a so to normalni starši??
namreč starši od mojega moža…
skupaj sva že 11 let, zmeraj smo se dovolj dobro razumeli, da smo shajali, se videvali večkrat na teden (pač živimo v istem kraju, pa hvala bogu ne v isti hiši), tudi finančno sta vedno pomagala, ker pač lahko… potem so prišli otroci… ko je bla prva hčer tolk velika, da je blo treba začet razmišljat o vzgajanju, se je pa pokazalo, da bo mal težje z njimi…. eno leto sva jim oba z možem lepo in z razlago razlagala, da pač otroku je treba kdaj tud rečt ne, da mora jest tud še kaj druzga kot sladkarije… vse lepo razlagala in razlagala, nikoli konfliktno… potem je prišel mali sinko, ki ga tašča skoraj ne opazi, ker je pač vedno 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} okupirana s hčerko in je dojenček ne zanima… pa to ni bistvo…
pred 2 mesecema sem ji jaz nemarna snaha upala bolj odločno povedat, da res želim, če hčerki tudi kakšno mejo postavi in da ni nič hudega, če kdaj iz trme mal pojoka (stara je 2 leti)… bila je na smrt užaljena in od takrat tasta in tašče ni več k nam na obisk, ne povabijo nas več na kosilo ali obisk (prej je bila to redna praksa)… mož si vseeno ne želi prekiniti stikov, pa tudi lepo je, da vnuki vidijo stare starše, zato tedensko redno hodimo na obisk – takrat se vsi pretvarjamo, da je vse ok, ker oni se o konfliktih NE pogovarjajo, če se pa jaz hočem, me pa enostavno ignorirajo ali najdejo nekaj drugega za počet…
saj drugače je vse ok, ampak možu pa ni vseeno – jezni so sicer name, ampak ker se je on pač takrat postavil na mojo stran (za najino vzgojo), tudi njega nikoli ne pokličeta (razen če ga kaj rabita), niti ne pokličeta kako so vnuki… vse ostaja pri enotedenskih obiskih, ki so postali kakor naša dolžnost….. žalostna sem in razočarana, ker v bistvu se sploh nismo skregali… vse kar je bilo, je bilo nekaj mojih odločnih stavkov o vzgoji mojih otrok… njun ego je res velik…
zanima me kaj mislite, kaj bi naredili vi??? a se sploh da pomagat?? razumem, da sem jaz grozna snaha, ampak da lahko istočasno kar pozabiš na sina in vnuke???
hvala za mnenja!
Z enotedenskimi obiski vas se vedno videvata in ravno tako vnuke. Malo bodita zlobna in en mesec se ne najavita in ne hodita na obisk. Pa bosta potem videla koliko vas pogresata,oziroma vnuke. Ne bosta prosila da se vidite,ker vidva se sama najavita in je pri njima potem vse lazje. Ce je moz drzal s tabo,mu omeni da bi to naredila,pa bos videla da se bosta sama potrudila vas poiskati. Mislim da pa ima ena stara baba (sori izrazu) tak ego,zato ker vnukinje ne more vzgajati tako kot njej pase,pa hvala lepa. Ce niso za pogovore,jim daj kontra. Ne hodi za obiske in se bo kmalu pokazalo kaj si zelita. Ce bi bila jaz tako trmasta,pa bi ti vseeno k meni vsak teden hodila,bi mi blo fajn da ne bi rabila nobenega prosit za obisk. Delas jima uslugo. Do njiju se obnasaj kot se onedva do tebe. Imej tudi ti svoj ego in ne pusti se eni zenski ki je vse to dala skozi,pa misli da bodo kar potem vsi ziveli po njeno. Ko bo mala v puberteti se bos pa ti z njenimi muhami ubadala,babice pa nikjer ne bo. Ocitno te moz v vzgoji podpira in ni mamin sine,ampak poskusita tako samo en mesec pa se bo takoj videlo koliko je ura.
Srecno
Generacijske razlike so res nerodna stvar. Svetujem ti, da ne kuhaš zamere in da tudi preveč ne opaziš njunega obnašanja. Ker si v najlepših letih ti, je na tebi, da stvari poravnaš tako, da se boste spet lepo razumeli. Ne poslušaj “šuntanja”, da bodi taka kot je “ena stara baba” ampak se z taščo raje lepo pogovori in razloži kako je tvoja vzgoja prava za življenje tvojih otrok. Tašča in tast sta že malo pozabila, da sta onadva tudi svoje otroke vzgajala tako kot ti sedaj tvoje. To se zgodi iz prevelike ljubezni do vnukov, za katere vzgojo onadva nista odgovorna. Kar korajžno do staršev in lepo se pobotajte in preživite lepo nedeljo!
Lahko si potem predstvljaš kako je šele meni fino. Jaz sem v takšnih in še slabših odnosih s svojimi starsi. Vedno sem kriva za vse konflikte. Potem jih enostavno jaz, moja druzina oz. vnuki ne zanimajo več. Kot da ne obstajamo.Tudi sama njihovega obnasanja ravno ne razumem in se sploh vec v to niti ne poglabljam.
