Umrla komaj 8 – letna deklica
Ker je svak včeraj v prometni nesreči izgubil prijatelja, sem danes v časopisu poiskala kaj piše na to temo. In videla, da je zvečer nekje na dolenjskem v prometni nesreči umrla komaj 8 – letna deklica. Kaj je treba takih nesreč? Me je kar prizadelo, saj imam tudi sama toliko starega nečaka, pa si sploh ne morem predstavljati take groze. Je res treba vojn in terorističnih napadov, ko nam pa že ceste poberejo prevelik davek mladih…
LP
V ponedeljek sem na HTV1 gledala Latinico. V eni izmed zgodb je prav tako umrla 8-letna deklica. Šola stoji ob glavni cesti in punčka je šla pravilno čez prehod za pešce v trgovino na drugi strani ceste. Po cesti je pridrvel en mlad mulo, ki je vozil čez 100 na uro , jo zbil in je revica letela več kot 250 m naprej . Njeno šolsko torbo pa so našli še nekaj deset metrov naprej. Punčka je bila najmlajša od štirih otrok v družini in očetu se je totalno zbledlo in je hotel mulota kar fentat. Policaji so preprečili še hujšo tragedijo.
Šolske oblasti se že dolgo borijo za postavitev semaforja na tem prehodu za pešce, vendar brezuspešno.
Latinica je moja oddaja št. 1 in če je le mogoče jo gledam. Tale zadnja je bila res pretresljiva. Najbolj grozna pa je bila reportaža, ko je mlado mamico ,dojenčka in še nekaj let starejšega sina povozil pijan svak in sicer z njenim avtom! mamica in dojenček sta bila takoj mrtva, malo starejši pa se še bori s hudimi poškodbami.
Previdno na cestah!
lp
Pozdravček!
Bodite veseli dokler so vaši otroci na varnem v vašem objemu in dokler te teme le berete. Sama sem mamica 2,5 meseca staremu fantku. Pred skoraj 10 leti pa sem v prometni nesreči izgubila sestrico. Stara je bila 5 let(5 let mlajša od mene ki sem jih takrat imela 10). Objesten mlad voznik se nam je zaletel v avto. Tank je bil polen in avto je eksplodiral. Mami in ati sta se rešila, male pa nista mogla. Zgorela je. Še zdaj jokam, ko se spomnim, sicer me ni bilo v avto, vendar se je to zgidilo na poti na morje, 100 stran od domače hiše. Do takrat sem tudi jaz le brala o takih stvareh, takrat pa so zame postale najhujša mora. Hvala bogu imam zdaj še eno sestrico, ki bo poleti stara 8 let. Vendra Urške ne nadomesti nihče. Zato pa ne razumem ljudi ki obupujejo nad partnerji in si hočejo zaradi njih vzeti življenje. Partner je nadomestljiv, otrok ni.
Danes me že vse dopoldne oblivajo solze. Deklica je bila toliko stara kot moja hči. Družino poznam, saj je iz našega konca. Da je tragedija še večja, je tej deklici lani v avgustu za rakom umrla mamica in sta sedaj z očkom živela sama. Menda sta se v Krško z Gorenjske odpeljala po kužka za nesrečno deklico. Mamica in hči sta se sedaj po dobrega pol leta ponovno srečali…
O, kriza, pa še očka je sedaj v kritičnem stanju. Saj ne veš kaj bi bilo boljše – da se jima pridruži ali da trpi do konca življenja.
V ponedeljkovi Latinici je bila ena zgodba tudi o starejšem gospodu, ki je v nesreči, ki jo je zakrivil spet en mlad mulo, izgubil sina edinca in njegovo punco, kmalu za njim pa je umrla še njegova žena. Tako je ostal čisto sam in pravi, da nima več za kaj živeti. Krivec za nesrečo pa je še vedno na prostosti, ker si zmeraj odloži kazen z raznimi izgovori.
Kaj naj rečem? Groza! Za očka se še bojujejo… Mene take stvari precej prizadanejo verjetno tudi zato, ker sem v taki nesreči izgubila ljubljeno bližnjo osebo. Umrl je sicer kot sopotnik na motorju, ki se je zaletel v avtobus. Tega je že kar nekaj let, pa mi je še vedno hudo ob misli na dogodek. In ob vseh, ki jih berem. toliko ljudi umre zaradi nestrpnosti, zaradi divjanja… Kaj je to res potrebno?!