Forum.Over.Net

Starševski čvek

HCI BOJKOTIRA FRANCOSKO HRANO

Default avatar

Deja

Leto in pol zivimo v Franciji. 3,5 letna hci je ze dobro leto vkljucena v solski program, kjer imajo tudi kosilo. Ze od samega zecetka zavraca vse kar ji ponudijo. Niti poskusi ne. Tovarisice so mi rekle, da se sicer trudijo z njo, pa brez uspeha. Na koncu poje samo malo kruha in popije vodo.

Ko pride domov je lacna kot volk, saj mora preziveti 8 ur ob kruhu in vodi. Veliko bolj zdravo bi bilo, ce bi pojedla tudi kaj drugega.

Kako jo pripraviti do tega, da ji bo teknila Francoska hrana?
Default avatar

BojaMoja

Če samo pomislim na vse smrdeče sire ... jo popolnoma razumem.

Poskusi tako, da ji daš hrano za sabo. Ne jo stradat, če ji njihova hrana ne leži.
V malo torbico ji lahko daš npr. kruh pa male putrčke, marmeladke, med, paštetko, lahko ji narediš sendvič, dodaš sadje in sok ali mleko po njenem okusu. Puding, skuta, jogurt, ...

Lahko se na poti v šolo (verjetno vrtec) ustavita v pekarni in si sama izbere, kaj bo jedla...
Default avatar

Janis

In kaj je tako drugače v francoskih kosilih, da jih ne mara, slovenske pa?

Francozi jedo isto kot mi, bojamoja, francoski siri pa so zaključek kosila ali pa tudi ne in če samo tega ne ješ, ne boš zato prav nič lačen.

Meni se bolj zdi, da ti hčerka z zavračanjem hrane poskuša povedati vse kaj drugega kot to, da ji kosilo niso všeč.
Default avatar

jon

Zelo pameten nasvet,se popolnoma strinjam.
lp. jon
Default avatar

BojaMoja

Smrdeči siri so bili mišljeni kot moja šibka točka :) Meni najbolj diši mamina kuhinja, ne glede na to, koliko mi je všeč moja :)

Verjetno ji tudi kakšna začimba ne paše.
Default avatar

Deja

Ne mara hrane, ki je pripravljena s kremami, maslom,... prav tako ne mara dobro poznanih francoskih slascic. Skratka nic.

Saj tudi ni ne vem kaksen ljubitelj slovenske kulinarike, ampak vsaj nekaj poje. Bolj ji tekne kitajska kuhinja, saj smo prej ziveli na Kitajskem. In to je res velik kontrast francoski kuhinji, saj kitajci ne uporabljajo masla, krem... vso zelenjavo pa pekuhajo.

Res bi jo rada navadila se na kaksno drugo hrano. Trenutno je niti Mc Donald ne zanima.
Default avatar

Janis

Meni so smrdeči siri sicer všeč, ampak verjemi, bojamoja, da se oddelala nekaj življenja v Franciji in da tam ni nobene kulinarične eksotike, ki bi bila tako nagravžna, da bi otrok osem ust stiskal zobe in bil rajši lačen, kot pojdel vsaj tistih deset grižljajev, da bi bil za silo sit.

Sploh če deklica doma praktično enako hrano normalno je, imaš na dlani, da gre za psihične probleme.
Default avatar

Janis

Osem ur, seveda.
Default avatar

tulipanka

A bojkotira samo francosko hrano, al kar vse francosko po vrsti?ma kaj prijateljic, jo vabijo na rojstne dneve? Kaj ali kdo je ostal doma v Sloveniji, da sedaj tako zelo pogreša? Koliko si ti zadovoljna tu? Verjetno hrana je le konica globljega problema.

Pozdravček !
Default avatar

zmerna

Praviš, da že leto in pol živite v Franciji, prej pa na Kitajskem in da ji tista hrana tekne. Ja s kakšno kitajsko hrano si jo ti hranila pri starosti POD dve leti??!?
Default avatar

Deja

Tudi sama sem pomislila, da je morda psihicnega izvora. Da je morda preobremenjena.
Na zacetku smo si rekli, se bo ze navadila, ali vsaj kaj poskusila. Pa noce niti poskusiti. Naj povem, da se dogaja enako tudi v restavracijah in hotelih, kjer je samopostrezni bife in je izbira res velika, pa je nobena francoska hrana ne pritegne.
Default avatar

Deja

Ne, nobeden od nas ni kaj prevec zadovoljen v novem okolju. Tudi novi prijatelji ne stojijo v vrsti. Enostavno nimajo interesa za nova znanstva. Tako se tudi ne druzi z otroci iz sole. Ima pa nekaj drugih se svezih kontaktov in druzenja niso kaj pogosta.

