Kuhajmo poceni
Če že govorimo o tem, kako bi kaj prišparali, pa napišimo kakšno idejo za poceni, a še vedno okusno kosilo.
Trenutno kuham zelenjavno juho. Za zelje, korenje, malo zelene in kolerabe ter vrečko zmrznjenega stročjega fižola sem odštela cca 2 EUR. Ostalo mi je pol zelja in pol vrečke fižola. Jedli bomo vsaj 2x – enkrat samo to juho, v preostanek bom zakuhala še nekaj drobnih testenin, pa po vsej verjetnosti bo ostalo še za par kosilc za dojenčka. Zelje bom narezano spravila v skrinjo za naslednjo juho, stročji fižol pa bova z možem enkrat jedla z krompirjem v kosih, zabeljeno s kislo smetano in drobtinicami.
Aja, v družini nas je pet.
Zelo dobro in poceni je tudi polenta in ocvrto jajce. Pripravljeno v treh minutah, stane pa praktično nič. Zraven včasih jemo solato, včasih pa si po tem privoščimo kaj sladkega.
Pa ričet jemo dostikrat – zelenjava, ješprenj, pa cela kranjska, narezana na kose. Vsi se pošteno najemo, pa še ostane ponavadi kaj.
Še kakšna ideja?
sto ljudi 100 čudi. eni pač jejo kot piščanci.
pri nas bi bla taka juha za cel teden, ker je nihče ne bi jedel z mano vred. če dam mojemu to za kosilo bi tok shujšu, da bi se skozenj vidlo. pa nehajte no pretiravat. zelenjavna juhica, saj je fajn, ampak ne kot glavni obrok. mora bit še kaj zraven. in za dojenčka boš šla to bedno juho zmrznit in mu jo boš pol še en mesec pogrevala. naš dojenček je vse jedel z nami vsaki dan sveže skuhano od 6 meseca dalje. ko sem mu dala golaž in polento, je skoraj žlico pogoltnil. ko je bil samok orenček in krompir (kot svetujejo v materinski šoli) je pa pljuval.
Ne pretiravat.
Zelenjavna juhca s pol vrečke stročjega fižola, brez zakuhe je zate ponovreden obrok???,…pa še za drugi dan bo in še za (ta je najbolj huda) za PARKRAT za dojenčka. Dajte no, ene pa res nimate meje. Pri nas je pa ravno za najmlajše namenjena najbolj kvalitetna hrana.
Saj ne rečem, da je treba jest pljučno, teletno, itd., samo obrok pač mora bit sestavljen primerno.
Sem raje celo poletje na domačem balkonu in noge namakam v lavor, kot, da bi neprimerno šparala pri hrani. Kvaliteta življenja se pri meni odraža tudi po kvalitetni hrani. Pa tudi poceni se da zelo kvalitetno kuhat.
Pa dajte no, ženske, vsaj preberite post preden kritizirate. In vse ste se zapičile v to, da je ‘samo’ juhca. Kaj ji pa manjka? Pri nas smo vegetarijanci in imamo razne juhice pogosto na jedilniku in ni še nikogar pobralo.
Verjamem, da rabijo fizični delavci močnejšo hrano, ampak tisti, ki delamo v pisarnah, bi s tako hrano samo kile nabirali.
No, bom odgovorila kar hkrati vsem, ki ste se konkretno oglasile na moj post.
Najprej hvala za nasvete, vsekakor je nekaj zelo zanimivih in si jih velja zapomniti.
Nekaterim pa pojasnilo. Ja, zelenjavno juho za dvakrat za družino (pa še parkrat za dojenčka) se da skuhat za malo denarja. Enkrat bo zelenjavna juhca, enkrat pa bo ta ista juhca s testeninami. Nikjer ni bilo govora o tem, kaj bomo jedli poleg juhe. Govorim pač o tem, kaj se da pripraviti za malo denarja. So pač drage in poceni juhe. Moj otrok trenutno je samo zelenjavo, mesa še nismo uvedli. In ker poje ob obroku približno 1dl, bo zanj gotovo ostalo juhice vsaj za trikrat. Kaj je s sestavinami narobe, da za otroka ne bi bile dovolj dobre, pa ne vem. Bi prosila tiste, ki veste več, da me podučite.
O stroških. Stročji fižol je bil nekaj čez 1 evro, odštela pa sem 0,28 evra za 720 g zelja, 0,29 evra za 235 g kolerabe ter 0,23 evra za 400 g. korenja. No, v zmrzovalniku sem imela nekaj zelene, za katero ne vem cene in nekaj domačega zmrznjenega peteršilja. Vseeno sem za manj kot dva evra skuhala precej. In testeninic nisem prištela zraven.
Predvsem bi bilo pa lepo od tistih, ki govorijo o tem, da se da bolje prav tako za malo denarja, da napišejo, kaj in za koliko. To je pravzaprav namen tega posta. Če že nekaj napišete, naj bo še kaj konstruktivnega zraven.
