Verjetno ste tukaj tudi zaposleni na ministrstvih, ali pa vsaj podrobno poznate situacijo sistemizacije oz. plačnega sistema delovnih mest na ministrstvih…….

Med številnimi podzakonskimi predpisi na podlagi Zakona o javnih uslužbencih in Zakona o sistemu plač v javnem sektorju se kar ne znajdem…… Prosim vas za informaciji:

1. V kateri plačilni razred se uvršča delovno mesto sekretarja in podsekretarja v ministrstvih, kot uradniško delovno mesto …..?

2. Ali vpliva na višino plače dejstvo, če uradnik opravlja delovno mesto podsekretarja v nazivu sekretar ?

Za uradniška delovna mesta namreč v zvezi s tem v predpisih nisem zasledila posebnih določil, kot je to npr. za funkcionarje (generalni sekretar, sekretarji v določenih organih itd…)

Hvala Silvi

Iz ZJU:

Nazivi se razporedijo v 16 stopenj.
Nazivi so:
– nazivi prvega kariernega razreda:
naziv prve stopnje: višji sekretar;
naziv druge stopnje: sekretar;
naziv tretje stopnje: podsekretar;
– nazivi drugega kariernega razreda:
naziv četrte stopnje: višji svetovalec I;
naziv pete stopnje: višji svetovalec II;
naziv šeste stopnje: višji svetovalec III;
– nazivi tretjega kariernega razreda:
naziv sedme stopnje: svetovalec I;
naziv osme stopnje: svetovalec II;
naziv devete stopnje: svetovalec III ………..itd

V kateri plačilni razred pa je razvrščeno posamezno delovno mesto, pa je odvisno od sistematizacije organa v sestavi/ministrstva (glej Pravilnik o notranji organizaciji in sistematizaciji delovnih mest v ….). Pri nas je recimo naziv četrte stopnje (eno stopnjičko pod podsekretarjem) plačilni razred 6.0, za podsekretarja pa nisem čisto prepričana, kakih 6.6 ali 7.0 mora imeti.

Seveda vpliva na višino plače ali opravlja uradnik delovno mesto v nazivu sekretar ali podsekretar.

Štajerka hvala,

sicer so mi te zakonske določbe jasne, želela sem bolj praktično informacijo…. Kot vidim iz tvojega pisanja, očitno novih plačnih razredov še ne uporabljate (od 1 do 60), zato te prosim za informacijo s kakšno osnovo naj pomnožim ta količnik….. Ali če morda veš za navedene količnike primerjalno novi razred (verjetno ste si to že, vsaj za sebe, preračunavali? )…

Napisala si: “Seveda vpliva na višino plače ali opravlja uradnik delovno mesto v nazivu sekretar ali podsekretar.” Torej kako ? Ali se delovno mesto še vedno imenuje podsekretar, dobivaš pa plačo za sekretarja ?

Ne ne ne.
Če prideš od zunaj v upravo , te lahko razporedijo na dm

tebe zanima, ker je možnost ali ali,. To ti bodo tam povedali. Ampak to so že najvišja delovna mesta in jih ne talajo kar tako naokoli.

– sekretar (pod pogoji, ki jih opredeljuje sistemizacija, zlasti je tu pomembna delovna doba in reference-tudi veze in poznanstva) ali
– podsekretar

Konkretno plao pa ti določijo tako, da te razporedijo v 1. plačilni razred, izjemoma za 1, največ pa 2 razreda višje.

Ne vem, kje začne višji svetovalec I kar z 6.0, to je izjemno neobičajno. Višji svetovalec I (ki je 1 stopničko pod podsekretarjem) žal začne v izhodiščnem razredu z 4.70. nato je 1. razred v tem nazivu 5.00 in tako naprej na vsake tzri letsa, če si je zaslužil vsaj 100 točk za napredovanje.

Ti mešaš napredovanje v naziv in napredovanje v plačilne razrede. Delovno mesto pri nas se lahko opravlja navadno v treh nazivih (zapisano v sistematizaciji organa), znotraj tega pa lahko recimo s 7. stopnjo izobrazbe napreduješ v 5. plačilnih razredov.

Pri nas ima uradnik z nazivom šeste stopnje (višji svetovalec III) količnik 4.4 (z enim plačilnim razredom torej 4.7, dvema 5.0 itd.), višji svetovalec II. 5.3 (z enim plačilnim razredom torej 5.6 itd.) in višji svetovalec I. 6.0 (z enim plačilnim razredom 6.3 itd.).

V višji naziv napreduješ, če si 3x ocenjen z oceno odlično ali 5x prav dobro.

V plačilne razrede napreduješ z zbiranjem točk (z usposabljanji ipd…..) vsaka 3 leta kot si napisala.

Najprej tej osnovi dodaš dodatke (za delovno dobo, posebna pooblastila, obremenitve… – kar ti pač pripada) in potem ta novi količnik pomnožiš s 54.823 in dobiš bruto plačo. Mislim, da se zaenkrat povsod v državni upravi še tako izračunava.