Francoski otroci so zelo agresivni in tezko obvladljivi. Predstavljam si, da ni lahko sedeti med temi razgrajaci, medtem ko tovarisice kricijo na njih. Saj ko se s hcerko igrava solo, govori z menoj francosko in govori s takim glasom in mi tako ukazuje, da me postane kar strah.

V Sloveniji imamo sorodnike in prijatelje, ki jih relativno pogosto vidimo. K nam pridejo tudi na obisk.

.....
Default avatar

MAKI

Ja kaj pa če jo vprašaš kaj bi ona jedla a ti pove mami skuhaj npr. makarone. Moja dva sta stara 3 leta in ko ju vprašam kaj bi jedla mi povesta. Pa saj tudi sama lahko pripraviš kitajsko hrano doma. V vrtcu se pa probaj zmenit da ji ponudijo kaj drugega. Ma saj bo ko bo videla da drugače ne gre bo že popustila. LP
Default avatar

tulipanka

Otrok se bo počutil dobro, kjer in ko se bo družina počutila lepo. Mamino počutje zelooooooo vpliva na otroka. Morda lahko delno omiliš stvar, če ji poiščeš drugo šolo, kjer je manj otrok in se bodo učiteljice uspele ukvarjati z njihovo vzgojo.

Poydravček!
Default avatar

Katja10

Zdaj si me spomnila na naše podnajemnika, inženirski par iz Ukrajine. Ko sta prišla, se je njuna starejša hčerka nemudoma vključila v okolje, postala je prava slovenofilka in že po dveh letih zmagala na nekakšnem tekmovanju iz slovenščine.
Manjši sine pa nič. Niti besedice slovensko. Bojkot. Prvo slovensko besedo je spregovoril čez tri leta - ampak ni šlo samo za besedo: začel je naravnost bruhati slovenščino.

Šlo je najbrž za stres; otroci ga pač povežejo z oblikami bojkota, ki so jim sploh na voljo.


@Zmerna:

>Ja s kakšno kitajsko hrano si jo ti hranila pri starosti POD dve leti??!?

Kitajski otroci preživijo, pa ni vrag, da ne bi tudi slovenski deklič na Kitajskem. Najbrž je živa in zdrava in povsem dobro razvita punčka.

In še tole: moj bratranec po devetem mesecu (torej po dojenju) ni spravil vase niti žlice mleka ali kakega mlečnega izdelka. Izpljuval in konec. Ni ga bilo načina, kako bi kaj od tega spravili vanj.

Koliko meri ta zdravi tridesetletnik? Nič manj kot 2 metra in 6 centimetrov! Je morda videti kot kak ves polomljen košarkar? Nikakor ne.
Default avatar

katja in the sky

Moja izkušnja s francosko hrano je taka:

Najprej naj poudarim, da nimam prav bogatih izkušenj, saj sem bila v Parizu predlani in lani, vsakič po en teden. Predlani sem navdušeno poskušala vse po vrsti in se mi je res zdelo dobro. Lani se mi je njihova hrana že prvi dan uprla in sem bila prav vesela, če smo s kolegi šli npr. v italijansko restavracijo ali pa v francosko, kjer so imeli tudi pizze ali kake testenine. Sin, ki je bil lani z mano, je imel podobne težave. Mi ga niti nismo silili, naj poskuša. Ker je hrana res drugačna. Sicer verjamem, da jih ne pitajo ravno s smrdečimi siri, drugače se pa strinjam z nasvetom Boje Moje.
Default avatar

Asru_

Katja10 - si ti mogoče iz Kranja? Gre za družino s priimkom na P?
Zgodba me namreč spominja na sodelavčevo:)
Default avatar

betka

Kaj pa imajo v vrtcu npr. za kosilo? Če praviš, da otrok niti ne proba in niti ust ne odpre, prav gotovo ne more vedeti, ali je hrana dobra ali zanič. Veliko otrok tudi v Sloveniji bojkotira hrano, pa ne zaradi tega ker bi se jim zdela zanič, ampak zaradi psihičnih razlogov. Mogoče jo preveč silijo/silite in se ji že misel na hrano upira. Bolj verjetno pa se mi zdi, da se ji upira bivanje v vrtcu, kjer nima prijateljic, kjer ji niso všeč vzgojiteljice, in zaradi tega zavrača tudi hrano.
Default avatar

zeta.

Torej hodi triletni otrok v šolo? Ali začne šolski program tam pri treh letih?

Hehehe, pri nas se pa nekaterim zdi, da so šestletniki premajhni za šolo.
Default avatar

Deja

Ja, v solski program se lahko vkljucijo, takoj ko so Pampers free. Tako je moja zacela pri 2,5 letih, ampak samo dopoldne. Poleg tega pa ob sredah vecina sol zapre vrata.