olivno olje
V Hrvaški Istri res ne, v Sloveniji pa proizvajajo najboljše oljčno olje na svetu!
Najbolj pomeben podatek pri oljčnem olju je vsebnost kislin, ki je tipično problematična za “južna” olja, medtem ko naša dosegajo vrednosti, ki so med najboljšimi na svetu. Pravilnik za ekstra deviško olje določa mejo na 0,8{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} (EU), za ekstra deviško olje z geografsim poreklom slovenske Istre pa je ta meja nižja – 0,5{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}. Tukaj imaš še pravilnik, če bi hotel-a vedeti več: http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r05/predpis_PRAV5835.html
Za bolj laično razlago pa glej http://www.oljcno-olje.com/
Ko boš nalsednjič šarla po merkatorjevih stalažah, boš opazila, da prodajajo oljčno olje z 0,1{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} ali celo 0,03{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} kislin.
Kisline so pomembne, če nič druzga, ti povedo kolk cajta so pobrane oljke gnile v gajbicah preden so šle v torklo, pa kolk listov se je zraven še stiskalo. Včasih mora kdo počakat tudi kakšen dan, ali dva, ali tri,… preden pride na vrsto.
Ne gre zanemariti pa niti okusa, vonja in barve. Nekoč, pa še danes ponekod, ampak zelo redko, še naletiš na kakšen 100-letni oljčnik z zanimivimi sortami dreves. Zdaj pa povečini vsi zasajajo belico, in je zato čist vseeno ali greš kupit olje v trgovino, ali v Trst (ki je mimogrede pri kmetu 30{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} cenejše) ali pa naše slovensko najboljše olje.
Kje maste pa vi oljčnik?
Sem Gorenjka in nimam nobenega nasada (drugače bi avtorici posta verjetno že skušala prodati svoje olje). Sem pa velika ljubiteljica in sem se o oljčnem olju precej informirala, kupujem pa ga pri pridelovalki, ki je pobrala zadnjo zlato oljčno vejico.
Dejstvo je, da morajo slovenski proizvajalci čez zelo zahtevna testiranja, če želijo svoje olje prodajati kot ekstra deviško oljčno olje, in da so vsebnosti slovenskih olj v svetovni špici. Tega tvoje klevetanje ne more izničiti, kakšno olje pa uporabljaš ti, je seveda povsem tvoja odločitev.
Meni ni problem dati tudi 30{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} več za kvalitetno olje, ker vem, koliko je dela s pridelavo, in predvsem podpiram slovenske proizvajalce. Moja najljubša sorta pa je leccino.
Mimogrede, če si tak poznavalec, bi vedel, da barva olja ne igra popolnoma nobene vloge, zato se vsa olja ocenjuje v črnih steklenicah oz. kozarcih.
Dejstvo je, da so slovenski proizvajalci podvrženi popolnoma istim testiranjem kot vsi ostali evropski proizvajalci, ker tako od nas zahteva EU. Standardi so za vse popolnoma identični.
Leccino je druga najbolj razširjena sorta v slovenski istri, najbrž zato, ker plodovi najprej dozorijo in ker je vzgoja dreves najlažja.
Javi se, ko boš poizkusila bugo ali črnico.
Zagovarjanje lokal patriotizma me ne moti, dokler ne vmešavaš še kvalitete zraven. Plačaš več, pa ne zato ker bi bilo manj ali več kvalitetno, ampak zato, ker se ti zdi, da je slovensko poreklo vredno 30{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}.
Napaka, že zgoraj sem ti povedala, da so merila za slovenske proizvajalce strožja od EU (vsaj za vsebnost kislin to zagotovo drži).
Kolikor vem, je najlažja vzgoja istrske belice, predvsem pa je ta najbolj odporna proti škodljivcem.
Poskusila sem že marsikatero olje širom po svetu in ne zganjam lokal patriotizma per se, ampak ker verjamem v analize, ki mi jih predloži proizvajalka, in v svoj okus. Je pa na moji polici tudi kakšno olje iz Španije in še kje (kjer so BTW cene precej višje, za vrhunsko olje 9€ za pol litra).
Marsikaj, kar sem poskusila, ne vem imena (sploh od tujih, kjer ti običajno vedo povedati le lokalno ime), se pa toplo priporočam za bugo in črnico (tudi po 30{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} višji ceni:)
Meni se zdi, da je zadeva z domačim oljčnim oljem precej podobna domači vinski sceni.