Pa še to: res pa je, da tudi pri nas vse uradnike običajno razporedijo na najnižji naziv za posamezno delovno mesto – torej v naziv šeste stopnje (višji svetovalec III) s količnikom 4.4. Večina uradnikov niti ne ve, da bi/bo po treh (če so odlični) oz. petih (če so dobri) letih napredovala v naziv pete stopnje – zato ker so ta ocenjevanja šele uvedli pred tremi leti in so se torej letos zgodila prva napredovanja v naziv.

A ker je Silvi spraševala po plači sekretarja oz. podsekretarja sem ji pač napisala količnik, za katerega sem sigurna, da je pravi (in vem, da velja za mnogo organov v sestavi ministrstev!) in je najbližje temu.

Na drugi del sem ti prej pozabila odgovoriti:

pri nas je v sistematizaciji napisano v kakem NAZIVU se opravlja delovno mesto. Neko delovno mesto se lahko recimo opravlja v nazivu višji svetovalec III., II. ali I. – ko nastopiš delo, te razporedijo v najnižji naziv (to je navedeno že v razpisu) in potem imaš pač količnik za to delovno mesto. Po treh/petih letih (glede na ocenitev – kar sem že opisala) pa lahko napreduješ v višji naziv, vmes pa tudi v plačilne razrede. V šestih letih lahko torej od svetovalca III. napreduješ v svetovalca I. in potem si, kar se nazivov tiče, na tem delovnem mestu na plafonu.

Glede podsekretarja / sekretarja pa imam majhno dilemo. Nisem čisto prepričana, če pri nas podsekretar lahko napreduje (z ocenitvami) v sekretarja, ker je to le politična funkcija in si ga nastavi minister in mora (vsaj tako se mi zdi) sekretar ponuditi odstop, če recimo minister pade, vlada odstopi ali po volitvah. Mislim, da pri nas nimamo delovnega mesta, ki bi se lahko opravljalo v teh dveh nazivih, temveč le v nazivu podsekretarja (a ni nova vlada zmanjšala število sekretarjev na ministrstvih na samo enega na ministrstvo?).

Če si nastavljen za podsekretarja dobivaš plačo podsekretarja in ne sekretarja in obratno.

jojojoj punce, vse ste pomešale… predvsem količnike posameznih nazivov!

podsekretar ima izhodiščni količnik 6.00, vendar si ob prvem imenovanju v ta naziv lahko po 31b členu Pravilnika o napredovanju uvrščen do 2 pl. razreda višje, kar pomeni največ na 6.80.

Sekretar ima izhodiščni količnik 6.80, in po enakem principu si lahko ob prvem imenovanju imenovan po 31b členu največ do 2 pl. razreda višje, to je na 7.60.

Količnik je od 1.7. dalje cca. 55.500 SIT bruto (točnega zneska se mi še vedno ni uspelo zapomnit, če te zanima, ti ga lahko napišem jutri).

Glede delovnega mesta pa je tako, če gre za DM podsekretarja (sistemizirano vedno v dveh nazivih – podsekretar in sekretar), potem boš lahko na tem DM ob prvem imenovanju le v nazivu podsekretar. Lahko pa imajo sistemizirano tudi DM sekretarja (samo v nazivu sekretar), potem greš lahko direktno na ta naziv.

Res pa je da v nazivu napreduješ po 3 ocenah odlično (avtomatično – zaenkrat je v ZJU to še vedno urejeno kot pravica JU – ta del ZJU še velja, ker podzakonskega akta vlada še ni sprejela) ali izjemoma tudi z eno samo odlično oceno, v plačnem razredu pa lahko napreduješ vsake 3 leta, če dosežeš vsaj 100 točk (tudi to zaenkrat še velja, ker se zakon o sistemu plač še ne izvaja) v skladu s Pravilnikom o napredovanju…

In ja, plačnih razredov še ne uporabljamo, mislim pa da bo preteklo še nekaj vode, preden se bodo uspeli uskladiti z vsemi stranmi…

lp,

Nataša

Hmmm, vidim da je očitno velika razlika med uradniškim DM in funkcionarskim, saj so npr. generalni sekretarji, generalni direktorji direktoratov ipd. ( in tudi sekretarji v pravosodnih organih- kot uradniki) v plačnem sistemu postavljeni zelo visoko… Tako pa, če sem si okvirno izračunala prav, celo najvišji količnik (ob prvi uvrstitvi) sekretarja (brez delovne dobe) ne znese več kot nekje 418.000,00 Bruto……????? Razen če nanesejo kaj več razni dodatki, verjetno tudi uspešnost ? Ne vem, sem mislila, da bi bila s svojo 15 letno delovno dobo z univ. izobrazbo kaj na boljšem, kot sedaj… a žal ne…..

