Forum.Over.Net

Starševski čvek

Postavite nemogoče vprašanje in dobili boste neverjetne odgovore! Anonimno in brez registracije. Največje slovensko virtualno mesto. Če ni objavljeno v tem forumu, se ni zgodilo!

Prepiri

Default avatar

skodla

Občutek imam, da se pri nas doma (mož, 17-letnik, 11-letnica) samo še kregamo. Tako brez energije sem, da joj!

Živite ve v miru, ljubezni? Se sporočete tudi, ko so zraven otroci? Zanima me predvsem v družinah, kjer so tudi pubertetniki.
Default avatar

*Ena Barbara*

velkam tu d klab :-)))

prav na smeh mi gre, ko se spomnim časov, ko sta bila otroka še majhna in sem si taaakoooooo želela, da bi že malo zrasla :-)

Zdaj pa imamo. Eno najstnico in enega mulčka, ki bo glih kar najstnik, ampak pameten je pa že zdaj tako, da sliši travo rast. In če sta se včasih zravsala, se danes včasih dobesedno "zgarbata" :-)

Kar pa se prepirov tiče: takih prepirov, ki ne zadevajo otrok skorajda ne rešujeva pred otroci, oz. takrat, ko so zraven nimava nekih "deep" pogovorov. Če pa se tiče mularije, pa nekako zagovarjava teorijo, da misliva isto. (NO, če ne, potem tudi to poveva).

Kolikor jaz poznam familij z najstniki, službo, šolo in ostalimi dejavniki v življenju, ti pa moram povedat, da ne poznam hiše, kjer bi živeli v miru in ljubezni. Prav gotovo je povsod kdaj pa kdaj bolj glasno :-)))
Default avatar

Vladka K.

Poznam :(
Imate še kje doma 13-letnico in 10-letnico, ob katerih dobivate občutek, da se vsak pes in mačka lepše gledala, kot onidve??
Še najbolj mi je hudo za 10-letnico, ki je res še igriva in večkrat najde sebe v igri z mlajšima fantoma, a vendar vidim, da si včasih zaželi tudi prijazne besede, pozornosti sestre... a jo res komaj kdaj dobi.
Skodla, niste edini v tem.

Vladka
***********************************************************************
http://galerija.over.net/main.php/v/ust ... /Vladka+K/
Default avatar

*lunca*

To je obdobje, ki bo minilo. Enkrat ... :)))) A veš kakšno je bilo včasih pri nas doma, ko sva z sestro 10 let narazen in je bilo ona tam tik pred puberteto, jaz pa že globoko v njej? Samo vpitje in prepiri, mami izgubljala živce z nama, oče je pa bolj mirna dušca in se med tri kregajoče babnice sploh vmešavat ni upal. :)))) Je minilo, ko je šla tamala v srednjo šolo, jaz pa en štuk višje na svoje. Zdaj se super razumemo, razen kakšnih manjših občasnih navzkrižij.

LP in šparaj živčke. Je samo obdobje. :))))
Default avatar

AnaAna

Predstavljaj si nas v mojih najstniških letih - bila sem najstarejša in osem let starejša od mojega brata, vmes pa še dve sestri. Stalno si je bil kdo s kom v laseh, stalno kdo s kom skregan in tudi pretepali smo se. Če sta se starša jezila, sta se samo zaradi nas, ker sta nas imela poln kufer. Pa smo zrasli, vsak od nas je na svoje in se dobro razumemo. Zadnjega medsebojnega prepira se pravzaprav ne spomnim več. Je že leta od tega. Prerasti je treba, samo to je.
______________________________________
Spet se mi je na bolš poslabšal;).
Default avatar

končno

Ne govori!



:-))))
Default avatar

xxy

Prepiri za otroke niso to kot za nas odrasle. Oni ob tem ne zgubljajo energije in ne vijejo rok, pravzaprav se jim ne zdijo nič posebnega. Vendar pa jaz pri svojih najstnikih (kmalu 18, 14, 11) vztrajam, da se grdih besed, kričanja ali celo fizičnega obračunavanja pri nas pač ne tolerira. Lahko so jezni drug na drugega, vendar morajo to rešiti brez hude krvi. Če se kdo začne dreti na drugega, mora pri priči v sobo. Ne vtikam se v to, kaj se je dogajalo in zakaj so se spričkali, toda dokler se ne ohladijo toliko, da bodo lahko normalno komunicirali (brez vreščanja in ostalih izpadov), jih ni dolžan nihče poslušat. Tako da je kdaj prav smešno, ko se pričkajo šepetaje ali z znižanim glasom, da ne bi poslala vsakega v svojo sobo.

