Forum.Over.Net

Starševski čvek

Postavite nemogoče vprašanje in dobili boste neverjetne odgovore! Anonimno in brez registracije. Največje slovensko virtualno mesto. Če ni objavljeno v tem forumu, se ni zgodilo!

nasilje

Default avatar

tida

Saj sem to napisala že v drugem forumu pa vendar, več glav več ve!
Prosim za nasvete!
Moj 9 letni sin ima v šoli težave z nasilnim sošolcem. Konstantno ga pretepa tudi po glavi. Z otrokom sem se poskušala že sama pogovoriti pa ni zaleglo nič. Učiteljica je na srečo tudi že spregledala problem in sklicala sestanek s starši. Mojega otroka pa je tako strah iti v šolo, da zjutraj toži o bolečinah...Z učenjem moj otrok nima težav tako, da strah pred šolo izvira izključno iz tega, danes pa je ta otrok grozil sinu, da ga bo ubil in to pred celim razredom. Ker je sestanek v pon. popoldan je sine že zdaj čisto nervozen, kako bo v šoli, da je najbolje, če gre vsak odmor na wc in se tam skrije, da bo imel mir. Sedaj se je mož odločil, takoj za tem, ko mu je "dekl dvignilo ob premlevanju stanja", da gre s sinom on v šolo, ker sem jaz premila. Si bo kar dopust vzel. Popoldan pa v boj.
Imate mogoče kakšno rešitev, idejo za nastalo situacijo?
Hvala!
Default avatar

Mateja T.

Socialna služba v šoli!!
Default avatar

napaka

Zadeve ste se lotili napačno. Ko se v šoli zgodi nekaj, tisti trenutek, če je še čas, se pokliče ali gre v šolo, ali takoj naslednji dan in se o problemu pogovri z razredničarko, učiteljico, ki otroka ima. zahteva, da se to takoj neha, pove, da tega ne boste dovolili in da če šola ne bo naredila red, greste na policijo in naprej. Potem šola pokliče starše tega otroka in naj bi se zadeva umirila, če se ne, se skupaj zbere več staršev, kajti ima večjo moč in ponovni napad na ravnateljico in grožnje, naj takoj ukrepajo, ker se to ponavlja in potem pa res na policijo in nato policija obišče te starše na domu, potem se neha, če se ne, se gre dalje, na socialo...

Tako se tod ela, ne pa ti osebno k otroku, ki zganja nasilje, tako to ne gre, včasih se nato zgodi, da tak otrok trdi, kako si tudi ti nad njim zganjala nasilje...ne misli, če je otrok, da ne zna biti pokvarejn in se ne zaveda svojih pravic.

Mož naj kar gre v šolo ja, pove kaj se dogaja z vašim otrokom, toda na lep način, ne pa napad in jeza...in naj zahteva vse to, kar sem ti opisala že zgoraj.
Default avatar

Gorenjka

Ja, to bi bila sicer rešitev po regelcih, samo kaj, ko se te procedure tako vlečejo. Lahko minejo tedni, preden se zadeve začnejo odvijat, otrok pa medtem trpi. In tudi dvomim, da pri takih nasilnežih beseda kaj zaleže. Kakšni so starši tega otroka, pa raje tudi pomislim ne.

Jaz bi verjetno v afektu reagirala tako kot Tidin mož. Mislim, da smrkavcu ne bi več prišlo na misel, da bi se mojega otroka še kdaj dotaknil. Do nasilja nad mojim otrokom pa res nimam nikakršne tolerance.
Default avatar

iza

Uf, težko delo vas čaka, dejstvo pa je, da se to dogaja...

Prvo je sestanek - pomembno je, da vidva kot starša zavzameta stališče, da se to vajinemu sinu ne sme dogajati, da je to nasilje, da tega ne tolerirata in da bosta ščitila svojega sina. Zna se zgoditi, da bo nasilnež sklonjene glave obljubljal, da se to ne bo več dogajalo ali celo vse skupaj zanikal, zato je pomembno, da se dogovorite, kaj se bo zgodilo, ko bo spet udaril (ne nasedajte obljubam in ne se zaplesti v bitke, kdo je koga prej/kdo koga zmerjal... - ker tako razčiščevanje nima koncev). Vaš sin in nasilnež (in starši in učiteljica) morate jasno vedeti kaj se bo zgodilo, če se zadeva ponovi - npr. vaš sin takoj pove učiteljici, ki tisti dan obvesti nasilneževe starše / gre k ravnateljici ali k svetovalni delavki... napisala sem samo primer, ker situacije ne poznam in je težko govoriti o konkretnih posledicah, ampak nasilnež mora vedno dobiti informacije, da se to ne dela. Meni se zdi tudi pomebno, da vidva pristopita mirno, pripravljeno na pogovor (čeprav razumljivo, da sta jezna), ker če bosta zmerjala, se drla... bosta samo z "nasiljem" odgovarjala na nasilje... Prav pa je, da sta odločna, zagovarjata svoja stališča in se borita za svojega sina.

Drugo pa je vajin sin - če se to dogaja samo vajinemu sinu je mogoče potrebno poiskati vzrok oz. mu pomagati. Vrstniško nasilje je namreč kompleksen pojav in lahko (poudarjam lahko) si bo nasilnež samo izbral novo žrtev, žrtev pa bo postala žrtev novemu nasilnežu. Sina je treba spodbujat, da se upre, izogne (četudi na začetku odide v WC), mu večati samozavest, ga spodbujati... S tem ne mislim, da mu tega ne nuditi, ampak je najverjetneje bolj nežna osebica, ki rabi tega več... Na vajinem mestu bi poiskala pomoč tudi pri svetovalni službi v šoli.

