otrok DAVIL mojega otroka-kaj narediti?
Pozdravljeni,
danes smo bili na obisku. Otroci so bili v otr.sobi, starši v kuhinji.
Kar naenkrat ves objokan pride k meni moj otrok in pove, da ga je drug otrok lasal, tepel in nato še davil tako, da mu je pristopil izza hrbta in ga davil z obema rokama.
Moj otrok je bil tako prestarašen, da je med jokom hlipal in se težko pomiril.
Doživel je smrtni strah, ki bi se lahko tragično končal.
Jutri imam namen iti do njegove zdravnice, da ji pokažem rdečino okoli vratu.
Mora zdravnica to prijaviti kakšni socialni službi, policiji?
Upam, da moj otrok ne bo imel kakšnih psihičnih posledic. Star je 7 let, oni drugi 8.
Tudi midva z možem sva globoko pretresena in šokirana. Izvedela sva, da je pred mesecem dni že davil.
KAJ LAHKO ŠE STORIM? Ne želim, da še kateri otrok doživi to grozo!
Hvala za pomoč.
Kaj pa če bi v prvi vrsti spregovorila kakšno besedo na to temo z njegovimi STARŠI??? In z “daviteljem” samim?
ŽN, pogovor je bil, ta otrok se je opravičil mojemu otroku, nobenega nisem obtoževala, mati je nato padla v histeričen jok, očeta pa nima. Na tega otroka sploh nisem bila nič huda – kljub šoku, ker ima drugače neko bolezen in se včasih ne zna kontrolirati in vem, da hodi k raznim specialistom.
Kaj če kaj takega naredi v šoli med odmorom, na igrišču,…? Kako zaščititi te otroke, da se ne bi zgodila tragedija – češ, vedeli ste, pa nikomur povedali.
Od zdaj pač vem, da kadar bo moj otrok še skupaj z njim, pač ne bo brez mojega ali moževega nadzora. To bo izvedljivo, ker nismo iz istega kraja.
Vsi starši smo bili v kuhinji, v njihovem stanovanju, otroci pa tam.
Odreagirala sem tako, da sem svojega otroka vzela v naročje in ga mirila ter tolažila. Njegova mama je šla k njemu, nato se je deček opravičil mojemu otroku, njegova mama zaradi groze padla v jok.
Izvedela sem od druge osebe, ki je bila danes z nami.
A njegova mama pa ne odreagira? Le histerično joka?! Mislim, ne štekam, res ne. Kaj pričakuješ od policije, socialne? Če otrok davi, ima HUDE težave. Jasno mu je treba pomagati. In to prej preden pride po možnosti res do kakšne hujše poškodbe ali celo tragedije.
LP
Do jutri bodo maroge na vratu že izginile. Policija? A se hecaš.
Sveta ne moreš rešiti – povsod po Sloveniji so po šolah problematični otroci.
Dvomim, da lahko majhen otrok dejansko zadavi drugega.
Verjetno je tudi v šoli že imel takšne izpade in zanje dobro vedo.
Moj otrok je bil tudi žrtev “davitelja” v šoli – otrok je deležen posebne obravnave, upam, da mu bodo lahko kaj pomagali, ker je v bistvu čisto v redu fantek, ima pač določene težave in tako naprej in tako naprej.
Predvsem mami pomagaj, če želi poiskati strokovno pomoč za svojega otroka. Prvi naslov je otrokova razredničarka ali šolska svetovalna služba, oni jo bodo znali usmeriti na primerne strokovnjake (recimo center na Gotski v LJ).
Saj pravim, da obiskuje razne specialiste. Njegova mama je šla k njemu, sta se pogovarjala, deček se je mojemu opravičil. Nato je mama padla v jok. Je sama in deček zaradi bolezni zanjo tudi naporen.
Ne obtožujem ne mame, ne otroka!!!
Otrok se ne zmore kontrolirati. Meni se zdi prav, da ga mama ni npr. fizično kaznvala, ampak se je z njim pogovorila.
Jaz sem tolažila svojega otroka.
Zadeva prihaja za mano…….ne vem, ali zadošča, da grem le do zdravnice??? Tovrstno pomoč oz. nasvete pričakujem.
Hvala.
Ok, se opravičujem, očitno sva pisali hkrati. Ampak me vseeno bega to kar si napisala ŽN:
-da ima fantek (citiram): ker ima drugače neko bolezen in se včasih ne zna kontrolirati in vem, da hodi k raznim specialistom.
Kakšna bolezen je to in zakaj, ga mati ne nadzoruje, če ve zanjo???
