Ste gledali včerajšnjo oddajo?

Kaj menite o razmišljanjih gostov?

Osebno so mi bile blizu izjave gospe Strojin,psihologinje, delno gospe Likovič iz Odbora za šolo po meri človeka, potem mladega psihologa (katerega ime sem pozabila) in seveda žal na trenutke preslabo podkovanega g. Merca, ravnatelja OŠ Prule (katerega izjave in zapise vedno rada preberem).

Občutek sem imela, da tresenje Gabrovega stolčka vodi v neizogiben štrbunk.

Ali pa sem preveč optimistična?

Kaj konkretno bi iz devetletke brisali vi?

Jaz dva izbirna predmeta; glasbeno, telesno in likovno vzgojo bi pustila ocenjene z opisnimi ocenami; nivojskemu pouku “glavnih” predmetov pa bi posvetila 1 uro tedensko.
Izgnala bi nacionalno preverjanje znanja na koncu vsake triade in poskusila narediti šolo manj storilnostno naravnano.
Dejstvo je, da nivo splošne izobrazbe osnovnošolcev silovito upada.

Otroci so preobremenjeni s podatki, bistva pa se jim ne pusti izločiti.
Piflarija za 1 teden in kasneje tema.

Torej, kaj pravite?

Ali

Tudi jaz sem zato da se ukine nivojski pouk, eksterno preverjanje in predmetnik naj bo tak kot je bil v osemletki, in naj spet uvedejo opisno ocenjevanje za predmete, ki so bili pred tem tako ocenjeni.
In naj že končno nehajo eksperimentirati z našimi otrocmi.Končala sem osnovno šolo pred 27 leti ,pa se upam trditi, da smo imeli več znanja kot sedanji otroci, ki se učijo še samo za točke in so stalno pod stresom.
Ločevanje otrok po nivojih , potem pa enaki testi za vse na koncu devetletke se mi zdi prava diskriminacija.
Že pred dolgo leti nazaj so namesto gimnazij pametnjakoviči uvedli neke kvazi srednje šole tehnično naravoslovne in pedagoške usmeritve in oznanjali kako bo to super- in rezultat- čez nekaj let so ugotovili, da to ne gre in spet nazaj na star sistem .Otroci in starši pa tako vse prenesejo.
Če ima Gaber še malo razsodnosti bo po včerajšni debati lahko krepko razmislil kakšne ljudi ima v strokovnem svetu -“strokovne da je le kaj.”
Gospa Strojin in gospa Likovič pa sta imeli prav- USTAVITI KONJE.

Ali, moja trenutna izkušnja z začetkom devetletke je poosebljena groza. Vendar je to moja izkušnja, ki temelji na osebni izkušnji in bi težko splošno sodila o vsem skupaj.

Gaber – nanj sem alergična še iz srednje šole, ko sem morala njegov cinizem in aroganco poslušati in prenašati nekaj ur tedesko, včeraj zvečer pa bi ob pogledu nanj skoraj začela iskati claritine.

Ga. Likovič – tudi njo poznam osebno in mi po pravici povedano ni preveč pri srcu že zaradi najinih različnih političnih nazorov (čeprav sem strankarsko neopredeljena), vendar se v veliki meri z njenim včerajšnjim nastopom strinjam.

Žal pa vsi skupaj pozabljajo/mo, da same težave izvirajo iz splošnega šolskega sistema pri nas in se pojavljajo tako v 9letki kot v 8letki. Bistvenega za moje pojme z reformo na žalost niso odpravili. Pa še nekaj strašno zamerim današnjemu šolstvu in to se na žalost pozna že na mojem veliiiiiko let mlajšemu bratu – mularija je vzgojena v totalne egoiste. Niso sposobni teamskega dela, ne zaupajo sodelavcu oziroma sošolcu, za vse morajo po lastnem prepričanju biti one man band in bog ne daj, da bi svoje znanje in zapiske delili še s kom – mu bo ta nekdo odžrl mesto na lestvici na faksu, v bodoči službi ali kjerkoli drugje, kjer je konkurenca možna. Iz otrok proizvajamo psihotike – žal.