Predvsem pa: preberite vse, ne samo tisto, kar se vam zdi.
jaz si včasih pripravim (ampak samo zase, ker: za moža bi bilo premalo, mularija pa žal ne je zelenjave 🙁 ) zelenjavno omleto. v hladilniku poberem vse “ostanke” zelenjave – paprika, bučke, koruza, grah… (ali pa samo eno vrsto zelenjave), popečem na maslu…. medtem umešam 2 jajčka, skupaj z malo sladke smetane (lahko je tudi mleko) in polijem čez popečeno zelenjavo in potresem z naribanim sirom. pokrijem, da se zapeče še povrhu. včasih med zelenjavco dodam še na koleščke narezano hrenovko. evo; enostavno, poceni in predvsem zelo dobro.
krompirjev golaž ,
zabeljeni svaljki iz pire krompirja, ki mi je ostal od prejšnega dne, sem ga nalašč dala malo več kuhat in skleda solate.
pizza za 4 osebe, 550 gr moke, 3dcl vode, dobra zlicka soli, pustim da vzhaja na se enkrat toliko, nato gor naložim ostanke iz hladilnika.
testenine in različne omake, paradižnikovo naredim v času poceni paradižnika, nato to hranim v kleti v steklenicah, omaki dodam mal origana, bazilike, česna, čebule in sol… nato to stresem na špagete, naribma gor še mal sira. Ali omaka samo česen, čebula, mal pršuta za okus, rezina dve na čisto drobno narezano…lahko testenine graham…
razne čorbe ja, osnova čebula, ki jo prepražim da lepo zadiši, dobi lepo rjavo barvo, nato česen, zelenjava po želji, enkrat več zelja, drugič več cvetače, …in nato zalijem z vodo, začimbe, ponavadi imamo radi zakuhane notri še vlivance in dober kruh, ki ga spečem sama in kosilo je tu.
sladko zelje ali posiljeno zelje in pol hrenovke
“garantirmarš” al kako se že reče, to je tenstan krompir in vmes široki rezanci, zabeljeni s čebulco, mal zaseke, mnjami;))
enak način le da ni krompirja so široki razanci in vmes sveže zelje narezano na kose kot rezanci…
sataraš in pire krompir
špinača in pire
popečena polenta in skleda solate
rižote na tisoč in en način, enako kot omake od testenin, lahko le riži bizi
ma jaz punce vzamem v roke kuharco in nato mi padejo ideje, ko vidim še kaj je v hladilniku in nekaj spackam skupaj, če drugo ne, je vsake tolko časa dobro kosilo tudi jajce na oko;))
že moj pokojni oče me je učil, da naj pri hrani ne šparam na način, da ne bom jedla kar si želim ali kupovala manj vredna živila…kdaj ne bom jedla kar si želimo, če ne sedaj, ko lahko, mogoče takrat, ko res ne bo druge možnosti kot kruh in voda…
Svetoval mi je naj šparam pri hrani na drugi način…v moji družini smo si izbrali prehrano, ki je zelo raznolika, jemo vse, toda pri ničemer ne pretiravamo, kajti naša miselnost je, da je tak način prehrane najboljši, ne pa iz ene skrajnosti v drugo. Torej ko že kaj pojemo, pa si želimo, da je to res kvalitetno in dobro. Zato jemo doma, kajti doma je za nas najboljše, redko po oštarijah, škoda denarja. Ko si zaželimo sladko, si izberemo ali Lindt čokolado, ali odlične tortice iz naše slaščičarne, oboje je malo drago, toda je kvaliteta na višku in ker tega ne jemo vsak dan, ni želje, prišparamo in ko jemo uživamo do maksimuma. Eni pa kupujejo razno sranje v cukru, imajo jih cele zaloge, torej se zastrupljajo in še razmetavajo z denarjem, da ne omenjam, da čez dan tega pojedo na tone…
No, da se vrnem na šparanje… torej izbrano imamo prehrano po našem okusu in kaj zdaj, že dolgo nazaj sem preletela naše štacune in si našla naša živila, nekaj v Šparu, nekaj v Mercatorju in nekaj v Tušu in nekaj po raznih privat štacunah, veliko pa naredim , postorim kar sama doma.
Ravno danes sem gledala, v kuhinji uporabljam vilede, ki so antibakterijske, original stane nad 500,00SIT, Mercator pa jih ima pod svojo blagovno znamko veliko ceneje, mislim da kar za polovico in od iste firme, enako viledo. Evo sem že prišparala, o tem sem govorila. Zakaj bi šla zdaj kupit nekaj ceneje in ponavadi je to tudi manjvredna hrana, blago, pa rečte kar čte, okej so tudi izjeme…ko lahko kupim hrano, ki jo radi jemo, le da najdem, kje tako hrano prodajajo ceneje. In v roku 10 let, kar gospodinjim sama, sem se že tako organizirala, da na tak način prišparam veliko, pa verjemite ali ne, jemo vse kar na paše, dobro, odlično in še prišparamo!
Na trenutke res drži tale rek…” Nisem tako bogata, da bi kupovala poceni”..
ja seveda naredim golaž s čebulo, nikoli pa ne delam prežganja. tudi tebi predlagam podmet ( če slučajno veš kaj je to), bo boljše za vse. Od 6. meseca dalje je naš dojenček z nami, ni pa jedel golaža pri 6., ene par mesecev starejši je bil. ko biga ti videla kako je užival.
oglasila sem se na post od “šparamo”, ker mislim, da tukaj ne gre samo za šparanje, ampak za bolestno preračunljivost in škrtost. sorry, ne znam lepše povedat.
no, saj če so jo življenjske razmere prisilile v tak način funkcioniranja, naj mi oprosti.