Navezujem se na temo malo nižje, kjer je ena mamica obupana, ker je cele dneve sama.
Mene pa zanima kje vsi ti moški delajo, da imajo tak urnik. Recimo, izvzamem s.p.-je, ki pač morajo več delati (nekateri) za lastno preživetje. Kaj pa vsi drugi?
Če pogledam pri prijateljih in znancih, možeh od sodelavk, razen občasnih nadur (razne konice ali ko se kaj mudi), nihče ne dela v tako pozne ure. Imajo nekateri dvo ali troizmensko delo, dežurstva in podobno, ampak to ne šteje.
Res me zanima (tudi zato, da ne bi midva z možem kdaj zašla v kakšno tako sfero…)

moj dela na terenu (večinoma delo na strehi), se pravi poleti tudi do 14 ur, pozimi pa 8-10, odvisno, kako dolgo je dan. če pa prišteješ še vožnjo na teren in nazaj, pa dobiš rezultat

SV

SV – v službi domovine (sam ne vem kake ) ??? :(((((((((

Moj mož je novinar in cele dneve na preži za zanimivimi dogodki. :((

Mogoče v gradbeništvu, ko je sezona, še sploh. Ne moreš pustit in oditi sredi dela.
Ja, pa tisti, ki so na svojem, tega pa eni res ne razumejo. Prvo, kot prvo, dobiti je trebs posel, kar dandanes ni čisto enostavno. Potrebno je dosti lobiranja. Če imajo še zaposlene, so tu plače, pa najem prostorov, pa na tone stroškov. Tu ne moreš nikakor reči, ura je tri, grem domov. Pa, če že greš, se že najde kdo, ki je pomemben za posel, pa je treba z njim. Ne, ni nujno bajen denar, samo stroški so enormni.
Pa gostinci, prideš pet minut pred zdajci, pa te je treba postrežti, je tako?
Novinarji, uredniki, do večera, ko gre recimo zadeva v tisk.
In tega je še ogromno.
Samo očitno vas še ogromno hudo lagodno živi, potem se pa še usajate.
Ja, pa službe ne letijo z neba. če nekdo ne dobi službe, partner dela toliko več, da se normalno preživijo.
Pa recoimo znantveniki, raziskovalci. A spokaš in greš s šihta zasluženo domov? Jok, odpade.
No, tega je oooooooogromno, če priznate, ali pa tudi ne. In, ne, ni ravno vedno beg od doma. Ja, sej, lahko si vmes urico, dve fraj, ampak otroci so mogoče takrat v šoli, ali pa vrtcu.
No, še to, kaj pa računalničarji, vzdrževalci velikih sistemov. Je odgovornost do firme 24 h na dan, ali ne. Če crkne sistem, laufaj sine, porihtaj, traja lahko uro, ali pa 10.

Moj dela v računalniški firmi. Uradno od 8-16h, ponavadi tam do 18h, tudi 19h. Gre zjutraj ob 7h, pride cca 1h po koncu službe. So pa tudi dnevi vmes, ko mu celo rata pridit normalno. Zaenkrat me še niti ne moti, ker imam tudi sama podoben delavnik, ko bodo pa enkrat otroci, bo pa kriza in se bo treba zmenit nekako.

LP

računalničar, privat firma.
Če bi se 3x kloniral bi bilo premalo.

Moj mož je tudi novinar, pa na zanimive dogodke čaka kar doma:-) Kar ima za narest, naredi, sicer pa ne čepi v pisarni in čaka. Če se kaj zgodi, pač gre nazaj v službo.

A ne, se strinjam.
Meni se zdi, da še vedno preveč ljudi nima pojma in samo natolcujejo, kako in kaj. No, če grem pa v BTC, ali pa v mesto, se pa vsi šetkate in šopingirate, (z mano vred, kadar sem tam). Kosila, malice, po uro in več, nakupi za domov med službo, papirje urejamo med službo, k frizerju tudi, pa k zdravniku, hmmm, delo je pa treba narest. In potem jokamo, kako ne vidimo otrok. Narobe svet.

Najbrž je to odvisno od področja, ki ga pokriva, in medija, pri katerem dela, kajne?

Moj dela v živilski industriji. Vsak dan odhaja od doma ob 5.20 zjutraj, vrača se okrog 18.00 do 19.00. Ima zelo odgovorno delovno mesto, ponoči ga večkrat zalootim kako gleda v strop in razmišlja kako še znižati stroške. Do službe in nazaj ima uro vožnje – v vsako smer.
Zato kupujem slovenske proizvode in ne razne Danoneje, pa uvožene pijače, tuje pivo… Kmalu ne bomo več imeli slovenske živilske industrije.
Vsi pa mi očitajo koliko zasluži….Po moje za to kar dela premalo.

Pomoje bolj od človeka. Je bil tudi moj včasih veliko več v službi, ampak odkar imava hčerko, je pač spremenill prioritete in kljub temu njegovo delo ne trpi. Vse se da, če se hoče. Seveda to ne pomeni, da hodi vsak dan ob štirih domov. Nikakor. Ampak skoraj vsak dan si pa vzame nekaj ur popoldne, da je z nama, pa gre potem zvečer nazaj delat, če je treba.

ja in v sv je celi dan v službi, ja poznam jaz take , ki delajo v sv in si baje ne morejo vzeti dopusta- bla, bla, bla!!!

