pa kaj je z mojim možem?

živimo na 57 kvadratih. Res si želim omogočiti otrokoma vsakemu svojo sobo. Dnevno hodim na “nepremičnine” in podobne strani. Iščem nekaj v naši okolici, po možnosti, da ne bi bilo potrebno menjati šole. Mož pokaže zanimanje ali pa ne.
Evo, in zdaj se pojavi krasna priložnost. Sicer so dvojčki in 45 mio, ampak sva šla gledat in jaz sem navdušena nad lokacijo, bližino šole, ne vem, meni je všeč. Še tistih nekaj stvari, ki motijo so v tej fazi še pripravljeni spremeniti. Naslednji dan, ko pa sem rekla, če bova naredila malo finančne konstrukcije, sva se pa skregala. On pravi, da se raje loči, kot pa toliko zapufa. Ampak dejstva so taka: sva lastnika 2-sobnega stanovanja, vrednega najmanj 25 mio, našparano imava 7 mio, dvojčki so skoraj na ključ in on se noče zapufat. Tako sem jezna in žalostna, da mi gre že dva dni na jok, ko se spomnim.
Ne bom ga prepričevala, ampak šparala pa tudi ne bom več. Ali pa bom, ampak zase.
Ej, raje se loči, kot da bi mu bilo z mano lepo v večjem stanovanju…….ne morem verjet. Včeraj, ko sva se peljala domov iz službe (oba imava službi za nedoločen čas – zaenkrat ziher), me je vprašal (pa ve kako mi gre to na živce), če bova dons? Sem rekla, da mi gre na živce in da “tud če nikol več ne”. Zdaj je pa užaljen še on.
Saj jaz se strinjam, da ne moreš kupiti prve hiše, ki si jo greš ogledat, ampak lahko pa tudi, a ne? Pravi, da od mene čuti pritisk in da se zato počuti nesposobnega, ker nima toliko denarja. Jaz se pa tudi čutim nesposobno, ker sem se toliko trudila, spremljala oglase, sem na tekočem kaj se prodaja, kakšne so cene…zdi se mi da se mi je porušil smisel življenja. in si mislim, pa saj imamo kar lepo stanovanje, ampak tudi ene cunje s tal se mi ne da več pobrati. Vse mi je dol padlo.
Spet se je izkazalo, kot že tolikokrat, kako pomemben je način, kako poveš.
Prepričujem se, da je tako še bolje, mi vsaj ne treba živeti s pufi, ampak sem bila pa pripravljena skočiti v vodo in plavati, on pa očitno ne:((
Pa mu ne najedam, od prepira naprej so hiše zame tabu tema, se o tem ne pogovarjam in jih niti ne gledam, samo jokam v sebi.

ohjoj! vse to samo zarad hiše …žalostno.

lp

Če te kaj potolaži: sva že dve. Jaz bi, njega je strah. Za njega je vse dobro, tako kot je. Včasih mi deluje, kot da čaka, kdaj bo kaj priletelo z neba. Jaz šparam naprej sama. Čas dela na času. Samo to vem, da tako kot je sedaj, ne bo večno. Srečno!

Zelo se mi smiliš, ker vem kako težko je privarčevati vsak tolar.
Moj je bil isti, včasih je ven padel, samo, če sem mu povedala, da sem sanjala hišo.
Potem sem mu naredila analizo, rast cen nepremičnin, proti temu koliko privarčujeva. In je moral videt, da brez kredita ne gre.
Kupila sva tretjo fazo, pred tremi leti na kredit+privarčevano. Živiva še v lastniškem stanovanju, kateremu je cena zrastla toliko, da bo skoraj za ves kredit odplačat.
Ravno sedaj je rekel, da bo mogoče še za nov avtek ostalo. Zame seveda.
Saj bo samo malo mora prespat.
AnaM

Očitno že v štartu nista imela stvari razčiščenih glede selitve…a si ti vse na svojo roko iskala, kalkulirala ali kako?
Se je on sploh s tem strinjal, je vedel za to?

Sem na istem samo v tem primeru sem jaz moški. Ne bom te tolažil ti bom pa skušal z argumenti pomagati. Zapufali bi se približno za 100 kekcev na mesec, če sem prav izračunal. Zavarovanje kredita in mirno življenje naprej bi si morala rešiti tako, da k življenskemu zavarovanju (če ga imata) dodata poseben aneks, ki bi določal, da v sličaju nesposobnosti odplačevanja kredita to stori za vas zavarovalnica. Tako bi se v sličaju nezgode zavarovali pred izgubo ali zaplenitvijo nepremičnine. In to je to. 100 000 sit na mesec za lepo hiško pa tudi ni neki denar a ne?

pri nas je podobna situacija!

jaz sem spremlajla oglase, on pa je kdaj kaj pogledal. zaradi njega bi se lahko preselili tudi k njegovm.
ampak, res je nacin kako poves zelooo pomemben,
kljub temu, da se bo zdelo komu to absurd, kadar jaz hocem 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} pozornost in naklonjenost, mora on prej “bliz dobit” pol se vse da z njim zment.

ko smo bili pred kljucnimi odlocitvami smo sexali vsak dan, sva se oba bolje pogajala!

jaz se vedno mislim, da se iz potesenega in zadovoljnega moskega da iztrzit vsak kredit!

moj nasvet!

in imamo parcelico, ze 14 dni! jupi!