LPM

Se strinjam z vsem že napisanim. Gabra bi morali dati na interpelacijo! In kako vzvišen in ciničen je do drugače mislečih, do nasprotnikov! Letos gre moj prvi otrok v 1. razred devetletke in moram rečt, da močno upam, da se bo kaj spremenilo do takrat, ko bo ven iz prve trijade! Smili se mi, ker bo dobesedno oropan otroštva! To je kriminal, kaj delajo iz naših otrok! Starši bi morali bolj glasno nastopiti!

Jaz pa bi najprej iz naših osnovnih šol nagnala več kot polovico POPOLNOMA NESPOSOBNIH učiteljev, ki poleg tega, da nimajo pojma o razlaganju, še besno ne marajo otrok. Ostalim pa bi omogočila AVTONOMIJO in, da sami odločajo, kaj in kako bodo učili ter kako bodo preverjali znanje. Eksterno preverjanje bi pustila, ampak zgolj za orientacijo, da bi se videlo, koliko so otroci res pridobili znanja, saj bi večja avtonomija pomenila skoraj popolno svobodo pri metodah. Učbenike bi predpisala ENE za en predmet in EN delovni zvezek, za ostalo pa bi učiteljem namenila fond, ki bi ga koristili za dodatna gradiva (kar bi pomenilo smrt raznih kobajagi strokovnih založnikov učbenikov, ki veselo služijo celo z nerevidiranimi gradivi). Tudi starši bi verjetno raje na ta način kaj prispevali, saj bi bilo še vedno bolje, kot zdaj, ko moramo vsako leto kupovati drugačne učbenike, v katerih imamo čast prebirati precejšnje oslarije v podobi v nulo podrobne faktogarfije.

Ker je pogoj za dobro šolo, pa naj traja pet, osem, devet ali deset let DOBRO VODSTVO, je ravnatelje treba dati hudo pod lupo staršev in nedovisnih raziskovalcev (ki ne prihajajo iz šolskega ministrstva ali podobnih ustanov). V primeru hudih, argumenitranih kritik sledi razrešitev brez kakršnegakoli parlamentiranja.

Sistem ocenjevanja in število predmetov bi pustila tak, kot je bil v OŠ. Izbirni predmeti, za katere se odločajo DVANAJSTLETNIKI, so bedarija. Otroci pri dvanajstih letih kognitivno niso sposobni sprejemati abstraktnih odločitev. V resnici ODLOČAMO STARŠI, ob upoštevanju značilnosti otrok.

Staršem bi prepovedala VMEŠAVANJE, kar bi seveda ocene temeljito spremenilo. Ampak, kdo je večja intelektualna pespektiva: mulc, ki ima štirice, in je šola popolnoma njegova skrb (jasno, da se uči toliko, kot je nujno potrebno, ampak, saj se tudi mi v teh letih nismo), ali deklica, ki ima petice, ampak njeni starši v sedmem razredu presedijo ob njej vsaj uro na dan, jo sprašujejo, testirajo, dodatno razlagajo, tamala pa se zna pogovarjati SAMO O ŠOLI?

Za konec pa še nekaj: bolj kot formalno trajanje izobraževanja dobro šolo naredijo UČITELJI. Na tem področju pa v našem šolstvu vlada popolno razsulo. Še nekrat trdim: DOBER UČITELJ je sposoben tudi iz zanič programa narediti nekaj, kaj je mulcem zanimivo. TO pa ni povezano samo z ustrezno izobrazbo, ampak predvsem s TALENTOM za otroke. Tega pa ti vse pedagoške fakultete tega sveta ne morejo dati.

Pedagoška stroka pa bi lahko zgledovala po Robertu Reasonerju, sploh, ker je slo osnovnošolski sistem, če ga primejamo s svetom, majhen in bi se z njim dalo lahko fino delati.

Malo sem se razpisala, pa kaj, ko me naša šola vedno znova razp…. !

Lp vsem.

