Zakaj se branite brezplačnih vrtcev?
Nič mi ni jasno. Imate možnost odločanja o brezplačnih vrtcih, ampak večina se krčevito oklepa miselnosti in besed ” ne, ja pa HOČEM plačevati vrtec”. Meni, priznam, taka miselnost ni popolnoma nič jasna.
Zanima me, če potemtakem tudi ne prejemate otroških dodatkov, ker edino to bi bilo tudi za pričakovati, po vaših besedah, pa verjamem, da jih skoraj vsi prejemate.
Ubadate se z razmišljanjem od kje pa se bodo vrtci financirali, čeprav so strokovnjaki ocenili, da nebi bilo nobenih finančnih posledic za državn pororačun, če bi ga le ta bremenil. In nekateri boste še vedno ponavljale ene in iste stavke, ki se jih prebrale na forumu :”ja kdo bo pa financiral vrtce?”,……..mislm kr neki, no.
Zakaj vas pa ne moti to, da sedaj plačujete v blagajno za pokojnine od kater mlajše generacije nebomo imele praktično nič? Tu se pa nič ne bunite.
Mi plačujemo vrtec 6. pl. razred. Zakaj? Zato, ker sem se 5 let trudila na faksu, da bi kaj dosegla, enako tudi mož, s tem, da si je on študij ob delu financiral sam. Mrzlično sva iskala službo in jo ob drugi porodniški tudi izgubila. Res imamo malenkost veči družinski dohodek od povprečja, ampak konec meseca smo na istem s tistim, ki imajo povprečne plače ali pa še to ne, saj nam na vsakem koncu nekaj poberejo.
Primer:
Sošolka iz srednje šole dela na banki (5. st izob.), delala je že celi 6 let, ko sem jaz komaj prišla v redno službo, ona je takrat že kupovala stanovanje. Ona prejema večje otroške dodatke in plačuje dosti manj vrtca in konec meseca sva skoraj na istem. Potemtakem sklepam, da je bil ves trud okoli študija in trud v službi nekoristen. In mimogrede, še vedno nimamo svojega stanovanja.
A se hudo motim?
Joj, ti sploh ne veš, kolk ti dam prav…Ker sva praktično na istem…. Če gredam s stališča denarja oz plače, se danes NE SPLAČA več študirat….. Ker ravno toliko, kot nekje dobiš več zaradi izobrazbe, ti potem lepo poberejo – največ ravno za vrtec- pri malo nadpovprečni plači plačamo za dva otroka 130000 tisoč….. TO JE KATASTROFA
Če ne bi študirala, bi že pet let prej dobivala neko tako plačo, kot mi danes ostane, ko plačam vrtec ali celo malo več………….in teh pet let bi se kar poznalo….bi mogoče bili že na svojem………….
Sedaj pa nismo, ker sem trapa mislila, da bom, če bom študirala, tudi finančno na boljšem!!!!!!!!!
In seveda grem podpisat za brezplačne vrtce. In MOČNO UPAM, DA SE BO VSAJ ENKRAT KAJ PREMAKNILO!!!!!!!!!!!
Zanimivo no, a pol se po vseh cestah, ki jih gradijo in obnavljajo v tem času, tudi ne boš vozila?
Ja, sigurno je predvolilna fora, vendar če premoreš spomina na določene fanatične obljube določenih preteklih volitev, se je nekaj takih prav zares izpolnilo. In ja, če ne bojo imeli dovolj podpisov, ne bodo imeli moči storiti ničesar, pa boš imela spet razlog za šimfanje … Zanimivo začaran krog, ne misliš tako?
Šele takrat, ko jih bodo ljudje podprli, oni pa ne bodo storili ničesar, lahko pljuvaš – do takrat pa ne, predvsem pa ne, če jih sama ne boš podprla.
LP
AnaM – čist brez vezen razlog si navedla. Standardi v vrtcih so hudo nepomembni, če vzgojiteljica ni s srcem pri delo. Torej najpomembnejši kriterji za kvalitetno preživet čas v vrtcu je PRAVA vzojiteljica – to pa nima nobene veze iz kje se bo financiral njem OD.
Glede prehrane, pa itak obstajajo predpisani standardi – mimo tega se nemore it – vem iz prve roke.
