Malo sem brala stare teme in ugotavljam, da vas je večina proti napovedanemu poimenskemu spraševanju. Zakaj? Otroci v višjih razredih OŠ imajo po 15, 16 ocenjenih predmetov. Meni se zdi nemogoče, da so za vse predmete dnevno pripravljeni. A ni boljše, da ve, kdaj bo vprašan in se takrat nauči. Saj cilj je, vsaj po mojem, da se snov nauči in zna (a ni vseeno a do ponedeljka ali do petka?). Se mi zdi, da se na ta način res išče in ocenjuje znanje, pri nenapovedanem pa samo neznanje, češ, pa sem te dobil, da danes ne znaš. Na večini gimnazij je že nekaj časa v veljavi poimensko napovedano spraševanje in se mi zdi, da se zelo dobro obnese.
No, zanima me, zakaj ste proti?

Če se ne ve, kdaj bo spraševanje, potem vsaj kdo kdaj kaj pogleda sproti. Tako pa je napovedano spraševanje samo vzpodbuda za kampanjsko učenje.

Točno tako. A ste že slišali za delovne navade?

Bom te tako vprašala?

Kaj prinese napovedano spraševanje otroku?

To, da se nauči izrecno za tisti dan.

V srednji šoli ni več tega, da bi se napovedovalo in potem bo pa cel halo, ko bo spremenjen sistem.
Dejstvo je, da se sproti dela in konec.

Hčera hodi sicer v 5. razred, so ocene, ve kaj je njeno delo.

Kljub napovedanemu spraševanju so otroci še vedno razdeljeni od 1 do pet, tako da tole o neznanju ne drži ravno.

V 5. razredu imajo 5 predmetov (glavnih), za katere se je potrebno malo več uliti. v 7. razredu jih imajo 16. A je to kaj razlike?

Mogoče je pri nekaterih predmetih pogojno res smiselno, da se sprašuje poimensko napovedano, zagotovo pa je še več takšnih, kjer se znanje nadgrajuje in tam je fajn, če se tudi učiš sproti. Idealno pa bi bilo, če bi učitelji znali snov posredovati tako, da bi si jo otroci in mladi doma samo še malček osvežili, povadili in bi vse znali.
Mi smo v gimnaziji imeli odlično prof. angleščine. Pri njej smo vedno pisali napovedano in pred testom delali ogromno vaj. Slovnične teste je vedno nadgrajevala, ampak to je upoštevala tudi pri vajah. Nikoli nismo denimo vadili present perfecta v izolaciji, temveč je v vaje spretno vpletla še denimo vprašalnice, člene, ednino/množino in seveda druge slovnične čase. Napovedano poimensko pa smo bili denimo vprašani literaturo, sploh če se je bilo treba kaj naučiti na pamet. Poudarjam pa, da ji je kljub nabitemu učnemu načrtu ostalo dovolj časa za vaje. Vseeno so se seveda našle cvetke, ki so imele popravni izpit.

Če je od začetka otrok navajen na napovedano spraševanje, je pač vseeno koliko predmetov ima, ker se bo učil za dotičen datum.

Tud jaz sem to dala skozi, tako da….

Lep dan…

Naša razredničarka v srednji šoli je imela en fajn sistem. Nekaj vmes, spraševala je po straneh v redovalnici. Npr. :”naslednjič sprašujem 3. stran v redovalnici”. Tako si približno vedel kdaj boš vprašan, točno pa tudi ne.

Nekaj resnic o napovedanem spraševanju in kampanjskem učenju in delovnih navadah na drugi strani:
1. Zakaj se že učimo – zato da se nekaj naučimo, da to znamo in nato uporabimo. torej je nepomembno ali se učimo vsak dan malo ali vse naenkrat če to zmoremo. Išče se znanje in ne neznanje kar še v marsikateri glavi ni razčiščeno (mislim učiteljevi). Disciplina se ne ustvarja z negativno motivacijo in spraševanjem ter talanjem šusov. to je kratkega daha.
2. Da bi se v srednji šoli vse naučili sproti je nesmisel in je utopija. Sproti zame pomeni, da dijak ve kaj se pri uri dela, kaj potrebuje za delo in o čem govorijo ter snov razume to pa še ne pomeni da je pripravljen na spraševanje. Torej gre za preverjanje zadnje učne snovi kar je o.k.
3. Z napovedanim spraševanjem se izognemo prevelikemu stresu otroka in temu, da se šole izogiba. Seveda pa pravico do napovedanega spraševanja lahko izgubi, če jo zlorablja.

Delovne navade in napovedano spraševanje nimajo nič skupnega, saj tudi če veš da boš kemijo vprašan čez štiri tedne jo moraš razumet in si splanirat kako in kdaj se boš učil. Napovedano spraševanje razvija pri otroku samostojnost in odgovornost. Tisti ki pa zmorejo tik preden pa bodo morda zmogli tako celo življnenje. Sposobnosti so različne in kaj je s tem narobe???

Učiti se je treba sproti in sproti ponavljati. S kampanjskim učenjem pa znanje pozabiš tako hitro, kot si ga pridobil.