Moj sin sicer še ni v šoli, hodi pa v 2. razred 8letke nečak. Ne morem govoriti o kakšni hudi preobremenjenosti, se mi pa zdi, da se danes otrokom glavo polni s čimveč znanja. Namesto da bi delali na kvaliteti osnovnega znanja, jim je očitno bolj pomembno, da otrok osvoji čimveč. Ampak žalostno je pa to, da znanje dejansko pada. Res se mi zdi več gor izstopajočih (bistrih), ampak na žalost se tudi spodnja skupina povečuje.

Kar se tiče splošne preobremenjenosti ne morem soditi, bi pa verjela, da je marsikateri otrok res preobremenjen. Sem tudi prosti nivojskem pouku. Kaj pa je bilo narobe z včasih uvedenim dopolnilnim in dodatnim poukom? Vsi smo hodili skupaj k pouku. Komur je šlo slabše, je imel na izbiro še dopolnilni pouk, kdor se je dolgočasil, pa je imel na voljo še dodatni pouk. Pri nas so učiteljice npr. tistim, ki so bili hitrejši, dajali tudi med normalnim uram dodatne zadolžitve. Pa smo vsi peljali lepo. Zdaj pa praktično otroke ločujejo že v 5 razredu! Groza!

Pa, ko je Gaber zagovarjal, da otroci to potrebujejo in si želijo. Hm, ne vem. Dečka je bilo strah, ker je pri angleščini dobil 3, da bo padel nivo nižje. Stalno nek pritisk. Ne rečem, otroci morajo dojeti, da se je potrebno učiti, ampak imam žal občutek, da se v naših šolah učimo zaradi ocen in ne zaradi znanja. Saj drugo otrokom tudi ne preostane, ko pa že v prehodu v SŠ najdejo svoje mesto le “ta dobri”.

P.S.: O Gabru imam deljeno mnenje. Simpatičen mi vsekakor ni, po drugi strani pa mislim, da je edini, ki se je dejansko spravil nekaj skupaj in se lotil dela. O oceni le tega pa bodo morali soditi drugi. ampak, včeraj se mi je pa zdel tako bolan. Okoli oči je bil videti prav res bolehen…

LP

Aha, zmotilo me je še nekaj – teža torb otrok. Na nekaterih šolah imajo poskrbljeno in imajo Atlase pa take zadeve tam. OK. Tam, kjer pa tega ni in otrok Atlas pozabi, dobi minus… Hm, in iz teh minusov potem sledi ocena. Kaj se potem ocenjuje? Znanje?

Po drugi strani pa je en ravnatelj veleumo ugotovil, da otroci nosijo v torbah tudi razne Gameboye, pa dvoje superge. In to ene za 5.000 SIT, druge za 20.000 SIT. Kaj so potemtakem dražje tudi težje? Ali v čem je bil smisel njegovih besed? Aha, saj vem – sprenevedanje!

Morda še to – moja teta je že dolga leta ravnateljica ene izmed OŠ, 9letko pa so uvedli letos. Pa pravi, da otroci dejansko so preobremenjeni. Ampak ne morejo nič. Navodila so navodila…

IZBRISAT program devetletke, ki je slabo ekspermentiranje!

Bistvenega za moje pojme z reformo na žalost niso odpravili, da bi si otroci
učili za življenje in ne za točke…samo piflanje!!!

G. Gaber je cinični idiot, če se mu ne da dopovedat osnovnih zadev!

maja

Moja hči je zadovoljna sicer je v 2 r in se imajo ful fajn apak menim da tisti ki preskočijo iz 5 v 7 razred so pa res preobremenjeni in imajo tak urnik da je to mal preveč.Moja soseda je v šoli vsak dan od 7 zjutraj pa do 2-3 ure,to je pa skoraj cel šiht,imajo pa take predmete ki smo jih mi imeli v srednji šoli.Če se prav spomnim samo imeujejo se drugače.
To bi morali spremeniti definitivno!!!!

Na preobremenjenost se opozarja predvsem za sedmi razred!

Srečanje pred kamerami je potekalo po predvidenem scenariju: demagogija dr. Gabra in poudarjanje cenenosti argumentov na drugi strani.

