Zanima se za študentsko izmenjavo. Pa je toliko razlogov za in toliko razlogov proti, da sem cela zmedena.
A je kdo med vami bil na izmenjavi? Kako je z opravljanjem izpitov? Se ti priznajo, ko se vrneš na matični faks al ne?
Slišala sem, da ni nujno da ti je dodeljena štipendija? Je to res?

No vsaka informacija bo dobrodošla. hvala!

Mogoče ti bo kateri od linkov v pomoč:

Glede tega, ali se ti izpiti priznajo ali ne – vprašaj na svojem faksu, ampak mislim, da se v večini primerov ne priznajo. Zato pa se bo zgodila bolonja, ki pomeni poenotenje programov.

Študij v tujini se definitivno splača.

Odpira nova obzorja, spoznala boš nove ljudi, dobila cel kup kulturnih, poklicnih izkušenj.

Vsaj mene, nepriznavanje izpitov na naših faksih ni motilo.

Meramol mene pa bi v primeru odhoda v tujino nepriznavanje izpitov na matičnem faksu motilo saj sem absolventka in si želim še letos končat faks. Kar pa pomeni, da če bi šla za pol leta v tujino, pa bi tam opravljala izpite (hm, zakaj že, če se mi pa ne priznajo??) bi se mi študij zavlekel še za kakšno leto, česar si pa RES ne želim.

Hja, študentka,

potem pa presodi, kaj ti je bolj pomembno. Končati v roku, ki si si ga zastavila ali dobiti izkušnjo v tujini.

Meni se tudi nič ni priznalo, a vem, da je bila to ena najboljših stvari, kar sem jih naredila v življenju, da sem šla za en semester ven študirat. Razširiš obzorja, novi ljudje, novo mesto (pa še ogromno mesto je bilo) – a je treba še kaj dodajat?

Odvisno je pa od tega, kaj ti je v življenju bolj pomembno. Zdaj, če te lovi rok za končanje, v smislu, da ti faks zaračuna izpite ali diplomo ali karkoli, potem pač probaj se zmenit, da se ti kaj prizna. Če gre zgolj za to, da boš študij zavlekla dlje od absolventa – nisi ne prva ne zadnja in je to zelo nebistveno, če te le finančno pač ne udari preveč.

Jaz sem šla za en semester, na faksu se je potem vse zakompliciralo,ker mi še absolventa niso hoteli podaljšat na podlagi študentske izmenjave, na katero me je sam faks poslal, in kar so podaljšali vsem predhodnim – pa kaj! Nikoli ne bi zamenjala tiste izkušnje, ven iz te majhne, ozkogledne Slovenije, to pomeni več kot nevemkoliko izpitov tukaj! Ta izkušnja me je zaznamovala za vse življenje, v najbolj pozitivnem smislu.

Razmisli pa sama. Če gledaš preračunljivo, kaj se ti “splača”, potem pač tak študij ni zate. Ker niso stvari še tako urejene, da bi se veliko priznavalo. Odvisno od posameznega predmeta in fleksibilnosti profesorja sicer.
Lahko pa ta čas v tujini izkoristiš, da napišeš diplomo. Predvsem pa se za tak študij odloči zaradi izkušnje, ne zaradi česarkoli drugega.

Jaz itak mislim, da bi moral vsak na tako izkušnjo, da bi to moralo biti v programu (ja, ideali pač), ker ozkoglednost in omejeno gledanje Slovencev je včasih prav zaskrbljujoča. Izkušnja drugega jezika in države, pripomore zelo k temu, da si ljudje malo razširijo obzorja, kar bi Sloveniji zelo prav prišlo.

LP

Ok lahko je govoriti, o tem kako ni tako pomembno konnčati v roku… ma ja… sem tudi sama tega mnenja, če ne bi bila na faksu že miljavžnt let.

In ker sem odvisna od drugih ljudi (finančno), mi pač ni v interesu bit od njih odvisna še ne vem koliko časa. Niti ne bi bilo pošteno do njih.
Pa še po prenovi študija naj bi končala študij do 2007, če ne mi propadejo določeni izpiti.
In verjemi, ne bi rada vseh delala še enkrat.

Saj sem ti rekla: drugo je, če se finančno zaplete ali pa če se pač karkoli drugega zakomplicira, kot to da imaš potem še izpite ipd.
Samo iz tvojega posta je ni zgledalo, kot da si na faksu že sto let, ker imaš, kot si rekla, še vedno absolventa (ali ga nimaš?). To ni ravno vlečenje študija, vlečenje je, če ti je absolvent že zdavnaj potekel recimo.
Samo tebi najbrž ni, ker brez statusa tako ne moreš na izmenjavo.

Ne vem, kot sem rekla, presodi sama. To, da ni pošteno, da si kakor odvisna od drugih glede financ, je zame neumnost. Ker vlagaš vase, v svojo širino in izobrazbo. Jaz takih argumentov pač res ne razumem, ker nisem rasla v duhu, da se moram čimprej h kruhu spravit, da bom nehala starše obremenjevat. To je meni čisto adijo, ker ne govorimo o tem, da se ti nič ne da, ampak o ŠTUDIJU, IZOBRAZBI in eni veliki izkušnji, ki ti ostane za vse življenje. Meni so starši financirali marsikaj, ker me je veselilo in me obogatilo. In če je pač to “metanje denarja stran in cuzanje”, potem je pa to res žalostno.

Sama pa najbolje veš. Srečno, kakorkoli se boš že odločila!

Ok bom povedala tako kot je. Na začetku študija sem imela neke frke, pa sem pavzirala, pa sem se prepisala in sem tako izgubila tri leta. Res je da imam abslventa, vendar samo eno leto, brez podaljškov ker mi ne pripada. Stara sem 26 let in ni ravo moj cilj diplomirat šele pri 30-tih.

A zdaj razumeš zakaj toliko kompliciram?