Če pa bodo otroci imeli na račun drugega financiranja manj gledaliških/glasbenih/cirkuških,….itd. predstva in manj izletov v razne Kekčeve dežele je pa čisto sprejemljivo – saj so na voljo vikendi in starši lahko po mili volji vozijo otroke, kamorkoli želijo.
Vse brezplačne zadeve se od nekod financirajo, v tem primeru seveda iz žepov davkoplačevalcev, zato bodo davki še bolj priviti. Če je sociala na višku, je gospodarstvo švoh (torej država revnejša) in obratno. Lahko bi seveda zahtevali, da se tudi vse ostalo plačuje iz državne blagajne (učbeniki in šoske potrebščine ipd.) in bi potem bilo vse navidezno zastonj. Toda če je določena storitev na breme države, bodo tisti, ki jo izvajajo, zahtevali zanjo veliko več denarja kot bi, če bi zadeva šla direktno iz žepov ljudi. Pridemo torej do bajnih zneskov za določene zadeve (poglejte npr. tiste operacijske mize ali invalidske vozičke), ki so daleč nad realno vrednostjo nekega artikla ali stroritve. Tako bi se tudi programi za vrtce zelo podražili, kar bi pomenilo, da bi šlo spet veliko več denarja iz državne (ali občinske – nekatere občine pa so že itak revne) blagajne, kar bi posledično prineslo precejšnje zvečanje davkov. Vse to vpliva na gospodarstvo, ne gre samo za to, kakšno super ugodnost bi imeli in da brezplačni vrtci ne bi imeli nobenih posledic nanj.
Pa da ne bo pomote, smo v 6. razredu pri plačevanju vrtca. Za našo družino bi bilo gotovo ugodno, če bi ga imeli zastonj, vendar to povleče za seboj veliko stvari. Upam, da ne bo sprejeto.
Mi smo razvrščeni v 6. in 5. razred. Sem za to, da starši plačamo materialne stroške oskrbe (cca. 20{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} cene), država poskrbi za financiranje plač in investicijskega vzdrževanja. Socialni transferji naj zagotovijo pomoč pri plačilu družinam, ki takega zneska ne bi zmogle (tisti, ki so razvrščeni v 1. plačilni razred in brezplačna oskrba ki naj ostane – brezplačnih je pri nas cca. 2{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465})
Nadstandard (gledališče, muzeji, izleti…) že sedaj plačamo starši in tako naj bo tudi v prihodnje.
Je pa država tista, ki mora določiti prioritete financiranja v določenem razvojnem obdobju. In če je največji trenutni problem zares katastrofalno nizka nataliteta, potem naj država tudi sama pomaga.
Lp,
N.
Dejstvo in hkrati paradoks je, da bolj kot je država razvita in večji standard kot ima, slabša je nataliteta. Največja je seveda v državah tretjega sveta, kjer sploh nimajo niti toliko, da bi preživeli svojih otrok, pa jih vseeno spravljajo na svet. Noben ukrep razvitih držav ni nikoli prispeval k večji nataliteti, stvari so očitno take, da bolj kot imamo in si lahko privoščimo, manj v vsem skupaj vidimo otroke. Govorim seveda nasplošno. Na kratko, ljudje razvitega sveta smo pač razvajeni in se nam ne da ukvarjati še z vzgojo otrok, če ravno ne čutimo grozne biološke potrebe po tem. Še enkrat: govorim nasplošno, da ne bo kdo komentiral svoje situacije, ki je seveda lahko različna od tega, kar sem povedala (tudi moja je). Samo dejstvo ostane, da nataliteta v razvitih državah pada in da noben ukrep vlade tega ne more spremeniti. Morda zgolj za posameznike, večinsko pa nikoli.
Pravzaprav bi bil edini ukrep, ki bi lahko kaj spremenil na področju natalitete, ta, da bi šli v popolno revščino, kjer ni več bogatašev, ampak so sami reveži, ki se med seboj ne morejo primerjati v tem, kdo ima več, ker nihče nič nima. V takih razmerah pa se otroci rojevajo kot gobe po dežju. Kdo bi razumel človeško naravo!?