Vsak hvali tistega pri katerem kupuje. Ker poznamo pridelovalca in se nam zdi fejst dečko, potem že mora biti njegovo olje (ali pa vino) dobro.
Da pa bi ocenili njegovo dejansko kvaliteto pa večina nima pravega znanja.
In ne smemo vseh proizvajalcev metati v isti koš, ker eni dejansko prodajajo kvaliteto, eni pa pač ne. Je pa zanimivo, da imajo v isti regiji vsi približno enake cene.
Jah, nagrade so sigurno eden od pokazateljev.
Samo veliko proizvajalcev se raznih tekmovanj in ocenjevanj sploh ne udeležuje, pa še ni rečeno, da imajo zanič robo.
Pa tudi nekatere medalje so bolj malo vredne.
Sicer pa jaz zagovarjam, vsak po svoje in predvsem po svojem okusu.
Medalje gor ali dol. Če ti je ena stvar všeč, če si zanjo pripravljen toliko odšteti, potem je OK.
To, da je cena litra 30{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} višja, me niti toliko ne moti, na Pagu je v oljarni po 100 kun, pa preračunajte. Sem že mislila, da so me okrog prinesli, pa sem dobila zanesljivo informacijo, da je cena od 100 do 150 kun za liter.
Bolj me zanima to, kako more biti v naših trgovinah 1 liter ekstra deviškega olja iz prvega stiskanja, pa naj bo grško, špansko ali italijansko po 1.500 SIT. Moramo upoštevati še marže uvoznika, trgovine pa DDV. Če vse to odšteješ, je verjetno smešno poceni. Ali je naše olje toliko precenjeno, tuje podcenjeno, ali sploh ni to, kar piše na etiketi. Že večkrat sem slišala pripombe, da je to olje daleč od deklariranega. Ali katera ve kaj o tem napisati?
LP
Slovenski proizvajalci olja ne zaslužijo niti približno toliko, kot si nekateri predstavljate. Stroški so zelo visoki, sploh če upoštevamo še dejstvo da po posaditvi, drevesa še nekaj let ne obrodijo (10 let). Poleg tega jim bo še država nabila nenormalen davek (ministrstvo je oljčnike uvrstilo med plantažne nasade namesto med sadovnjake). Ne poznam niti enega dobrega proizvajalca olja, ki bi obogatel in še vozil mercedesa :).
Na etiketo na steklenici lahko praktično vsak napiše kar mu paše, ker tega skoraj nihče ne nadzira. Zakonodaja na tem področju je slaba. Pred kratkim je komisija iz EU ugotovila, da večina olj ni to, kar piše na etiketah. Največji kršitelji so bili Italijanski proizvajalci, ki so ponavadi cenejši od naših proizvajalcev, zato ker delajo olje v zelo velikih količinah in ne gledajo na kvaliteto.
Poglej malo po internetnih straneh. Na slovenski obali je enih 30 kmetov, ki imajo geografsko poreklo, potem je kakšnih 15 komadov, ki imajo Zlato oljčno vejico, to pomeni da so najvišje vrhunske kakovosti. Ni nujno da vsi nagrajenci imajo geografsko poreklo, dobitniki so lahko tudi tujci. Oljčno olje z geografskim poreklom, boste tako prepoznali, ko bo imela steklenica gor nalepko z geografskim poreklom od DOSI-a. Spet so eni predpisi kjer je dovoljeno dati nalepke z geografskim poreklom. Kmeti ne smejo dati nalepke na 3 in 5 literske plastenke, ampak lahko dajo samo na predpisane steklenice kot so npr 0.5 L, 0.75 L, 1L itd.
Napisala sem, da so testiranja za slovenske proizvajalce ista kot za vse ostale, ker je testiranje usklajeno z evropsko uredbo. Ne gleda se namreč samo kislin.
Nazivov se pa očitno ne da primerjati in prenašati med državami. Italijani pojma oljčnega olja z geografskim poreklom tako ne poznajo, mi pa ne poznamo pojma oljčnega olja z nizko vsebnostjo kislin.
