20-mesečnik in govor
Sem že malo panična, naš 20 mesečnik namreč pove kakšnih 10 besed, drugega pa nič. Če kaj želi, nakaže z roko in reče ŠE. Pokliče MAMA in TATA, reče PAPA (za oditi od doma) in še nekaj drugih besed, ampak vse skupaj je nekako pozno. V tem stadiju razvoja je bil prvi sin pri dobrem letu starosti, pri 20 mes je govoril že vse.
Saj vem, da so med otroci razlike, ampak tole se mi zdi že malo preveč. Hodi v vrtec, njegovi sovrtičkarji sicer tudi niso posebej razgovorljivi, vendar vzgojiteljica pove, da ponavljajo veliko besed za njo. Naš pa nič. Drugače razume vse, kar mu rečemo. Veliko več razume, kot zna povedati.
Kako je bilo (ali je) z vašimi? Ali je imel kdo tudi podobne probleme in kako se je nadaljevalo? Ali pozen govor pomeni, da bo imel težave z izgovorjavo oz. ne bo pri najbolj bistrih? Ne me razumeti narobe, svojega otroka imam grozno rada, samo malo sem že zaskrbljena, kdaj bo začel kaj bolj klepetati.
ni nobenega problema,pri nas prvi sin tudi pri 20 mesecev skoraj nič govoril je začel bolj pri 2 leti,zdaj je star skoraj 4 leta odlično govori 2 jezika (jaz znjim francosko ,z očetom slovensko).Drugi sin je začel govoriti besede pri 17 mesecev, pri 20 mesecev je že cele stavke delal,zdaj ko je star 26 mesecev tudi veliko govori in vse ponavlja kar prvi sin reče (naj bo to po slovensko ali po francosko).
Vsak otrok je drugačen .
Naša 23 mesečnica tvori stavke, ki vsebujejo po vsaj pet besed. Vse stvari, ki jih pozna zna tudi poimenovati – npr. hrano, oblačila, živali, prevozna sredstva, instrumente, barve, predmete, prostore…S pomočjo pove tudi nekaj pesmic. Veliko se ukvarjamo z njo na različne načine, veliko beremo in ji pripovedujemo.
Ampak res pravijo, da so otroci čisto različni, tako da menim, da še ni razloga za alarm.
Veliko sreče z vašim malčkom!
Anka
Mislim, tole ji je pa res v pomoč. “Moja pri 23 mes. že recitira Sonetni venec in pove vso poštevanko. Ampak brez panike. Vsak otrok je različen.”
Ene pa res ne morete brez nepotrebnih komentarjev in hvaljenja svojih otrok. Saj minkico ravno to skrbi, ker ve, da nekateri že veliko govorijo pri tej starosti. Joj, joj.
Naš je do drugega leta znal vsega skupaj mogoče pet besed (vključno z mama, tata, papa). Še zdravnica je na sistematskem pri letu in pol rekla, da naj bi jih pri njegovih mesecih znal vsaj sedem in da naj preverimo sluh, če dobro sliši. Hkrati pa je rekla, da je pač pri fantkih to bolj pogosto in da bomo še malo počakamo. En mesec pred drugim rojstnim dnevom pa kot da bi kdo pipco odprl. Kar preko noči je začel ponavljati za nami besede. V roku treh mesecev že lepo sestavlja par besed skupaj. Kjerkoli ujame kaksno besedo, jo ponovi. Z njim se da ža kar konkretno pogovoriti, glede na to, da je bilo še par mesecev nazaj vse samo “a-bu”, “a-gu” in podobno in smo lahko samo sklepali kaj želi. Upam, da te je to malo potolažilo. Počakajte še nekaj časa, bodite pozorni na sluh, če dobro sliši in jaz mislim, da bo vse v kratkem v redu.
Našemu fantu se je odprlo tudi v 10 dneh, kakšen mesec pred drugim rojstnim dnem.
Poznam primer od nekdanjih sosedov, ko do drugega leta ni hoter reči niti mama. Potem pa pok, v enem mesecu je govoril vse.
Mi smo imeli lansko leto v vrtcu (jasličarji od 1 do 3) tematski roditeljski z logopedinjo. In seveda nas je bilo kar nekaj zaskrbljenih staršev, še posebno tistih, ki so imeli že skoraj triletnike. In nas je logopedinja pomirila, naj ne prehitevamo otrok. Če otrok vse razume, pokaže poimenovane predmete, razume naša navodila in jih izpolni (pojdi tja pa tja in prinesi to pa to)……..potem ni z njim nič narobe in je popolnoma vse v redu. Imajo pa čas do 4 leta, da začnejo še govoriti. Torej enostavno počakamo, da pride njihov trenutek.