Moški so danes enostavno občutljivi na žensko emancipacijo. Če vzame ona vajeti v svoje roke, se počuti čisti majhnega. Zdravi dialogi so res redki. Tale s potenciranim seksom je prav posrečena.
Predvsem ti priporočam, da se v naslednjem obdobju oborožiš z VELIKO MERO POTRPEŽLJIVOSTI, mogoče s tem res največ dosežeš!

Ejejej, najboljši nasvet, ty.

Hvala! Tale nasvet je pa za preizkusit:-))))))))))))

ja, seveda je za vse to vedel. Veliko sva se pogovarjala, čeprav na koncu vedno ugotovi, da bi bilo najbolje si urediti pri njegovih zgornje nadstropje.
Ker “bajto bo itak treba obnovit, kdo jo pa bo”. Mene tja ne spravi več, ker smo z veliko muko pred desetimi leti od tam komaj ušli. Saj si tudi tega stanovanja, kjer smo sedaj nisva kupila brez kredita. Mah, bo že:)

ja, dober nasvet v teoriji. V praksi pa jaz ne morem seksat za dosega cilja, pa če sem jezna ali žalostna. Sem že itak dobila pod nos, da sva večer pred ogledom hiške seksala zato, da bo on boljše volje. Tako v hecu sicer, ampak mi je ostalo v glavi. Pač, vsak doživlja situacijo skozi svoj karakter in skozi filter svojih preteklih izkušenj. Tukaj ne morem nič, tako pač razmišlja. Vem zdaj bi rabila veliko potrpežljivosti in naprej zasledovati svoj cilj, ne pa se smiliti sama sebi.

Jaz ga pa razumem – samo kar se tiče kredita. Pri nas je ravno obratno. On ima svoje sanje o hiški, ki nama nikakor ni dosegljiva, razen če se do smrti zapufava. Jaz pa bi raje tisto malo, kar nama uspe privarčevati, nalagala za otroka, da bi mu nekoč vsaj malo pomagala do lastnega stanovanja. Pa tudi grozen odpor imam do kreditov. Ga ne vzamem, če res ne gori voda.

Sicer se pa strinjam s tabo glede tega, da ne bi živeli v isti hiši z njegovimi starši.

ja, to je res, ampak mislim da bi nama uspelo, če bi le hotela.
Kaj mi bo pri 60-ih hiša, takrat bo zadoščalo stanovanje, po možnosti blizu zdr.doma. Nobeden ni vesel, ko mora vzeti kredit, ampak če to pomeni korak do uresničitve cilja, pač greš v to.
Se pa strinjam s tem, da moraš biti tudi previden, da se ne zakalkuliraš.

Angelika, toliko premišljenosti in volje kot ju premoreš ti, ti bi moralo uspeti. Morda ne jutri, pojutrišnjem, ampak v eni od prihodnjih šans pa za prmej!

hvala, hvala, hvala

bo, a ne:))

Jaz pa čist razumem tvojega moža, da pač ni pripravljen celo življenje plačevat kredita za stanovanje. Saj dvosobno stanovanje tud ni tko slabo, nekateri še tega nimajo. Glede na to, da zgleda, da imata drugačno mnenje tudi glede seksa oziroma njegove pogostosti, je kar dost velika možnost, da se bosta enkrat ločila, čigavo bo pa potem stanovanje? Saj vem da se tole sliši zelo črnogledo, ampak sem nekaj podobnega že doživela.

Če sem prav preračunala, vama manjka 13.000.000 Sit..

To ni tako velik puf ,,,govorim za uložek v nepremičnino, ki je vsakdan več vredna. Sama imam kredit 5.000.000 na 10 let pri dohodkih 170.000 Sit.
Nimam velikih dohodkov, enake ima mož. Če vzameta na daljše obdobje in če malo več zaslužita kot midva,,,,,,se da ,,,zagotovo.!!!!!!!!!

Vstrajaj pri svojem,,imaš prav.

Ne veseli se, dokler mož ne misli isto kot ti. To pa po tem, kar si povedala, ne bo kmalu, če sploh kdaj. Medtem bosta otroka že odrasla in odšla od doma. Ali pa boš ostala sama v velikem stanovanju s kreditom, ki se ga z eno pačo težko odpačuje. Pomisli tudi na to plat, preden se preveč veseliš.