Tale odgovor bo malce ciničen – na žalost so po mojih izkušnjah to precej normalni starši.
Razlaga? Če pogledaš Gaussovo krivuljo, ki predstavlja normalno porazdelitev populacije, vidiš, da je “normalno” tisto, kar predstavlja večji del populacije oziroma vse v mejah prvega standardnega odklona (navzgor in navzdol od sredine). Žal ogromno starih staršev vsaj v določenem obdobju reagira točno tako, kot opisuješ ti – tudi moji niso izjema 🙁
Na vprašanje, ali so to primerni starši, pa ti lahko odgovorim le to, da za moje pojme niso – bohnedaj da bi bila sama taka, ko bom enkrat imela vnuke … Kam naj si to zapišem, da bom reagirala drugače … Vprašaj me čez kakšnih 20-30 let …
LP
Tudi meni na moji tašči marsikaj ni všeč in tudi moj mož se strinja z mano. Vendar pa sem v letih, odkar imava otroke, ugotovila, da jih spreminjati pravzaprav ne moremo in da je, resnici na ljubo, brez veze, da se trudimo. Poglej: tašča ima pač svoj način vzgoje, ti pa svojega. Saj babica je konec koncev bolj za crkljanje, ne za vzgojo, mar ne? Otroci prav dobro poznajo svoje meje, tako pri starših kot pri starih starših. Če torej moja dva otroka čuva moja tašča, me v bistvu sploh ne zanima, kaj počnejo, kaj jejo in podobno. Vidim, da se otroka pri njej dobro počutita in to je glavno.
hvala za mnenja…
še nekaj dodatnih opisov – tašča hčerko ščuva proti meni kadar je ne obvlada več, v stilu ‘bo mama huda’… pazila bi samo taveliko, kadar je dobila za pazit oba, je potem stokala kot štirje… dela očitne razlike med najinima otrokoma, čeprav zaenkrat naju ne gane, ker je mali še premajhen da bi opazil…
problem je, da hčerko dobesedno zasipata s stvarmi, ker finančno zelo dobro stojita, jaz pa se bojim v kaj bi se to sprevrglo čez nekaj let… gre za to, da ju je pred tem kratkim stikom kar pogosto videvala – nekajkrat tedensko druženja pa malo vpliva tudi že na vzgojo???… in hčerka je že sedaj zelo očitno iskala potuho pri njima…
to, da bi se pogovorila odpade – vem, da je težko razumet, ampak oni se ne pogovarjajo -se samo pretvarjajo, da problema ni in čakajo, da mine… snaha*** napisal:
predlagam, da tašči po ovinkih, če ne direktno-poveš, da so to pač vajini otroci, in jih bosta vzgajala vidva tako, kot menita da je prav. Vsekakor ji povej, da je ona svojo vlogo kot vzgojiteljica že pokazala na svojih otrocih, zato naj ne zameri, da si vsak želi pokazati svoj pridelek, ki pač bo takšen, kakršnega bosta pridelala.
Ne razumem pa, zakaj se morate videti vsak teden, če ste vsak svoja družina in ne živite skupaj ? Torej vidva še nista dozorela zase in še vedno hodita v mamino gnezdo po ?… iz tega sklepaj-žal, da je napaka tudi vajina. Če hočeš, da se boste razumeli, se videvajte poredkoma (1 x mesečno), pa tudi vidva ne iščita vedno pomoči pri njih (razna varstva za vsako malenkost…)
ODRASTITE in ne bodite sužnji drug drugega!
Ne se sekirat.
Veš starši so za to, da svoje otroke vzgajajo, stari starši pa zato, da vnuke razvajajo.
Glede na to, da ne živite s starimi starši pač lahko sama omejiš razvajanje.
Če so naši možje preživeli pri taščah in tastih in mi pri naših starših potem bodo tudi naši otroci preživeli nekaj ur ali dni pri starih starših brez večjih posledic.
Mislim, da je zelo dobro, da znata svojim otrokom postaviti meje in na njih vztrajati. Pusti pa tudi tašči, da razvaja tvojo hčerko. S tem se bo hčerka naučila, da so drugje na svetu drugačne meje. Saj sami vidimo v službi, da so nekateri sodelavci drugače tolerantni kot drugi. Nekje ti je nekaj dovoljeno, drugje pa ne. Mislim, da otroci potrebujejo tudi to izkušnjo.
Sama imam dve hčeri. sedaj sta že najstnici. Starejša je bila sonce za mojo taščo in tasta. Razvajala sta jo, sama sem pa nergala. Mi smo takrat gradili hišo, tašča in tast sta si pa lahko veliko privoščila. Ko je prišla druga hčerka (vnukinja) je bila dim proti starejši. Toda stvari se spremenijo. Tast je nepričakovano umrl. Finančna situacija se je korenito spremenila, tudi finančnega razvajanja je bilo manj. Otroci zrastejo. Pride puberteta. Še vedno je pri starejši nekakšno pričakovanje, mi bo pa babi kupila, čeprav že dolgo ve, da ji babi ne more kupiti.