Minkica,
pri nas je precej podobno (19,5 m). Naš mladiček je tudi bolj počasne sorte, kar se govora tiče:-). Reče mama, ata, nam-nam (jesti), to, anana (banana), pa-pa, ajs, aua, še, ne, ja, ti ti, teta, tite tite (tike tike iz pesmice). Potem je pa že bolj ali manj konec. Zelo redko prijavi kakšno drugo razločno besedo, na primer voda, žoga, piu (pil bi), vroče, ampak tega ne znamo izzvati, to se kar zgodi mogoče enkrat na mesec, pove pa tako kot da bi posnel govor nekoga drugega in potem ne ponovi več. Pokaže vse, navodila razume, čveka pa čisto nerazumljivo. Nobene želje nima po ponavljanju besed, tako da ga tudi ne silimo s tem, včasih pa vseeno poskusim – enkrat bo že uspelo.
Jaz že tudi komaj čakam, da bo povedal kaj več, ampak me ne skrbi – to je čisto normalno, zlasti fantki pogosteje kasneje spregovorijo. Mamice z večjimi otroki znajo povedati, da mi bo potem še žal za temi časi, ker čvekajo brez prestanka in si prav zaželiš kakšno minuto tišine :-))
Lp, A.
Evo, podobno pri nas. Naša 20-mesečnica zna prav tako kakšnih 15 besed, dve poveže tudi v “stavek”:) (papa še – še bi šla ven) in je očitno ne gane, da je punčka, ki naj bi hitreje spregovorila kot fantje. No, pri nas je bil izkupiček glede govora tak, da je najhitreje spregovoril drugi sin, ki je pri tej starosti že kar lepo govoril, potem sedaj 11-letna hči, potem prvi sin, ki je govoril v stavkih šele pri dopolnjenih dveh letih, pri 20 mesecih pa je znal kakšnih 5 besed več kot zdaj naša najmlajša (naj te potolažim glede inteligentnosti, ko ravno sprašuješ – je Zoisov štipendist). No, in zadnja na lestvici je naša motorično nadvse razgibana dečvica, ki pa tudi bolj caplja za vrstniki glede govora.
Pa se tudi jaz (tako kot Avgusta) ne obremenjujem s tem in me to še zdaleč ne mori. Važno je, da punca razume navodila, pozna predmete, zna vsaj nakazati, kaj želi, če že povedati ne more vsega ipd. Govor pa bo, tudi če z majhno zakasnitivijo, ampak gotovo pride. Torej brez zaskrbljenosti in panike.:)
Mi smo bili na istem :), sedaj pa pri 28. mesecih že zelo lepo govori. Ko je utrujen ali navihan, ga sicer težje razumem, drugače pa razumem vse.
Pri dvajsetih je izgovoril komaj kako besedo, pa še tisto skozi nos :).
Enkrat sem potožila sosedi, da me pa že malce skrbi, pa me je potolažila, da je njen sin bil ravno tako nezgovoren. No, z njenim sinom sem bila sošolka v OŠ in moram še dopisati, da je bil vsa leta odličen, edino potem se je zaradi nasprotovanja staršem vpisal na policijsko in ostal pri srednješolski izobrazbi, čeprav je zmožen več.
No, kaj je soseda še povedala – najin sošolec je že recitiral in pel pesmice, ko on še ni govoril skoraj nič. Sosedu se je nato odprlo skoraj preko noči, tudi r in ostale problematične črke mu niso delale problemov – sošolec pa je moral hoditi k logopedinji, ker v mali šoli še ni pravilno govoril r-ja.
Ja, pa moja nečakinja je tud bila en vunderkind – pri 18 mesecih je govorila razločno in v stavkih. Sedaj pri petih hodi k logopedinji zaradi kar nekaj črk, ne samo r-ja. Še moj fant zna včasih lepše izgovoriti r.
Nič panike – veliko govorit z njim, sploh na sprehodu (poimenuj stvari, prevozna sredstva, ustavi se ob kakem potočku, izmisli si kako pravljico, … ), veliko berita in v slikanicah poimenujta stvari.