Za nazive ni potrebno, da so olive pridelane pri nas. Naziv lahko dobi tudi proizvajalec od drugod, ali proizvajalec, ki kupi oljke čez mejo in jih da testirati v naš laboratorij. Nenazadnje lahko kupi olje čez mejo in ga da testirati in ima oljčno vejico -ali olje z geografskim poreklom.
In ko to vse več in vidiš pred svojimi očmi, se pač vprašaš, zakaj bi plačeval več. Nenazadnje so nekatera olja iz trgovine zelo kakovostna.
Ne vem, od kod ti ti podatki, ampak kolikor vem, gredo stvari pri nas takole:
Testiranja so za slovenske proizvajalce standardizirana in skladna z evropskimi normativi – celo več – slovenski normativi za določene kategorije so višji kot evropski, kar jasno dokazuje, da je slovensko olje najvišje kvalitete. Dejstvo je, da se strokovnjaki strinjajo, da je oljčno, ki raste bolj severno, bolj kvalitetno – najbolj kvalitetna so najsevernejša olja (v Italiji Toskana in Furlanija). Slovenska Istra je (poleg Slovenskih Brd, kjer se oljčarstvo ponovno spet rojeva) najsevernejše področje na svetu, kjer oljka se uspeva – in ta podatek govori sam zase.
Obstajajo standardi za klasifikacijo oljčnega olje. Glede na vrsto tehnološkega postopka in s tem vrsto kakovosti razvrščamo oljčno olje v naslednje kategorije in podkategorije:
deviško oljčno olje
– ekstra deviško oljčno olje – to je oljčno olje najvišje kategorije, pridobljeno neposredno iz oljk in zgolj z mehanskimi postopki. Vrednost kislinske stopnje mora biti pod 0,8{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465},
– deviško fino olje – kislinska stopnja pod 2{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465},
– deviško oljčno olje – lampante, ki ni primerno za prehrano in ga je potrebno predelati. Kislinska stopnja nad 2{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}.
Poleg tega posamezna država lahko zaščiti olje iz posameznega podrocčja kot ZGP in postavi strožje kriterije za to olje – kar je Slovenija tudi storila s kategorijo “Ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre”.
Slovenska zakonodaja je na področju oljčnih olj naredila velik napredek in je ena najstrožjih v Evropi. Za kategorijo “Ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre” – ki je najvišja kategorija, je npr. potrebno poslati katastrske posnetke parcel z oljčnimi nasadi z vrisi vsakega drevesa posebej. Na podlagi pregleda dokumentacije ter ogleda nasada, komisija odobri, ali je lega primerna za to kategorijo. Samo lege, ki so dovolj osončene so primerne za proizvodnjo olja najvišje kategorije. To je seveda osnovni kriterij, potem pa so še vsi dodatni kriteriji za priznanje olja kot “Ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre”. Mehanizmi za preverjanje tega obstajajo, tako kot tudi v drugih branžah (vinarstvo). Pravilnik je seveda na voljo v uradnem listu: Uradni list RS št. 47/2004, stran 6290
Ni res, da za naziv “Ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre” ni potrebno, da so oljke pridelane pri nas – saj že ime kategorije govori nasprotno. Obstaja tudi cel kup mehanizmov, ki zagotavlja geografsko poreklo. Pa še nekaj: pri oljkah je bistvenega pomena to, da so sadeži
zdravi, da se pri obiranju sadež ne poškoduje, da obrani sadež ni izpostavljen visokim temperaturam in vlagi (kar povzroča gnitje in oksidacijo) ter da je po obiranju v najkrajšem času prepeljan v torkljo. Samo tako je mogoče doseči najboljkvalitetno olje, kar se izkaže z
laboratorijsko analizo. Tako je pač nemogoče doseči kvalitetno olje iz sadežev, ki so obrani nekje daleč (strojno? – kar poškoduje sadeže) in prepeljani v SLO.
Seveda pa je, tako kot povsod, tudi pri oljčnih oljih trg odprt. Kot pri vinu, se eni odločijo za Starčka v rangu 220 SIT (in pri tem trdijo, da je čisto v redu vino), drugi pa za mogoče 50x dražje poslastice kot so npr. Simčičev Leonardo ali Movia – Veliko Rdece ali Ledeno vino
Čurin-Praprotnik – vsi z mnogimi zlatimi medaljami iz najbolj prestižnih vinskih ocenjevanj na svetu. Ampak trg je odprt, vsakdo lahko izbere, kar mu ustreza.