-Kaj če kaj takega naredi v šoli med odmorom, na igrišču,…? Kako zaščititi te otroke, da se ne bi zgodila tragedija – češ, vedeli ste, pa nikomur povedali.
Zakaj mati tega ni izpostavila vsaj v šoli? Oziroma kako je mogoče, da je tako vzkipljiv(?) otrok lahko brez nadzora? Če je res takšen?
Oprosti, ker še vedno malo dvomim.. Vsekakor pa vam želim vse dobro. In res škoda, da ga nisi že danes peljala na zdravniški pregled, če je vse tako kot opisuješ.
Moja prva misel bi verjetno bila, da s tem otrokom več ne bi imeli stika…. ampak, vse ni črno belo…. Če ima otrok težave in se zdravi, bi ga še bolj pahnili, če bi ga začeli otroci ignorirati ali celo žaliti…. Jaz bi bila verjetno bolj trdno v stiku z mamo in bi želela vedeti, kaj se dogaja ter koliko vedo za njegove težave učitelji. Mogoče res ni tvoja stvar, ampak morda ta mamica kljub temu potrebuje še kakšna ramena, pomoč in nasvet….
lp,
N.
Če otrok hodi k različnim specialistom na razne obravnave tudi mama že ve, da nekja ni v redu. Histerični jok ali pa kakšen drug jok – VALDA, saj je za mamo dogodek samo še potrditev sumov, da s fantom ni vse OK. Fantku se bo najbrž že pomagalo in se ga ima “pod kontrolo” . Kako bo pa z mamo, ko se bo v celoti zavedla problema in kako se bo njej pomagalo, je pa drugo vprašanje! Srečno!
Jaz bi šla pa v naslednjih dneh še enkrat do te mamice, recimo na kavo, pa malo predebatirala zadevo. Morda se ona ta trenutek tudi sprašuje, kaj naredit, pa še nikogar nima ob sebi. Morda bo obema lažje, ko se bosta v miru pogovorili, saj danes ste bili vsi v šoku, kot razumem. Ne bi pa vključevala policije še najmanj, pa tudi ne socialne. Kaj pa bodo oni? Vprašaj mamico, če je o tem, glede na to, da se je že zgodilo, že govorila s kakšnim strokovnjakom.
NIKOLI, res NIKOLI ne bi pisala laži o čem takem, še sploh, ker je vpleten MOJ otrok.
O točni bolezni ne bi na netu, ima zanjo zdravila. Otroci so bili v otroški sobi, starši v kuhinji sedli h kavi. Po eni strani razumem mamico….pogosti goste, otroci so se še pred tem lepo igrali, potem pa iz niča bes…
Tudi zato, ker vem, da je mama v stiski, nisem nadrla ne nje, ne otroka. Nekako sem se uspela kontrolirat kljub adrenalinu, ki mi je šibal po žilah.
Vem, da se mama trudi, a včasih ji zmanjka moči. Vem, da učitelji vedo, v šoli so seznanjeni, svetovalke so ob njem + zdravniki, psihologi,….
Upam, da se bom do jutri pomirila. Danes pa so mi skozi možgane šibali tudi najbolj črni scenariji. Kaj bi bilo, če se moj otrok ne bi uspel rešiti, kaj če bi ga našla negibnega na tleh….
Hvala, mirjam.
Zdaj vem, da policije in socialne ne bom vpletala, zagotovo ne. Ma prej sem se kar tresla, ko sem pisala in sem pomislila na vse mogoče. Pogovor z vami mi tudi pomaga.
Saj pravim, mama je s fantkom v obravnavi pri raznih strokovnjakih.
Ne vem kaj lahko sploh storim. Verjetno nič oz. le to, da bom ob mojem otroku vedno jaz ali mož kadar bomo skupaj. In da se še naprej trudim, da te mame in otroka ne obsojam.
No, pri nas običajno eden od otrok priteče povedat, če se nekaj čudnega dogaja. Seveda ne moreš kriviti nikogar, mi je pa vseeno čudno.
Mislim, da je največ, kar lahko narediš, odkrit pogovor z mamico. Ne glede na to, kje vse se fant zdravi, je treba upoštevat, da lahko v takem besu koga poškoduje. Fant za to ni zločinec ali pošast, treba pa ga je nadzirat. Pa tudi otroke navadit, ki so z njim, da se branijo oz. da kdorkoli je temu priča, poišče TAKOJ pomoč. TAKOJ! Po možnosti odrasle osebe ali kogarkoli, starejšega od sebe. Policijo in CSD pa pusti na miru, naredili bodo samo škodo, koristi pa nobene.
Glej, ok. Nikar ne zameri, da sem podvomila. Če bereš ta furum vsaj nekaj časa, boš najbrž razumela zakaj.