Gaber je bil žaljiv, ljudi je klical z imenom in jih napol vikal. “Gospa Marja no…”

Med zastopnike staršev so podtaknili ata, ki ima super odličnjaka in je z vsem grozno zadovoljen, da je izpadlo kot da starši nismo enotni. Na srečanju niso bili tisti starši, ki so bili iniciatorji vsega skupaj, ne vem ali so jih sploh vabili?

Dr. bjonda iz filofaksa je bila na srečanju staršev z ministrom kot mama, sedaj pa smo videli kam spada, torej so nam jo podtaknili.

V cajtengih piše da je Gaber popustil pritiskom staršem, dejansko pa le nabira politične točke in prek naših hrbtov manipulira z volilci.

Se strinjam da devetletka na splošno ni slaba, težave v zadnji triadi pa so rešljive tudi s kompromisi.

Kako sploh lahko sprožiš interpelacijo kot majhen volilec?

Gremo na ulico! Saj nas je dosti!

Še o teži šolske torbe:

hči hodi v 1. razred osemletke. Tehta 21,5 kg, šolska torba pa ob najbolj obremenjenem dnevu 5,2 kg. (brez vseh nepotrebnosti – vsakodnevni pregled). Posledica tega je ukrivljena hrbtenica. Z možem ji olajšava prenašanje torbe s tem , da jo voziva v šolo in iz nje in midva prenašava njeno torbo. V 1. razredu OŠ potrebujejo toliko reči (del. zvezkov in zvezkov), da je Schneidersova torba praktično premajhna.

Se podpišem pod m-jin post!

Tako, da postaneš velik – madonca, res nas je veliko, staršev, ki nam ni vseeno – imam kdo pameten predlog, kako, kam se združiti?

Na tem mestu bi čestitala staršem otrokom na tistih osnovnih šolah, ki so že uspeli neposredno – prek sveta starše – izzvati šolskega ministra.
Povale gospe Nikolaji Korenčan, ki je dostojno in argumentirano predstavila zahteve in pričakovanja učencev in staršev.

Gospoda Križaja, prepotentnega “zvirajočega” na stolu se očeta očitno enako prepotentnega učenca pa so v studio res “podtaknili” – čeprav je seveda res , da nekaj ljudem vsak sistem ustreza.

Lp, Ali

se bom pa še jaz oglasila…
sem učiteljica, ki uči v devetletki, tudi nivojski pouk… in glavna stvar ki me je motila včeraj je bilo to, da ni bilo nobenega UČITELJA – sami teoretiki iz ministrstva, fakultet, starši vidijo samo eno perspektivo, ravnatelji pa so tudi več ali manj samo v pisarnah…

sama sem proti devetletki kot se izvaja trenutno… vendar pa ne vem zakaj ste vsi tako proti nivojskem pouku, ki je po mojem mnenju – edina dobra stvar te devetletke… je pa res, da so nivojski pouk včeraj predstavili grozljivo pomanjkljivo – in če bi bil res tak kot ga je v prispevku predstavila novinarka, potem bi bila tudi jaz proti…
sploh ni res, da se učenci bojijo da bi padli v nižji nivo – nimajo kam pasti, ker se morajo zato sami odločit – in normalni učitelji jih ne silimo v nič – so pa učenci včasih mnogo bolj bistri kot starši… učenje po nivojih je pravi blagoslov za učitelje, za tiste ki so se prej dolgočasili in za tiste ki so težko sledili (ker učni načrt je pač preveč nabit) – in ni res da vsi pišejo nujno isto kontrolno nalogo in da morajo tisti na nižjem nivoju iskati pomoč – LAŽ !!!! test mora biti tak, da zavzame samo snov ki jo znajo VSI … ne bom trdila da se tega držijo vsi učitelji, na naši šoli se tega zelo držimo in resnično še ni bilo ene pripombe čez nivojski pouk – so pa starši proti devetletki in tudi mnogi učitelji….

moja kritika na devetletko bi bolj šla na tele stvari : 15 številčnih ocen v 7. razredu je res too much!!!, učbeniki pri nekaterih predmetih so grozljivo zahtevni in pretežki, učni načrti večine predmetov so preveč obširni, otroci so predolgo v šoli – ampak urnika se pa ne da spremenit…

da ne bom predolga… to je samo moje skromno mnenje.
lp

Moja hči je v sedemem razredu devetletke in bila sem med starši, ki smo sprožili medije.