Kreganje med sorojenci je nekaj najbolj normalnega na svetu, toda vi kot starši niste dolžni poslušati njihovega kreganja, toliko bolj če to počnejo zelo neprimerno. Ko sem jim jaz (sem se zadrževala, da sem izgledala kar najbolj mirno in hladnokrvno) parkrat zažugala, da se bosta šla v klet kregat in sem jih enkrat tudi v resnici tja poslala z besedami:"Tam se pa kregajta tudi par ur skupaj, če hočeta, ostali pač nismo dolžni tega poslušati.", sta se hitro ohladila. Če se sedaj razvnamejo kakšni hujši prepiri, jih samo pogledam, pa zadostuje, da ali nehajo, ali se gredo prepirati v svojo sobo. Se mi zdi, da je pa treba toliko vztrajati pri tem, da naj se prepiri obdržijo na nekem kolikor toliko kulturnem nivoju in da drugim družinskim članom tega ni treba poslušati (ker gre vedno za kakšne malenkosti in nepomembne stvari). Otroci morajo dojeti, da ne zahtevamo, da ne smejo biti jezni ali da se ne smejo spričkati med seboj, pač pa da imamo tudi mi starši pravico mirno preživeti popoldan brez njihovih stalnih zbadanj in pričkanj. Torej naj se le kregajo (v mejah normale), vendar naj to počnejo tako, da s tem ne motijo drugih, ki z njihovim prepirom nimajo nič. (lahko tudi v dnevni sobi, če ne gre za pretirano povzdigovanje glasu). Pri tem vztrajava oba z možem (najini prepiri so izredno redki, pa še takrat ni kričanja ali vulgarnih izrazov, jih izvajava tudi kdaj pred otroci, vendar gre bolj za malo ostrejše izražanje nestrinjanja kot za resnične prepire).

Ni vam torej treba kar trpeti vreščanja, divjanja in nenehnih pričkanj. Tudi vi kot starši imate svoje pravice.
Default avatar

Poznavalka

Ah ne mi se nikoli ne kregamo !!! Če verjameš !

Ko je en pubertetnik imamo vsi mazolje .

Tolaži nas to da bo tudi to enkrat minilo.

Good luck
Default avatar

betka

Naša dva sicer nista pubertetnika (9 in 5), se pa tudi rada pričkata. Ampak tudi pri nas ni dovoljeno kričanje, sploh pa ne udarci. Če pride do česa takega, dobita še kazen. Sta se hitro navadila, da prepire rešujeta strpno. Priporočam tudi drugim. Res vam ni treba vsega požreti in poslušati.
Default avatar

*Ena Barbara*

Betka, saj veš...terorija in praksa...
Tu govorimo o najstnikih :-)))
Oglasi se čez, recimo 5, 7 let in povej, kako ste kaj :-))
Default avatar

Glal

Pri nas je že zdaj kar pestro (8, 5 1/2, 2), da se prav sprašujem kaj še pride :-))))
Default avatar

betka

Če jim pri devetih letih dopustiš kričanje in zmerjanje, je normalno, da bo v najstniških letih še večji obup. Jaz pa ti lahko že zdaj povem, da pri nas pretepanja, zmerjanja in kričanja ne bo, ker ga že zdaj ne toleriram.

Ne poznam najstnika (pa jih poznam kar nekaj), ki bi iz vljudnega in prijetnega devetletnika kar čez noč postal podivjani razgrajač. Te zadeve se ponavadi dajo predvideti že prej. Vsi podivjani najstniki so bili že kot otroci težavni. Sicer manj kot v puberteti, vendar so bili gotovo vidni zametki slabega obnašanja, če ne že kar neobvladljivo obnašanje.
Default avatar

končno

Betka, iz vljudnega, mirnega, pridnega.........do desetletnika rata najstnik, ki popeni in mu letijo ven najgrše besede možno, ki bi kar fizično obračunal in tudi na prikrit način to naredi (se zaleti kao nehote). Na nas starših je, da nezaželjeno vedenje odpravljamo. Všeč mi je nasvet xxy, doslej so ble kazni vsak v svoji sobi, naslednjič bom pa prepirljivca poslala skupaj v eno sobo.:-))))))))
Default avatar

betka

Če iz "normalnega" desetletnika, ki ni govoril grdih izrazov in se je znal kontrolirati, postane dvanajstlenik, ki začne psovati in popeni za vsak nič, je z njim nekaj narobe, in tega ne moreš pripisovati zgolj puberteti. Z njim se je treba dodobra pogovoriti ker mogoče je problem v šoli ali kje drugje, hkrati pa ne dovoljevati psovk in zmerjanj, pa naj bo še tako jezen. Domači nismo kante za smeti, ob katere se lahko vedno obregne ko mu kaj ne paše. Se strinjam z xxy.
Default avatar

NE

Se strinjam z zadnjim odstavkom, betka.
Samo tudi pri nas smo občasno glasni (7,9,12). Ni pa zelo hudo, to pa ne. Bomo še videli, kaj bo čez nekaj let.)
Default avatar

končno

Itak ne postane tak čez noč. Družba naredi svoje, starši prej ko se znajdemo in prilagodimo novim razmeram tudi doprinesemo nekaj, počakaj in bodi potem pametna.