Mislim, da je odgovor, ki ga je spodaj napisala mirjam še najbolj primeren. Mogoče res poskusi najprej s tem, sploh, ker veš, da tvoj fantič ni v neposredni nevarnosti. In mamica, če je tako, zagotovo potrebuje pomoč oziroma vsaj razumevanje in ramo “za plakanje”.
Kljub vsemu pa mislim, da bi ti dosti bolj pomagali strokovni odgovori, česar tukaj na forumu žal pač ne moreš pričakovati. Mogoče še danes pokliči na kak SOS telefon (ok, tudi oni so laiki, ampak bodo najbrž vedeli na koga se lahko še v tem trenutku obrneš).
Razumem tvojo stisko oziroma after šok, ko so se ti začeli vrteti črni scenariji. Ampak z nenehnim razmišljanjem o tem težave ne boš rešila. Kvečjemu se bo tvoja stiska le še povečevala. Zahvali se Bogu ali pa pač tistemu, ki verjameš vanj, da je bdel nad tvojim dečkom in se stisni k možu z zavestjo, da je tvoj otrok varen. Če te vse skupaj le preveč mori in ti ne bo dalo spati, morda res pokliči na kako od zgoraj omenjenih številk.
Samo še vprašanje, ki bo morebiti delovalo nesramno, čeprav ni mišljeno tako samo res ne razumem. Kje za Božjo voljo je ta trenutek, ko preživljaš in podoživljaš današnji dan, tvoj mož? Je pri otroku? Je ob tebi?
Hvala, skrbna.
Se strinjam, tudi z tistim glede policije in csd. Saj sem že napisala, da tega ne bom naredila, a na začetku pisanja so me res preplavljala razna huda čustva, verjetno tudi zato, ker ob samem dogodku nisem burno odreagirala, tako da bi na licu mesta ves strah in jezo spravila iz sebe.
Meni se po eni strani deček smili oz. mi je hudo zanj, po drugi pa se vedno bolj zavedam, da je potrebna dodatna previdnost in nadzor.
Čakaj malo, hvala za tvoj odgovor.
Res sem se zahvalila bogu, da se je vse izteklo ok.
In da, mož je bil ob meni, a po 22. uri je šel spat. Vse sva se pogovorila, a potem ko je šel spat, je mene spet glodalo in glodalo kaj vse bi lahko bilo. Pa sinkota hodim gledat kako mirno spi, sva ga danes kar oba uspavala oz. sedela ob njem.
Tudi s sinom sva se že v avtu pogovorila.
In tvojega vprašanja sploh nisem vzela za nesramnega.
Pa še noseča sem…
Glej, NUJNO! Pravzaprav nimam pojma kaj naj ti odpišem. Razumem travme in skrbi mamic, verjemi, še preveč.. Ravno zato sem se tudi odzvala na ta topic, še bolj pa ker me res briga za otročke.
Ampak, če sem iskrena, v tvojem pisanju meni štima vedno manj. Sem prebrala vse tvoje poste še 1x in je napisanega res veliko. Kar me je zmotilo in me moti še vedno, je to, da so tvoji posti resnično kontradiktorni.
Kot sem že napisala: VSE dobro ti želim. Zdaj pa še: lepo nosečnost, lahek porod in zdravega otročička….
Lahko noč
ok. najprej nauči svojega otroka, da se zna braniti pred vrstniki, saj eno leto starostne razlike ni veliko in mislim, da bi se tvoj zlahka ubranil, če bi se znal, kaj boš naredila, ko ti bo pri starosti 13 ali 14 ali več leti prišel domov z modricami in ti povedal, da ga je mlatil sošolec ali pa nek starejši mulc ,on pa je kar stal in niti pobegniti ni poizkušal.
Otrok se naj zaveda, da ne živi v pravljičnem svetu, kjer so vsi prijazni, kot mamice in očki in naj se nauči postaviti zase.
Kar se pa tega fantka tiče, je pa svar staršev in če je posredi še bolezen in zdravila, ki nekatera povzročijo agresijo, pa še toliko bolj, na tebi je samo ali boš še dovolila druženje otrok ali boš druženje prepovedala.
Jst bi bila totalno sokirana in bi to debato sprozila najprej s starsi tega nasilnega mulca…ker to pa pri teh letih ni normalno,da se takole nekateri izzivljajo nad drugimi…potem pa bi presodila,ce je vse skupaj za k zdravniku…tole enostavno ni normalno in bi res zaropotala…halo? kaj pa ce bi se nasilnezu kaj posrecilo? po toci zvoniti je prepozno,zato takoj ukrepat…