Hči je odličnjakinja, ki ji gre šola razen nekaj malenkosti, brez hudega dela kar mimo. Ja, ima (mo) srečo. Mogoče pa tudi pobiramo sadove navajanja k samostojnosti že od začetka. Za šolo skrbi sama, le včasih jo moram malo opomniti k delu, zlasti predmetov, ki jih ne ljubi nadvse.
Izbirne predmete je sama izbrala. Predtem se je pogovarjala z mano, izbrala pa povsem sama. Po svojih željah. Hudo ji je, da ne more obiskovati še več krožkov, ki so ji všeč.
Zdaj pa še druga dejstva. Vsak drugi teden ima ob sredah in četrtkih od 7. do 15. pouk. Toliko kot jaz službo. Letos je imela po dolgih letih trikrat antibiotike. Le zakaj? Najbrž čisto vsega gorja ne morem pripisati šoli, kake 3/4 pa prav gotovo.

Včerajšnja trenja? Oprostite, ampak Angelca Likovič s svojim nastopom ne more zastopati staršev. Upokojena ravnateljica ene boljših šol v LJ, ki ni šla v poskusno devetletko, ko so šle vse šole, ki so to želele in seveda imele prostorske in kadrovske pogoje, kar je ta šola imela, pa še vedno ni šla – to je potem vprašanje motiviranosti vodstva in zaposlenih na šoli. in če ravnateljica takrat ni želela uvajati nečesa, kar je vsaj v prvi triadi dobro, kako lahko pa potem primerja oba sistema?

Gaber-tak kot vedno. Zavajajoč, z maziljenim glasom, paternalistični. Zavlačuje z odločitvami, pa vendar je vsaj deloma ugodil zahtevam. Otroci se bodo sami odločali za 3. izbirni predmet, lahko ga vpišejo ali pa ne. Če ga vpišejo, lahko oceno vpišejo ali pa ne. To se mi sploh ne zdi slabo.

itd o vseh igralcih včeraj.

Žal pa moram pritrditi vsem, ki opozarjajo da število ur ne pomeni nič, če ni notranje prenove vsebine. In če učiteljidelajo tako, kot so delali zadnjih 30 let. V poskusno devetletko so šle tiste šole, ki so imele učitelje, ki imajo radi izzive, spoznavajo nova spoznanja in metode, ki so inovativni – ki so DOBRI UČITELJI. Tiste šole, ki so imele pogoje, pa v devetletko niso šle – TAM PA JE ZAREDS VPRAŠANJE KAKOVOSTI UČITELJEV (OSEBNOSTNE IN STROKOVNE). Teh šol je največ….
Vsaka reforma stoji in pade z ljudmi.

Marička

Najhujše je,da o življenju in usodi nših otrok odločajo ljudje pri koritu,ki jim je kaj malo mar kakšne so posledice njihovih dejanj. Včasih je bilo otroštvo in mladost najlepši čas v življenja,zdaj se pa že majhni otroci,katerega glavna skrb bi morala biti igra ,bori za svoj obstanek v tem krutem svetu.
Starši,samo od nas je odvisno,strimo ta šolski sistem,stopimo na ulice,podprimo naše otroke.
Najhujše je ,ko moramo jokati z našimi otroci,namesto da bi uživali njihovo otroštvo.
ZDRUŽIMO SE!!!!!