Toda ona ima iz svojih mladih let spomin na vse stvari ki jih ji je tašča lahko nudila in jo ima zaradi tega še vedno dobro zapisano. Med njima je še vedno neka vez zarotništva proti meni, čeprav vem, da tašča takrat ni mislila slabo. Mogoče pa otrok potrebuje tudi to, če ima “stroge” starše.
No pa ti lahko povem, da si tudi mlajši priborijo pozornost, ne glede na to kako se nam na začetku zdijo zapostavljeni.
Mogoče bi pa lahko taščo samo malo usmerjala v njenih nakupih, ali pa si nekoč na glas zaželiš, da bi imela toliko denarja, da bi odprla varčevanje za študij otrok. Poizkusi na ta način. Bosta tvoja otroka imela vsaj neko finančno zaledje ko odrasteta in še spomin na dedka in babico, če ju tarkat ne bo več.
LP Mateja
Kaj pa tvoj ego?
Da ne boš napak razumela, jaz sploh ne poveličujem starih ljudi. Sem marsikaj že doživela in samo svoji zdravi pameti se imam zahvaliti, da pravzaprav dobro shajamo. Včasih sem se spraševala zakaj to in ono.
Potem sem se pa sprostila.
Vzela sem jih takšne kot so, z zavedanjem, da tudi oni nosijo neka bremena in stereotipe bogve katere preteklosti.
Dejstvo je, da svoje otroke vzgajaš sama.
Če to obvladaš, ti nobena tašča in tast tega ne moreta pokvariti.
Če ti pri njiju ni kaj všeč, se pač pogovori z svojimi otroki. Ne v stilu šimfanja njihovih starih staršev, ampak jim razloži, da imamo ljudje različno preteklost, navade, pričakovanja, bremena itd.
Ti si odgovorna za svoj odnos z otroki.
Odnos z moževimi starši in otroki pa prepusti njim in se ne vmešavaj.
Vedeti moraš, da imajo tvoji otroci tudi njihove gene in da se mogoče ujemajo na relacijah, ki jih ti ne boš nikoli razumela.
In nehaj jim solit pamet, kako naj se obnašajo do otrok. Se bodo že sami zmenili kako in kaj.
Ti si jim vendarle mama in si njihova primarna vzgojiteljica. Če boš odkrita in dosledna pri svoji vzgoji boš najboljši vzgled otrokom.
Vzgaja se pa tako ali tako z vzgledi, ne pa z govorjenjem in raznimi pritiski.
Ne sekiraj se za stvari, ki se te ne tičejo, otroci navsezadnje niso tvoja last.
Jaz pa ne razumem, zakaj imate otroke v varstvu (rednem ali občasnem) pri starih starših, če se z njimi ne morete sporazumeti glede vzgoje. V takih primerih se da otroke v vrtec, k starim staršem pa hodi le na obisk parkrat na mesec, takrat pa se pač malo ugriznite v jezik, saj tista občasna odvečna sladkarija ali razvajanje s strani starih staršev ne bo ogrozila ne otrokovega zdravja ne vaše vzgoje, pa boste lahko vsi srečni in zadovoljni.
Tole moram pa jaz pokomentirati. Sprašujete zakaj sploh imajo otroke v občasnem varstvu pri starih starših….
No, moj je dopoldan v vrtcu, popoldan pa z mano, živimo skupaj v isti hiši z moževimi starši in še kako vpljivajo na sinovo vzgojo. Pa da ne bi mislili, da pozitivno. Tašča sploh zelo rada reče, tisto kar jaz rečem ne, ona pa da naj mu pustim. To seveda izjavi v pričo 2,5 letnika. Pa ko mu rečem, da ni priden, ona obvezno doda, da to pa že ni res. Besede NE sploh ne zna uporabiti, mali bi verjetno lahko počel vse, ampak dobesedno. Vlečeta ga tudi v spalnico s seboj ko se gresta preoblačit. Mislim, hallloooo! Pa ni pri njih v varstvu, ampak mi ga dobesedno odvlečeta, ko pa kaj rečem se pa jaz tista “ta žleht.”
tako da tudi, če niso otroci tam v varstvu, lahko hudo vpljivajo na otroke. Sploh recimo pri nas ko smo v isti hiši in jim ne morem reči, da sta tako tečna in vsiljiva, da sedaj pa ne bomo več prišli na obisk :))
Hej, mi imamo še veliko večje probleme s taščo (s tastom pa na neki način sploh ne, ker svojih vnukov še videl nikoli ni). Dokler nisem spoznala svoje tašče, nisem verjela, da eni starši res ne marajo svojih otrok. Kako potem misliti, da bodo imeli radi svoje vnuke, če še svojih otrok ne marajo? Ma, sem jezna na take trole. Čisti šusi. Ampak taki ljudje tudi želijo, da se vsi ukvarjajo z njimi in jih prosijo, naj pridejo na obisk. Zato jaz skušam namerno pozabiti na to, da sploh obstajata. Ker nista vredna mojih misli.