Glede nasilneža pa žal vidva ne moreta nič, lahko pa njegovi starši in samo upam, da ima starše, ki mu bodo prisluhnili in pomagali.

Pogumno!
Default avatar

zalika

Nisem brala vseh dobronamernih.

Smo se srečali z skoraj enakim problemom.

Pa soc. in spec. ped................dokler ni po dveh letih vsega tega ( obiski, srečanja ........) končno našemu prekipelo in ga je nabutal - ja kar zgražajte se.

Imamo mir.
Default avatar

Kiara

Ko bo debata,naj bo ta vragec zraven in vaš tudi.Morda se ga bo stvar bolj dotaknila.
Default avatar

*registrirana

Uf, smo imeli podobne tezave, samo da ni slo za enega sosolca, pac pa vec, med seboj nepovezanih, visjesolcev. Pa smo hodili v solo, pa se pritozevali, pa so kao raziskovali ... Vse skupaj nic.

No, potem je pa mami enkrat med poletnimi pocitnicami pokrov vun zabrisalo, ko je sin na pumpi v avtu zlezel pod sedez, ces da je tam zraven na kolesu en fant, ki ga tepe v soli...

In sem tistega mulca snela s kolesa in mu rekla, da ce se enkrat pogleda mojega sina, da ga bom zmlela!

Zdaj je pa (trkam) mir. Saj se skregajo s sosolci, pa starejsi tezijo tamalim, ampak se zdalec ne tako kot prej. In ce bo se kdo kaj poskusal, bom spet reagirala enako. Dokler cakas solske mline da zmeljejo tvojo pravico, bo otrok ze v sluzbi, ce ne ze v penziji.
Ni pomembno biti popoln, pomembno je biti popolnoma to kar si.
Default avatar

tida

Hvala za vse odg.. Naj povem, da je naš sine dokaj miren fant, ki svojo energijo usmerja v šport in nikakor v nasilje, zato je fizična obramba zanj drugi svet. Ta drugi fant pa izhaja iz družine druge narodnosti, kjer je ženska v totalno podrejenem položaju zato tudi ni reagiral ma moje besede, da naj da mir. Nisem kričala nanj, saj to ni bil moj namen pa še v šoli smo bili, prisotnost otrok, staršen drugih otrok, učitelji...
Jutri gre definitivno z njim ati, ki pa bo med odmori tam izklučno zaradi varnosti našega otroka, saj razreda ne smejo zapuščati, učiteljice pa tudi ni v razredu. Popoldan pa bodo na sestanku tako starši razgrajača, soc.delavka, ped. delavka, ravnatelj, učiteljica in oba otroka. Ker je naš nežna duša mu bo atijeva prisotnost vlila dovolj poguma, da bo povedal vse, kar do zdaj iz strahu ni upal.
Nisem za nasilje in grožnje do te družine-otroka, nasprotno, moje očitno "zmotno" prepričanje je, da se da vse urediti po mirni poti s pogovorom ampak ko vidiš, da govoriš v prazno se ti preprosto "skisa", ker braniš svojega otroka in njegove pravice, da mu NIHČE nikoli ne sme groziti ali ga kako drugače ogrožati.
HVALA ŠE ENKRAT!
Default avatar

*registrirana

fant, ki je nadlegoval mojega sina, je bil ravno tako iz druzine "druge narodnosti", kjer so zenske v podrejenem polozaju. In tudi jaz nisem pristas nasilja in vse poskusam resevati s pogovorom.
Ker pa mi s pogovarjanjem ni uspelo zascititi otroka in ker s tem istim pogovarjanjem uciteljice in drugo solsko strokovno osebje ze leta in leta ne uspe resit nasilja v soli (ne samo nasilja do mojega otroka, tudi do drugih otrok), mi je enkrat pokrov odneslo (ma, ne bo se mi otrok skrival pod zic v avtu zaradi enega nevzgojenega mulca!) in zdaj imamo mir.
Jaz sem tistega mulca najprej lepo ogovorila, ko pa je acel nekaj sikat in klet, sem ga prijela za vrat, snela s kolesa in mu zabicala, da naj ne slisim vec, da je pogledal mojega sina, kaj sele, da bi ga udaril, ker ga bom zmlela. In res imamo zdaj mir (trkam).
Ma, mal moras bit tud zleht in potegnit iz sebe tisto svojo divjo plat, ker z nasilnezi se drugace ne da.
Ni pomembno biti popoln, pomembno je biti popolnoma to kar si.
Default avatar

Neja

Tudi moja teta je imela tak problem. Ko se je reševalo na višji ravni, pa so ga prosili naj ga ne pretepa, pa vse skupaj ni nič pomagalo. Potem pa sem jaz svetovala naj gre bratranec starejši-beri odrasel v šolo, tamalega počaka v garderobi in ga 3x okoli ušes. Tako je bilo. Otrok je imel od takrat naprej mir. Učiteljica je bila zgrožena, da se tega spomni doktorica iz pedagoške fakultete.
Pa kaj, zaleglo je.
Pri nasilnežih edino to pomaga, oko za oko in potem nehajo.

V naši šoli je pa šel po pouku oče, počakal tri mulce, vsakemu eno primazal in od takrat naprej je bil tudi tam mir. Sicer je ena izmed mater priletela v šolo in se zgražala ampak na žalost je bila to edina rešitev.

Neja