Mi se bomo z devetletko srečali drugo leto – sin bo moral iz 5. v 7. razred.
1. ne vidim nobenega razloga, da se otrokom, ki so se vpislai v 8 letko ne dovoli končati programa po starem – torej klasično 8. letko.
2. izbirni predmeti so razen 2. tujega jezika skrajno za lase privlečeni…., da ne omenjamo, da ti jih dajo na izbiro malo morje, ko se otrok za nekaj odloči, pa tega predmeta potem ni, ker je premalo prijavljenih, ali pa celo zahtevajo neko plačilo, čeprav minimalno za neke stroške – a ni šola brezplačna????
3. sistem vodi k temu, da se otroci učijo samo za točke.
4. zmanjšali so število ur telovadbe- sicer jo nudijo kot izbirni predmet, Problem je v tem, da je številčno ocenjen-torej otrok, ki pri telvadbi ni zelo usprešen tega ne bo izbral in se bo posledično še manj gibal – otroci se že tako premalo gibajo in bi po mojem morali POVEČATI število ur telovadbe v vseh razredih.
5. če moramo otroke nujno diferencirati že pri 12 letih pa uvedimo spet 8 oz. 7 letnikov gimnazije – tako bodo eni odšli v gimanizijo po recimo 6 razredu, drugi bodo končali pa navadno 9 letko in šli naprej v srednjo šolo.
6. Sistem je premalo domišljen, uvaja se ga na silo, vse argumente , ki govorijo proti temu se kar presliši… Skratka zgodba o usmerjenem izobraževanju se pojavlja v novi preobleki!!!!!!!

No pa še eno mnenje. Kot učiteljica moram poudariti naslednje;
1.) Strinjam se s tem, da so predvsem 7-šolci preobremenjeni. Devetletka potrebuje marsikatero spremembo in dopolnitev, da bo funkcionirala v dobro otrok. Izdelava normalnega urnika za 7. 8 in 9. razred je praktično nemogoča naloga, če želiš seveda narediti urnik brez lukenj ali pa ne prenatrpanega. Sem letos sodelovala pri izdelavi in smo ga delali od 15. avgusta do začetka septembra praktično vsak dan. Hudo! Izpustitev enega izmed izbirnih predmetov bi bila vsekakor dobrodošla sprememba. Ne strinjam pa se s tem, da bi priznali verouk kot izbirni predmet. Ker to potegne za seboj še vse druge izvenšolske dejavnosti, problem ocenjevanja, nezmožnost kontrole nad obiskom ipd. Institucija osnovne šole mora biti ločena od drugih instituvcij (tu se mi zdi še najmanj problematična glasbena šola). Starši bi verjetno potem želeli vsako izvenšolsko dejavnost upravičiti kot izbirno vsebino, žal pa vsi vemo, da so nekatere dejavnosti bolj larifari. To v glavnem potegne za seboj še eno celo reformo. Zato raje ukinimo enega, pa je stvar že veliko bolj obetavna.
2.) Kar se tiče nivojskega pouka; eno izmed osnovnih pedagoških načel je enakopravnost neenakih. Kar ne pomeni, da morajo delati skupaj in enake stvari. Ravno obratno, vsak otrok mora imeti možnost razviti SVOJE potenciale do maksimuma. Ne pa povprečnih potencialov. Z nivojskim poukom dajemo končno po mnogih letih res prave možnosti otrokom, ki presegajo povprečje. To, da med navadnim poukom daješ takim ekstra naloge žal ni diferenciacija, čeprav mnogi tako menijo. Sem pa mnenja, da bi morda bolje funkcioniral princip vsaj ene skupne ure na teden, saj še vedno velja tudi drugo pedagoško načelo, ki pravi preprosto povedano, da slab med slabimi in povprečen med povprečnimi ostaneta to kar sta bila in nimata možnosti večjega napredka, če nimata stika z boljšimi od sebe. Kar so pa klatili v oddaji o skupni elementarni šoli in o tem da ima vsak otrok pravico do nje povsod po svetu pa le tole; naša oš je ena izmed najdlje trajajočih v svetu. Večinoma se oš konča po 4. ali 6. letu šolanja, sledi zelo diferencirana oblika pouka. Zato je ta argument padel na celi črti. Pri nas je pač zgolj tudi zadnja triada umeščena v institucijo oš, vendar glede na splošne zakonitosti otrokovega razvoja je takrat enačenje otrok s potiskanjem v enotno poučevanje zgrešeno.
3.) Marsikaj niso povedali dovolj jasno na oddaji;
– da starši izberejo nivo in niso vanj prisiljeni (iz prakse; učitelj predlaga, starš se odloči; je bilo že kar nekaj drugačnih odločitev!)
– otrok ne more pasti v nižji nivo brez soglasja staršev, zato bojazen zaradi trojke odveč! Je pa smiselno, da se starši ne odločajo za nivo zaradi elitizma (moj je pa v najvišjem) ampak bi morali premisliti, kaj je za otroka najbolje. Nesmiselno je po eni strani govoriti o preobremenjenosti in stresu, po drugi pa trepetati, da bo otrok s prehodom v nižji nivo razbremenjen.
– gimnazije in srednje šole so že v mojih časih in še prej imele omejitev vpisa, vsepovsod vsak ni prišel in tudi ne bi bilo prav da bi. Žal je tako. Čeprav ekstercev absolutno ne zagovarjam in mislim, da bi jih brez večje škode ukinili, pa se sprašujem, če niso bili včasih sprejemci ravno tako stresni (vsaj zame no). Težko je najti nekaj srednjega.
– teža šolskih torb je večni problem in se z devetletko ne more mešati. V prvih razredih vsaj na naši šoli prakticiramo puščanje stvari v šoli, saj nalog tako ni. Vseeno mnogo otrok na svojo željo ali celo željo staršev nosi zvezke domov (da pokaže kaj se počne)
– zaradi nenošenja potrebščin učitelj ne sme dajati minusov, ker je to nezakonito (po pravilniku), vendar pa je res težko delati, če otrok nima s seboj tistega kar potrebuje. Pa ni vse povezano s težo (npr. geotrikotnik, …kar tudi pogosto ostane doma)