Več bosta govorila skupaj, prej bodo njegove besede razločnejše in pravilne.
Samo veselo naprej!!!
Naša punca je do 18-ega meseca uporabljala le par besed, nakar se je število počasi začelo višati, tako da jih je pri 20-ih mesecih zmogla okrog 30. Od tam naprej pa je šlo le še navzgor, saj je vsak dan dodala kakšno novo.
No, zdaj je stara 23 mesecev, pa že ful čveka, tvori tudi stavke iz večih besed, ji pa določeni glasovi (r, g, k, č in ž) še delajo probleme, vendar mislim, da bo tudi za to še prišel čas.
Skratka, po mojem mnenju razloga za paniko nimate, saj se slej ko prej odpre vsem..
Poglej, naša še ne 14 mesečnica pove razločno že kar nekaj besed in jih dnevno dodaja, ampak hodi pa še ne saj naredi sem in tja par korakov in ob opori tudi hodi že od 10 meseca ,kaj več od tega pa ne.
Tudi mene včasih zaskrbi, pa se potolažim s tem, da so otroci različni, eni so hitrejši na enem področju drugi pa na drugem.
Hčerka do dveh let ni govorila skoraj nič, potem pa zelo hitro v stavkih. Sin je že pri 11 mesecih (pa ne pretiravam) rekel “mami” – verjetno najprej “po pomoti”. Od 18. meseca dalje govori vsak dan bolj.
Kaj hočem reči – to, da so otroci res različni, četudi so iz istega gnezda in se starši z obema enako ukvarjamo.
Pri 20ih mesecih nikar ne bodi panična. Bo že.
Še to: prijateljičin sin do dveh let ni govoril POPOLNOMA nič – vse, kar je hotel, je pokazal. Besede od njega ni bilo slišat. Kakšen mesec po 2. rojstnem dnevu pa je začel in kmalu nadoknadil vse. Njegov bratec je pri dveh že govoril kot ta velik.
Brez panike.
LP
Moj ima 2,5 let, pa razločno pove nekaj besed, kakih 20 pa jih pove tako, da ga razumem samo jaz. Logično pa mu je vse. Tudi jaz sem bila panična, ker je bratec pri tej starosti poznal 14 črk abecede, me popravil da to ni detelja, ampak črna detelja… Če vidiš da mu možgančki delajo se ne sekiraj. Moj brat je spregovoril pri treh letih, oče pa baje celo pri 4. Pa ni nobenim nič narobe.
lp
Evo ti, potolaži se in se malo nasmej!
Dobili Crnogorci naslijednika… Dijete k’o zmaj, zdravo, pravo, ali… ne progovara! Prodjoše tako godine, roditelji se vec pomirili sa sudbinom da im je dijete gluvonemo. Kad, jednoga dana za ručkom, mali odjednom odvali:
– Dodaj mi so!
Trenutak zapanjenosti kod roditelja bi vrlo brzo zamjenjen neopisivom radošću.
– Pa, sunce majčino, što do sada nijesi progovara?
– Nijesam imao primjedbi!
beri mu veliko pravljic, pesmic, če seveda pusti, ne na silo, mogoče zvečer pred spanjem, najdi trenutek v dnevu ki ga bosta imela le sama. zraven mu vedno kaži slikice v knjigah. sčasom ko boš videla da želi sodelovati, pa mu dovoli da ti sam kaj pove. takšna navodila sem dobila pri logopedu, sicer smo govorili vendar nekaterih črk nismo izgovarjali in pri njem sva bili pri 4 letih, mi se o pravljici vedno pogovarjamo ampak vi ste še premali za to, za to poskusi le z tem da ti njemu bereš. drugače pa otroci pri tej starosti mogoče res govorijo veliko, samo razumemo jih pa običajno le starši. ja pa poskusi še tako, da če ti nekaj pokaže, ker bi to rad imel, ne daj mu takoj, tudi če se razjezi, naj poskusi povedati kaj želi, pa če tudi po svoje.
Brez panike – to so vedeli že stari zdravniki. Ko moja mama leta 1943 pri dveh letih ni še govorila NIČ, je babico miril: “Bojte se trenutka, ko bo tale punca odprla usta …”
Spregovorila je – pri dopolnjenih treh letih! V popolnih stavkih, vse pravilno oblikovano in z bogatim besednim zakladom. Od leta 1944 še ni umolknila. 🙂