Načeloma je res nataliteta obratno sorazmerna s standardom in razvitostjo države. Obstajajo pa tudi izjeme. V Franciji so prav zaradi politično sprejetih ukrepov in zakonov uspeli v 10 letih dvigniti nataliteto iz brezna kjer se nahaja tudi Slovenija na 2,1 ki zagotavlja naravno obnovo prebivalstva. Je pa res, da so to bili koordinirani ukrepi različnih področij (socialno, finančno, davčno, zaposlovalno, javno mnenje…) ki je pripomoglo da si Francozinje enostavno danes ŽELIJO drugega, tretjega otroka. In ga tudi imajo, Koliko je k temu pripomogla politika in njihovi ukrepi pred 10 leti je stvar raziskav, je pa dejstvo da so z ukrepi (spodbuda delodajalcem da se matere vrnejo na delo po končani porodniški, mreža vrtcev, javna kampanija o vrednoti družina..) omogočili mogoče lažjo odločitev za drugega otroka.
Lp,
N.
Mislim, da so ukrepi vlade pripomogli malo ali nič. Veliko več je v Franciji pripisati dejstvu, da se vsako leto več tujcev (ki potem dobijo francosko državljanstvo) preseljuje v Francijo. O tem sem pred časom poslušala neko razpravo. Francija ima veliko priseljencev, ki pravzaprav skrbijo za dvig francoske natalitete. Da si je pa vse zasluge pripisala vlada, je pa itak jasno.
xxy,
kaj pa je tu tako težkega za razumet?
V razvitih državah so človeku na razpolago veliko večje možnosti za samouresničevanje, veliko več, da se izpolni in potrdi, ne rabi za to na svet spravit kopico frocov.
V revnih državah so ljudje praviloma hudo neizobraženi, nerazgledani in ne vidijo dva prsta dlje od svojega domačega praga in svoje družinske tradicije, ki je poskrbeti za zemljo, da bo vsaj nekaj rodila in poskrbeti, da bodo na svetu potomci, ki bodo nadaljevali rod in pomagali pri hiši. Revni človek nima ničesar drugega, na čemer bi gradil svojo identiteto.
Revščina je skoraj praviloma povezana z neizobrazbo in nerazgledanostjo – kar jasno vodi v to, da človek ne gre dlje od primitivnega, biološkega razvoja.
Zame je produkcija otrok – pa mi je čisto vseeno, kaj si bodo matere tu mislile – precej primitivno opravilo, ki bi ga morali povzdigniti na malo višjo raven in se tega lotiti z malo večjim zavedanjem – za kar pa si je potrebno razširiti obzorja in dvigniti inteligenco.
Popolnoma logično je, da v razvitih državah ženske pač več niso stroji za rojevanje in vzdrževanje potomcev (no, vsaj na splošno gledano, se najdejo tudi take, seveda, kar precej, pa vendar)
ter vidijo svojo izpolnitev drugje. Tudi ženske so lahko umetnice, znanstvenice, poslovno uspešne, razgledane, izobražene – prej je to pripadalo le moškemu, ženska je pa doma skrbela za zarod.
Edino prav, da se je to spremenilo!!!
Razplojevanje bi bilo treba gledati s čisto drugega, veliko bolj inteligentnega vidika, samo človek v osnovi tega še ni sposoben.
Potem pravijo, da je ženska lahko oboje – mati in uspešna na drugih področjih.
Že samo če bereš tale forum, vidiš, da v veliko primerih to ni res. Otroci so mali paraziti in nobena sentimentalnost tu ne pomaga. Človeški mladič je nesposoben zase skrbet blazno dolgo časa in zahteva zelo dolgo tvojo popolno, potem pa večinsko pozornost.
In nekatere ženske so se enostavno malce dvignile nad to, da bodo le stroj na razpolago svojim mladičem.
In jasno, človeku in s tem mislim predvsem žensko! je na voljo toliko možnosti za samoizpolnitev, raziskovanje same sebe, širjenja inteligence – pa ne govorim tu le o izobraževanju,ker inteligenca nikakor ni le to, da imaš doktorat! – da jasno ženska pač zmore se ubadat le z enim, mogoče dvema otrokoma, ali pa z nobenim, seveda so povsod izjeme.
To, da je v življenju treba imeti otroka in da kako je življenje jalovo,če ga ni, je le vzorec, program, ki nam je vgrajen, z biologijo predvsem pa s strani družbe. Ker v interesu družbe je, da se razmnožujemo.
Imeti otroka je primitivna, biološka potreba, to je pač dejstvo. Vsaka žival hoče mlade. V tem ni nič svetega, vzvišenega.