Sem se razpisala, bistveno pri vsemu pa se mi zdi (pa ne da zdaj zagovarjam Gabra, čeprav ga kot strokovnjaka spoštujem) DA NE PLJUVAMO PO DEVETLETKI VSEVPREK IN KAR TAKO. Ker so tudi dobre strani, ki bi jih bilo vredno obdržati. Ker prinaša tudi nekaj svežine, le da smo ljudje včasih tako naperjeni proti vsaki spremembi. In kar se mi zdi najbolj očitno; da morda marsikdo tolče čez devetletko, ker je pač tako mnenje “in”, je v zraku in prav je, da držimo starši skupaj.
Spremembe da, vendar utemeljene. Razbremeniti da, vendar ne do te mere, da otroka oropamo izzivov in ga zavijamo v vatko do fakultete, potem pa pahnemo v svet.

Pa le še tole; zadnjič sem poslušala zanimivo debato dveh sedmošolcev. Beseda je tekla o izbirnem predmetu in besede, ki sem jih slišala iz njunih ust so prišle iz odraslih glav. Le ena izjava; “Saj jaz bi vzel francoščino sam kaj ko bom pol d fula preobremenjen, pa čist pod stresom. A veš, da lahk pol depresijo fašeš! Bom se raj odločil za obdelavo lesa. Da bom imel čas za klub (?) pa kitaro.” Morda pa nehote starši tudi sami prispevamo k temu.

Lepo pozdravljeni
Naja

hm, jaz sem bila poskusni zajček usmerjenega izobraževanja, moja sestrična pa celodnevne osnovne šole. oba sistema sta v kratkem času propadla. kakšne pretirane škode sicer na meni ta sistem ni pustil…koristi pa tudi ne.

sama devetletka me niti ne moti, saj so moji otroci tudi v mali šoli imeli podoben obseg ‘šolskega dela’. izkušenj v zadnji triadi -lastnih- nimam, naslednjo jesen je moj otrok v preskoku. upam, da kakšnih večjih travm ne bo.

kaj bi spremenila: definitvino bi GLASBENO ŠOLO, AKTIVNO UDEJSTVOVANJE V ŠPORTNI DEJAVNOSTI, pa zaradi mene, če hočete tudi VEROUK priznala za izbirne vsebine. ne predstavljam si namreč, kako bo moj otrok poleg vsega šolskega dela našel čas – in ENERGIJO – tudi za te popoldanske aktivnosti.

nivojski pouk pa – se mi zdi, da dodatni in dopolnilni pouk nista tako slaba izbira. torej 1-2 uri tedensko, ne pa celoten pouk. na ta način se bodo razlike le še večale. o solidarnosti, pomoči sošolcem ipd. vrednotah pa tako ne kaže izgubljati besed.