Moj je z nami cel mesec na morju pa je v sv! Tako, da to je za lase privlečeno!!!

Pa kljub temu – vsak ne more tako, ne v tem poklicu, da odrugih že naštetih ne govorimo.

moj je polcaj. O šihtih nebi. Sem se že tako navadila na te njegove 12 urne delavnike brez normalnih urnikov. Včasih bi bilo bolje da ga ni doma, ker mi zruši ves sistem. Itak sem pa povečini sama za vse.

So dnevi ko je fraj. Takrat imam pa jaz noge v luft, ker naredi stvari ni da je ni.

Tudi moje je policaj in na začetku sem se le s težavo privajala na njegov 12 urni ali več delavnik. potem pa minejo dnevi, meseci,leta in spoznaš, da sta se odtujila in potem živiš po svoje. Iskreno hvala policiji, da mi je uničila zakon.

Tale izjava je pa malo mimo, se ti nezdi?

kaj pa vem, pri nama še vedno deluje kemija tudi po 17 letih. Kompromise pa vedno sprejemamo vsi.

Samo – a tako veliko delajo, ker dejansko ne gre drugače (okej, za policiste in vojsko razumem), se ne znajo dogovorit s šefom oziroma se postavit zase, ali pa imajo nek moralni občutek, da morajo toliko delati…. (pustimo zdaj tiste, ki raje delajo, kot da so doma). Meni je to čudno. Pa sem samozaposlena, iz družine, ki je že ne vem koliko generacij nazaj obrtniška in vem, kaj pomeni delati petek in svetek – pa se vseeno nekako da tudi drugače. Moj brat je tudi v panogi, kjer se veliko dela med toplejšo sezono, zato pa pozimi skupaj z ekipo delajo precej manj in predvsem manj ur na dan.

Lej, ogromno je privatnih firm, glejmo recimo gradbeništvo. Šef ima raje malo manj delavcev, pa tiste bolj izkoristi. Ker je to zanj manjši strošek. Tako to gre.

Naj vam bo…
– gradbeništvo: že možno, da poleti delajo cel dan, ampak sedaj pa res ne? Ali delajo tudi po temi in pri -10???
– policaji: dela en dan, pa je potem drugi dan ali dva doma. Že res, da to tebi sfuzla ritem, ampak doma je pa le in nisi sama (za vse)???
– SV: ti pa res nimajo nadur??? Razne, ko imajo vaje ali kakšne akcije in dežurstva. Ampak to pa res ni vsak dan?

– službe od 6h do 20h: a ne bi šlo tukaj že za dvoizmensko delo, če je delo v takih mejah vsak dan???

Midva z mojim imava “normalen urnik” od 8h do 16h, je treba kdaj tudi podaljšati, ampak to mogoče enkrat na mesec…

Delodajalci pač šparajo. Sej, banka je tudi imela včasih dve izmeni za šalterjem, zdaj pa, recimo, se odpre ob 9h, pa pol ure prej je treba pridet, delajo do 13h, kar se fino zavleče do 14h, skočijo nekaj pojest, delajo od 15h do 17h ali več, kar se spet podaljša za pol ure, uro.Kdaj so doma?
Ja, gradbici, recimo malar na novograddnji, če pozimi dela manj, gre pa še popoldan kakšno steno na fuš pobarvat, da so prihodki enakovredni poletnim. Pa še, pa še.

Jaz pa menim, da so to le izgovori, da nekdo dela cele dneve non stop!

Ne rečem, da je kakšen mesec, dva res toliko dela in moraš garat, toda, da je tak način življenja, ne vem no.

Kajti vsak, ki ljubi, si želi svojo familijo, otroke, ženo, se bo že tako organiziral, da bo čim več časa z njo. Če tega ni, so to le izgovori in se je za zamislit. Razen izjeme, ko veš, zakaj je temu tako, ampak izgovor, da dela cele dneve 365 dni v letu, hvala lepa, tak človek bi moral biti sam, no saj slej ko prej tudi postane sam!

Sej ne, da forsiram celodnevno delo. AMPAK -, recimo, ko so mali otroci, so malo več doma, ko otroci postanejo bolj samostojni, ko so stari recimo 10 let in več, te malce manj rabijo (ni več nege, sami jedo, se obuvajo, kaj preberejo, pišejo nalogo, etc.), jim pa potem tudi paše kak tolarček več zaslužit, pa zjutraj kakšno urco več pospat, pa potem malo potegnit. Sej po xx letih zkona se pa tudi več ne iščeš čisto vsako minutko s partnerjem, ko nisi več v službi.
Ene tule ste še zelo mlade, pa malo časa v zvezi, bi rekla.

Mi po dolgih leti, po mnogih odsotnostih, še vedno dobro vozimo. Se da tudi tako.