Človek je V POTENCIALU nad tem, a le v potencialu, ker ga ne živi in se sploh ne zaveda svojih možnosti, ker ostaja na vedno in istem nivoju in stvari se le počasi spreminjajo – seveda se pa najbolj spreminjajo v razvitem svetu, ker ima človek možnosti, da vidi in razvija še kaj drugega.
Torej res ne razumem, kaj ti je tako nelogično v tem, da je v razvitem svetu manj otrok in v revnem ogromno – to je POPOLNOMA logično. Revni svet je pač primitiven, v smislu primaren, ne dvigne se dosti nad osnovne gone.
Razviti svet stimulira inteligenco in človek se začne zavedat, da ima toliko drugih potencialov…res je, da jih dosti se ne premakne kaj dosti, pa vendar so vidni nekateri dosežki.
In ne govorimo tu le o “znanstvenih dosežkih in doktorskih disertacijah” – ker ponavadi prevladuje črno-belo zelo simplistično slikanje, da je na eni strani “ljubezen” (beri: družina), na drugi pa kariera. In potem ženske zganjajo hrup, da si lahko zelo napreden (ker pod napreden vidijo le denar in izobrazbo), “nimaš pa ljubezni”.
Jaz govorim o napredku tudi v ljubezni, v srcu, v razumevanju samega sebe, v končni fazi o duhovnem napredku.
Polna usta smo besede “ljubezen”, a bi bili presenečeni, kaj vse se skriva pod to besedo, kar niti slučajno NI ljubezen, pa se tega sploh ne zavedamo. Za mnoge ljudi je ljubezen to, da si najdeš partnerja in imaš z njim otroke – in na tem obstanejo. In trdijo, da ljudje, ki nimajo družine ali otrok, nimajo ljubezni in so prazni.
Kakšne bedarije! Vidi se, da se niso premaknili en korak naprej.
Ljubezen je mnogo, mnogo več kot to, a je treba stvari malo raziskovat, se vprašat. Na vseh področjih, jim mora človek odkrivat predvsem kot posameznik, sam v sebi – ne pa biti odvisen od drugih.
Ljubezen, ki jo poznamo in živimo danes, je zelo primitivna, v trenutku se spremeni v sovraštvo in je zelo posesivna. V osnovi je beračenje, da ti nekod drug da to, česar si ne znaš dati sam.
Človek mora v tem pogledu zelo zelo še zrast, a redki se tega zavedajo in to razvijajo v sebi.
In brez skrbi, da najdejo v sebi zelo velike izpolnitve, poleg tega pa ne spravljajo na svet novih bitij, katerim bodo dali le bolj bogo dediščino, to, da še sami sebe ne poznajo, samih sebe nimajo radi, sami ne razumejo marsičesa pri sebi – in tega tudi potomcem ne morejo dati. Tako je v 99{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} primerov.
Le malo vidi onkraj tega in se iztrga iz krempljev mehaničnega ponavljanja vzorcev ter malo raziskuje in tudi kaj najde.
Tako da, ves ta vik in krik okoli potomstva je le metanje peska v oči – vsak posameznik bi moral delat na sebi in zelo, zelo previdno, z izjemno pozornostjo spravit na svet novega človeka, ko bi bil v sebi že izpolnjen in miren, ter bi čutil, da lahko nekaj podeli.
Ne pa kot je večinoma, kjer je otrok sredstvo za zapolnitev tvoje notranje praznine, tvoje notranje revščine tega, da tvoje življenje nima nobenega smisla.
Danes je spraviti na svet otroka predvsem zamotitev za človeka, doživljenski hobi, življenje dobi smisel, kajti zdaj je nekdo popolnoma odvisen od tebe in tvoj lastni obstoj ima težo. Če ne drugega, moraš obstajati, da preživiš svojega potomca.
Tega mehanizma se večina ljudi ne zaveda, in žalostno je, da smo tako notranje revni, tako opustošeni, da nam mora smisel prinesti nekdo drug.
To so resnični porblemi in iz tega izhaja vsa problematika odnosov – da smo v osnovi berači, ki visimo drug na drugem, ne zrastemo kot individumi, osrediščeni in notranje zadovoljni, v stiku sami s seboj.