Sicer je tole čisto mimo teme, oprosti. Kaj ni seks nekaj kar daješ in prejemaš, ker si sam želiš? Nekaj ne bo v redu z odnosom do spolnosti, če ti očita, da si večer prej šla v posteljo zaradi hiše? Mu je to upravičeno padlo na misel? Kako to sploh nekomu pade na misel?

Kar se kreditov tiče… Službe za nedoločen čas so res za nedoločen čas. Nikoli ne veš, kdaj boš zunaj. Nepredvidljivi časi so in prav je, da je previden. Nekoč utegneš biti vesela te njegove odločitve.
Drug še večji zadržek pa je menda lasten večini moških – ne marajo sprememb. Ne marajo premikanja pohištva in reorganizacij stanovanja…, selitve pa so zanje sploh zahteven projekt, ki se ga večina otepa do zadnjega.

Jaz te razumem, čeprav imam čisto drugačnega moža. Naredi sama finančno kalkulacijo. Na hitro pogledano, bi vidva 10 let plačevala po 100.00 SIT na mesec. Po eni strani veliko, po drugi pa niti ne. Nam je 5 let kredita minilo kot bi mignil, normalno stanovanje pa tudi veliko odtehta.

ej, ne mi s takimi:))
stanovanje je pa napisano na oba.

Pa kaj se hudiča tako bojite kreditev. Nekateri nebi imeli nič, če ne bi s krediti kupili stanovanja, avta, …. pa danes vse to imajo in tudi živijo.

Angelika, ne boj se, četudi je potebno vzeti kredit, zato pa živiš, da vsak dan ustavarjaš kaj novega, zanimivega. Ne vdaj se prekmalu. Če sta z možem še vedno v dobrih odnosih, potem le počasi rini proti svojemu cilju, ni hudič, če ne bo sprevidel, da imaš prav in ne glej v prihodnost črnogledo tako kot nekateri tu na forumu. Služba za nedoločen čas, ni služba za nedoločen čas, kaj pa če se ti kaj zgodi in boš imela kredite, ipd. Daj, daj, če bi vsi na to tako gledali ne bi nihče nikoli imel nič.

Angelika le pogumno v nove zmage, pa tudi če s kreditom. Sedaj si privošči ko si lahko!

SREČNO.

ja, kako to sploh komu pade na misel…..ne vem, škorpijon je pač:))
pa saj mi niti ni očital, ko je videl mojo srečo in navdušenje, me je očitno moral malo ohladiti, to je bila mimogrede pripomba, z nasmehom.

nikakor pa nisem seksala z njim zaradi hiše, saj sem šele zjutraj klicala v agencijo, ogled pa je bil še isti dan popoldan.

ma ne vem, če res ne bi bilo dobro uporabiti nasveta od ejejej! :))

najboljše da pridem do njega in rečem: a bova dons, veš jutri imava spet en ogled…… :)))

Jaz pa se ne strinjam s tabo angelika, upam da boš kljub temu sprejela moje mnenje. Pravzaprav sem čisto na strani moža. Najprej razmišljam, da je njemu stanovanje pač dovolj, konec koncev slabih 60 kvadratov sploh ni malo, jaz osebno bi imela to dovolj. Ker pa sva tudi sama v fazi iskanja opcij za hišo, te seveda popolnoma razumem, da hiša je pač hiša 🙂 Vrt, bazenček, terasa, skupni prostor, lastna zadeva… Vendar način, kako si k vsemu pristopila se mi zdi napačen. Praviš, da si iskala in iskala in iskala, kje pa je bil ta čas mož? Si ga sploh vključila v to, ali si sama vse iskala, sama poiskala neko (mimogrede ne vem od kje sta, ampak ZELO drago hišo) hišo, ki mu morda sploh ni všeč in nato še pričakovala, da se bo 300{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} zagrel zanjo, vse ostalo pa bi bilo zate razočaranje. Zdaj pa razumi, presenetila si ga, mu pokazala, da itak nima nič besede, razmišljaš pa samo o tem, da bi se raje ločil, kot da bi bil stabo na VEČJEM mestu. On pa tega mogoče ne vidi tako. Druga stvar so pufi. 13 milijonov ni malo, sploh pa računam malo vajino stanovanje. 25 miljonov je verjetno Ljubljana. Kaj pa, če bi poiskala hiše kje drugje? Malo bolj stran od Ljubljane, kaj če bi ga za začetek vprašala, kaj on sploh želi, ker če ima drugačne želje, jih pač ima, zaradi tega ne smeš biti jezna nanj, tu se potem pač začnejo kompromisi, a ne na način : jaz poiščem stanovanje, ti ga moraš kupiti in sprejeti, brez da imaš svoje mnenje, če ne bom strašno jezna, ker sem se tako namatrala pri iskanju. In zakaj ravno tisti dvojček? In zakaj ravno takoj? Dajta se usedit dol in pogovorit, čeprav si jezna, ta trenutek jaz čutim, da se mož počuti 20x bolj nemočnega. Uredi dobro 🙂 Pa ne bit jezna, ker čutim drugače