Jaz sem se vedno sproti učila, pa za to, skupaj z domačimi nalogami v OŠ nisem porabila nikoli več kot 2 uri na dan. Pa sem imela same petice.

Ja in od teorije k praksi:

Sama sem šla skozi izobraževalni sistem kjer smo imeli napovedano spraševanje pri vseh predmetih in tako je tam tudi danes. In funkcionira še danes.

Jaz nisem proti, zakaj ne, to je zelo vredu, nisem pa tudi proti za nenapovedano vprašanje! Otrok naj bi sodeloval med poukom in če spremlja pouk, razlago, torej je sigurno nekaj odnesel od tega, četudi bo nenapovedano vprašan, bo moral nekaj znati. Kombinacija obojega je zame najboljša in mislim, da tako tudi delajo, Ni kotrolke, ki jo ne bi napovedali, vedno pove, jutri sprašujem, mar ni to dovolj? Bi morali napisat poimensko prošnje, če lahko…ne vem no, dozdeva se mi, da želimo včasih nemogoče, tista tema o kateri si ti to načela, pa je itak mimo. Tazga mulca, ki moti pouk, bi k tabli poklicala tudi jaz, ne samo njega, tudi njegovo mati v šolo! Ne pa, da sedaj ona zganja neki teater, bogi sniko, vprašan je bil ker je tko priden…

Se strinjam z Mari. Otroci so preobremenjeni in strmeti moramo k temu, da jim zmanjsamo stres. Lenim itak ni pomoci, tisti pa, ki so ambiciozni in si zelijo dobre ocene, da bodo prisli na zeljeno solo, pa si na tak nacin lazje organizirajo ucenje.
In ne govorite kar naprej kako je bilo vcasih. VSE SE JE SPREMENILO! (ce se niste opazili). Socializem se je v vseh pogledih najveckrat posluzeval zastrasevanja otrok (in tudi odraslih!).

Seveda se je vse spremenilo. Ampak nekatere stvari na slabše (sploh kar se tiče šole, se mi zdi).

Žal se poimensko spraševanje v OŠ sfiži do konca in sicer zaradi tega, ker se nihče pri zdravi pameti ne bo učil določen predmet, če ve, da bo vprašan čez en mesec. V tem času se nabere toliko snovi, da jo je nemogoče predelati, če si ne vzameš vsaj 4 dni časa vsak popoldan (glede na to, da tisti, ki ve, da bo vprašan čez dolgo časa, velikokrat niti pri pouku ne posluša). Otroci se potem učijo tik pred zdajci, misleč, da da bodo v enem dnevu lahko vse predelali, stres je še večji, ker vidijo, da ne zmorejo (ni malo psihosomatskih težav z bruhanjem in drisko par dni pred napovedanim spraševanjem), in slaba ocena je hitro tu, čeprav je vedel, da bo vprašan. Dokaz za to je golo dejstvo, da so ocene čisto iste kot če napovedanega spraševanja ne bi bilo. Poleg tega prihaja do pojava, da tisti dan, ko je učenec vprašan, odmanjka in ga ni v šolo. Čez nekaj dni pride z opravičilom od staršev in z željo, da bi ponovno določili datum. Če je učencev 20 in več, lahko pride do popolne zmešnjave pri določanju datumov. Seveda ga ne moreš kaznovati in ga vprašati takoj, ko pride v šolo, saj konec koncev ima opravičilo, da je bil bolan. Ogromno je špricanja samo tisti dan, ko bi nekdo moral biti vprašan ali pa ostane doma dva dni in se pripravlja samo za ta predmet. Skratka, veliko več je negativnih spremljevalcev tega, da otrok ve, kdaj bo vprašan, kot pozitivnih.

Sploh so pa ocene čisto iste in nikakor ni res, da so vsi otroci pripravljeni, ko morajo biti vprašani. Pripravljeni so samo tisti, ki pa so tako in tako pripravljeni vedno, ko učitelj sprašuje in ki poslušajo pri pouku, zato doma samo še malenkost osvežijo zadevo.

Jaz sem eno leto uvedla napovedano spraševanje po imenu in moram reči, da se ni obneslo, tudi veliko mojih kolegov pravi isto.

BINGO!

Samo še to bi dodala: seveda dopuščam možnost, da ponekod zadeva funkcionira, vendar ponavadi tam, kjer so učenci zrelejši in se zavedajo svojih dolžnosti (na srednjih šolah npr. bolj kot na osnovnih) ter se kljub napovedanemu spraševanju učijo sproti ali vsaj pri pouku poslušajo. V veliki večini razredov pa tega ni in zadeva samo še spodbuja špricanja, ki so že itak problem.

No, hvala za odgovore. Kot sem že rekla, je meni čisto vseeno ali se moj otrok snov nauči v enem dnevu preden je vprašan ali pa se uči vsak dan po 10 minut 1 mesec, važno je, da snov zna. Tako kot je ena zgoraj napisala, saj dnevno dela pač domače naloge in s tem lahko sledi pouku, za vprašan biti se je treba pa malo bolj pripraviti.