Ljudje so notranje prazni in iščejo utehe v vsem mogočem – v vseh možnih odvisnosti, od substanc do dela, a največja odvisnost je pa odvisnost od ljudi, partnerja in pa predsvem od otrok. Ja, to so dejstva, ki jim mariskdo ne upa pogledati v oči.
Nekateri pa malo rastejo – si upajo soočiti s svojo bedo ter smisel poiskati in pognati lastne korenine. Samo to je dolga pot in zahteva pogum.
Tako da danes človek v razvitih družbah ima več možnosti, da najde smisel drugje – v delu, karieri, potovanjih in ne rabi več proizvajati toliko otrok.
In je vsekakor bolje, da išče uteho v delu in s tem beži pred samim sabo, kajti tu škodi le samemu sebi; kot pa da pred samim sabo beži s pomočjo tega, da proizvaja otroke ter jim predaja svoje vzorce.
Ko stopamo v odnose, sploh pa v odnos z otrokom,je treba imeti široko odprte oči, da res vidimo, zakaj, kam in kako stopamo.
Potem bi se razmere na tem svetu kaj spremenile, prej se ne bodo.
Samo ne pričakujem kaj dosti razumevanja za tole:)
LP
Vrček, priznam, da nisem vsega brala, ker nimam časa. Sem pa razumela, kaj hočeš povedati. Seveda mi je povsem jasno, zakaj je tako, da imajo revne države večjo nataliteto od bogatih. Saj sem tudi napisala, da gre pač za večjo “razvajenost” civilizirane družbe, pa karkoli že to pomeni. Ne bom se spuščala v razpravo, ali ljudje otrok nimajo zaradi sebičnosti ali zato, ker pač želijo poskrbeti najprej za svojo dobrobit (ali pa je to oboje itak eno in isto). Se tudi strinjam s teboj, da so v revnih državah ženske pač samo “stroji za reprodukcijo”, ki se tega niti ne zavedajo, medtem ko je v razvitih državah v ospredju dobro počutje in blaginja človeka samega.
Moje navidezno nerazumevanje človekove narave ni izhajalo samo iz tega, ko bogataši, ki imajo vse pogoje za otroke, le-teh nimajo, revni ljudje, ki nimajo ničesar, pa imajo samo otroke. Pa ni ravno nujno, da gre vedno za neizobražene in primitivne ljudi, ki “štepajo” otroke kot za stavo. Lahko je samo splošno stanje v državi tako slabo, da ne omogoča pehanja za materialnimi dobrinami. Samo to dejstvo sem želela izpostaviti, ker je nekdo omenil, da bi razni ukrepi vlade pripomogli k temu, da bi nataliteta spet zrasla. Ker nikoli ne zraste samo zaradi teh ukrepov, pa naj so še tako ugodni. In to se mi je zdelo paradoksalno, saj bolj ko se vlade v razvitih državah trudijo, da bi pridobile ljudi za rojevanje otrok, manj jim uspeva. Na Kitajskem pa je npr. ravno obratno. Celo davek na drugega otroka, ki so ga uvedli, da bi ljudje imeli samo po enega otroka, ni zavrl natalitete. Tam se na vse kriplje trudijo, da bi zatrli rodnost, pa je je vedno več. Morda gre za to, da vsaka prisila rodi odpor pri ljudeh in kontra rezultat.
Jaz sem v prvi vrsti za to, da se najprej zagotovi zadostno število mest v vrtcih. Ne pa da v en vrtec pride preko 80 prošenj za sprejem, odprejo pa le en oddelek. :(( Če bo pa vrtec popolnoma financiran še s strani občin ali države – hvala, ponudbo z veseljem sprejmem.
P.S.: Žal pa tudi jaz ne verjamem, da se bo to dejansko zgodilo. Se že zdaj odgovorni zgovarjajo, da tega ni nikjer v Evropi. Torej tudi pri nas ne rabi biti bolje. Samo ne vem, zakaj ne gledajo na evro standarde še pri plačah. Grrrrrrr!