Verjetno je keč ravno v tem, da veliko otrok niti nalog več ne dela, ker niso obvezne in tudi pri pouku ne posluša, če ve da bo vprašan šele bogve kdaj. Tisti ki pa v OŠ posluša pri pouku in redno dela naloge, pa itak zna kadarkoli. POsebej pa se pripravi, ko učitelj pove, da bo spraševal. Konec koncev se lahko tudi javi takoj, ko učitelj sprašuje, in dobi oceno. Torej ne vidim razloga za poimensko napovedano spraševanje. Najbrž je res vse, kar je napisala sončica.

Jaz sem že dolgo odrasla, pa imam še zmeraj more, da bom vprašana. Izhajajo pa te more iz srednje, ne iz osnovne šole. Tam sem bila odlična, čeprav se skoraj nisem učila in kadarkoli sem bila vprašana, sem znala. Se spomnim, da sem enkrat prišla v šolo (srednjo) in z grozo ugotovila, da sem lahko vprašana pri štirih predmetih! Me je zvilo, da sem se naredila bolno in šla domov. Iz same panike.
Torej, v srednji šoli sem absolutno za napovedano spraševanje, ker je snovi res ogromno in je nemogoče biti pripravljen pri vseh predmetih ves čas. V osnovni šoli pa se mi zdi, da te potrebe ni, da se dovolj utrjuje in tisti, ki želi znati, bo znal.
Aaah, na faksu se mi je pa Marija prikazala. Izpiti samo na koncu ….

No, tudi jaz sem imela v mislis srednjo solo, ko sem pisala. V osnovni soli se mi zdi pa, da morajo ucitelji in starsi skrbeti, da se otroci ucijo sproti.

Ja, ampak kako naj se uči sproti za 16 predmetov? Pri nas so vprašani in pišejo namreč tudi pri športni vzgoji. Ko ste ve hodile v šolo, je bilo pol predmetov ocenjenih z U, MU in ZU in je bilo precej lažje.

Z otroki, ki so v OŠ, se morajo starši več ukvarjat. To ni več vrtec, na vrsti je čisto pravo učenje. Današnji šolarji so zelo razvajeni, to, da pa imajo napovedana spraševanja, je pa zame čisto drug planet.
Naša leta (beri 80.), so bila res mogoče socialistična ampak za današnje stanje, da so otroci taki kot so, smo krivi samo starši. Preobremenjenost staršev in zato posledično manj ukvarjanja prinese manj časa za pozornost do otrok. To pa pomeni, da ima veliko staršev slabo vest, kar pa spet pomeni, da zato stvari prinesejo otroku dobesedno k riti. Zadnja leta se mi zdi, da razsaja en virus, ki se mu reče RAZVAJENOST. In da potem še pričakujemo, da bodo v OŠ napovedali spraševanje? Ko bosta moja otroka v šoli, sigurno ne bom pustila, da bosta cele popoldneve prebluzila, potem pa se 2 dni pred spraševanjem učila do pozne ure.

“Jaz sem eno leto uvedla napovedano spraševanje po imenu in moram reči, da se ni obneslo, tudi veliko mojih kolegov pravi isto.”

Če se taka stvar ne obnese, največkrat pomeni, da je implementacija zanič, ne pa da je ideja slaba.

“nemogoče predelati, če si ne vzameš vsaj 4 dni časa vsak popoldan”

Tuhtam, kaj hudiča ti učiš, da se v enem mesecu nabere ene tolk snovi kot za kakšen izpit na faksu.

Največkrat je problem, da je snovi premalo, da bi lahko postavljal vprašanja iz razumevanja snovi vsem učencem podobna, in takrat pač pridejo na vrsto nepomembne podrobnosti o določeni temi, ki z razumevanjem snovi nimajo prav dosti skupnega. Pa tudi za učitelje je lažje, ker bi se morali za spraševanje iz razumevanja snovi malce bolje pripraviti.

“Ogromno je špricanja”

Posploševanje na podlagi lastnega občutka ali rezultati analize na vaši šoli?

“več je negativnih spremljevalcev tega, da otrok ve, kdaj bo vprašan, kot pozitivnih”

Edini učinek, ki se ga pričakuje, je pač znanje. Zgleda, da nenapovedano spraševanju k temu bistveno ne pripomore. Pa ne ugibam, to vem na podlagi rezultatov testov, ki jih izvajajo v EU in kjer se že nekaj let zapored uvrščamo na nezavidljiva mesta nekje na koncu razpredelnice. Šole producirajo funkcionalno nepismene otroke in otroke nesposobne logičnega razmišljanja in to ne glede na to, da so nenapovedano vprašani. Če to vemo, ne razumem, zakaj nekateri vzrajajo še naprej pri svojih stališčih, ko bi moralo biti vsakomur jasno, da bo potrebno nekaj bistveno spremeniti.

Spraševanje, ki bi v prvi vrsti služilo povratni informaciji učitelju o znanju učencev, ne pa pridobivanju ocen in pogojev za vpise, je lahko nenapovedano. Sicer ne vidim razloga, da bi bilo.