LP
Evo, tamalo smo dali spat, pa imam spet nekaj časa. Najprej bi opozorila še na en razlog, zakaj je nataliteta v razvitih državah nizka. Gre tudi za to, da danes vedno več parov jemlje rojstvo otroka in skrb zanj kot življenjski projekt, ki je izredno težaven in okrog katerega je ogromno dela. Ne gre več za enostavno povečanje družine, ampak za to, da otrok zahteva ogromno časa in ukvarjanja, ogromno pozornosti in truda. Današnji starši si velikokrat ne zaupajo več pri vzgoji. Ker je otrok na piedestalu družine in so njegove želje in potrebe najpomembnejše, mu je izredno težko nasprotovati in ga gledati, kako trpi. Za starše, ki težko nasprotujejo zahtevam svojega otroka in težko gledajo, kako joče in trpi, pa je vzgoja nekaj izredno težavnega. zato veliko ljudi ostane samo pri enem otroku, veliko tistih, ki se odločijo še za enega ali dva, pa celotno življenje podredi vzgoji otrok in njihovemu dobremu počutju. Za kariero ni več časa in niti prave volje. Tako se je pred časom dogajalo v Ameriki in to prihaja tudi k nam, ko vedno več mamic (izobraženih, da ne bo pomote) ostaja prostovoljno doma, kjer skrbi za svoj življenjski projekt – otroke. Seveda imajo večinoma moža, ki dobro služi in zato one lahko ostanejo doma in skrbijo za deco.
Otrok je torej projekt, ki zahteva trud in skrb, saj vzgoja ni več nekaj samo po sebi umevnega, ampak težaško delo. In zaradi tega nataliteta ne bo zrasla, pa če bi ponujali zastonj vzgojo in izobraževanje od vrtcev do fakultet. Glede tega, da tako zastonj vrtčevstvo pripelje do neugodnih posledic na razvoj države in gospodarstva, pa je nakazala že betka. Več ko se jemlje davkoplačevalcem, slabše so plače in bolj šepa gospodarstvo. Peščica bogatašev pa vedno bolj služi na račun revežev. Po moje bi vrtci morali biti plačljivi za vsakega, ki je sposoben plačati, prav tako bi morale biti uvedene šolnine na fakultete (seveda zmerne in s socialnimi podporami za tiste, ki ne zmorejo) ter ukinjen izreden študij, kjer peščica izrednih študentov plačuje izobraževanje rednim. Vem, da pljuvam v lastno skledo, saj imam štiri otroke in nekaj od njih bo šlo verjetno tudi študirat, ampak vseeno mislim, da popolna socialna država, kjer je vse zastonj, gotovo vodi v propad gospodarstva.
Ne že spet primerjave glede izobrazbe.Ne govorite vedno, da s faksom avtomatsko pride tudi višja plača. Tudi sam imam faks, že veliko delovne dobe, pa sem na povprečju. Višjo plačo od mene imajo usčužbenke za okenci na bankah, vzgojiteljice s srednjo šolo ( za tiste s približno toliko del. dobe, kot jo imam jaz, je še zadostovala srednja šola ),…..Na srečanju sošolcev si višine plače ne upam povedati.
In videla sem že ne en sam primer, da je nekdo z vsemi vrstami pomoči lepo prilezel skoraj do moje plače ( zastonj vrtec, denarna socialna pomoč , višji otroški dodatki, če je otrok v šoli – regresirana prehrana, sibvencija najemnine ).
Živim sama z enim otrkom, plačujem 50 tisoč mesečne najemnine, ko je bil otrok v vrtcu, sem plačevala 4. plačilni razred, kar je pomenilo ogromen del mojih dohodkov.
Ne , nisem za brezplačne vrtce, ker se bo nekje to gotovo poznalo. Žal je to predvolilna farsa. Sicer pa , ste se kdaj zamislile ob podatku, da je povprečno plačilo staršev tam nekje okrog 3. plačilnega razreda.
Lep dan!
kaj ti pomaga krasna vzgojiteljica pri standardu (to da pomeni otrokom in staršem veliko kot oseba, ki skrbi za njihove otroke) če nimajo barvic, plastelina, če si ne morejo kupiti novega cd-playerja, ker jim je star crknil, ker gagajo v hudi vročini (klima naprave), ker nimajo podlog pod zunanjimi igrali za ublažitev padcev, ker, ker nimajo ali imajo veliko pomanjkanje tistega, kar je potrebno s cekini plačat.
Jaz sem:
– za nižjo in enotno ceno vrtca (recimo 20 k), ostalo pa naj subvencionira država
– In sem za znižanje števila otrok v skupinah in s tem povečanje števila skupin. Da bi lahko vzgojiteljica (vzgojiteljici) lažje dihali z otroki in se jim tudi lažje posvetili.