Štajerka – tisto glede omejitve na enega sekretarja na MIN, pa velja za državnega sekretarja, ki je torej funkcionar in tudi takoj za ministrom najbolje plačani………………..

Nič nismo pomešale količnikov, ker so ti določeni v SISTEMATIZACIJI, kot sem že nekajkrat napisala. Pri nas je takšen, kot je naveden zgoraj in za podsekretarja zagotovo ni 6.0, ker imam tako količnik jaz, ki imam naziv četrte stopnje (višji svetovalec I.). Pri vas imate pač drugačne količnike, in tu ni kaj mešat :)))

Izhodiščno plačo za I. tarifni razred sem prepisala z junijskega (zadnjega) plačilnega listka.

Ostalo pa si napisala siselno isteo kot jaz.

Po moje boš na boljšem, ker dodatki lahko res precej nanesejo, recimo: za 15 let delovne dobe 7.5{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}, za posebna pooblastila in odgovorosti 15{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}, za posebne obremenitve in prepovedi 15{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} (to ne vem, če boš dobila), za delo v upravi 0.55 količnika, dodatek zaradi uskladitve plač 0.15 količnika….

Štajerka,

na DM podsekretarja lahko napreduješ v naziv sekretar. In sekretar nikakor ni dolžan podati odstopa, ko se menja funkcionar, ker je sekretar ravno tako uradnik in ni politična funkcija.

Če si ti VS I potem si s količnikom 6.00 v drugem plačilnem razredu, kajti osnovni plačilni razred na VS I je 5.30 (prvi je 5.60 in drugi 6.00) – imam ga tudi jaz in tudi jaz sem na VS I. Tudi ne vem od kod ti dodatek za delo v upravi 0.55 količnika – dejansko imamo le 0.15 količnika zaradi uskladitve, razen če slučajno delaš na MORS ali MZZ, ki imata nekoliko drugače urejene dodatke kot ostala državna uprava.

Silvi, s 15 let DD in univ. izobr. bi te lahko zaposlili na DM sekretarja (ki je sistemizirano le v enem nazivu – sekretar), dodelili bi ti lahko količnik 7.60, pripadali ti še dodatki 35{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} (posebne obremenitve – 20{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} in omejitve zaradi dela v DU – 15{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}) + 0,15 količnika (uskladitev plač) + dodatek za delovno dobo (7,5{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} – 15 let DD). Stimulaciji v DU sta predvsem delovna uspešnost, ki je max 20{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} (določi nadrejeni) in dodatek po 96. členu ZJU max 35{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} (za izjemne primere, določene v Uredbi, lahko celo več). Torej je sekretarska plača s količnikom 7.6 lahko tudi 340.000 SIT neto (brez stimulacij), s stimulacijo pa še nekaj več.

Količnik pa je vreden 55.536,00 SIT bruto.

lp,

Nataša

Podatke sem prepisala s svoje plačilne liste za junij 2006 (količnik in dodatke, ki jih imam). Očitno tebi dodatek po 16. čl. Uredbe (0.55) ne pripada, sama pa ne delam na MORS ali MMZ. 0.15 količnika dobimo po 16.a členu Uredbe, za moje delovno mesto pa mi pripada tudi dodatek po 16. čl. (kot rečeno 0.55). Če ne verjameš, se prepričaj:

:

16. člen
Zaposlenim v vladnih službah in upravnih organih pripada dodatek za delo v upravi v višini:
– delavcem na delovnih mestih v I. do vključno V. tarifne skupine v višini 0,45 količnika,
– delavcem na delovnih mestih v VI. tarifni skupini v višini 0,50 količnika in
– delavcem na delovnih mestih v VII. tarifni skupini v višini 0,55 količnika…..

Vsi organi v državni upravi nimajo iste sistematizacije (če bi imeli enako, potem bi lahko bila skupna, kajne?). Pri nas je pač tako, kot sem napisala.

Zakaj eni mislite, da imate samo vi prav?

Draga moja, ne se razburjat, vendar vam neupravičeno dodeljujejo ta dodatek (razen če opravljaš naloge inšp. nadzora), ker ima 16. člen uredbe tudi drugi (in tretji) odstavek, ki pravi, da ta določba ne velja za VUDe (kar VS I je). Hm… brati moraš celo določbo.

Skratka ta dodatek je le inšpektorski dodatek, ki ga nihče drug razen tistih, ki opravljajo naloge inšp. nadzora nima (naj ne bi imel)… No, bodi vesela, da imate take pravnike in finančnike… ki ne znajo brati določb… da vam ta dodatek dajejo (če si slučajno inšpektorica, potem umikam tole oceno).

Pa še cel člen, da ti bo jasno kaj govorim… in nikakor ne mislim, da imam samo jaz prav, vendar v DU veljajo za vse enaki zakoni in podzakonski akti in čeprav imamo različne sistemizacije, so vse narejene po istih predpisih (ali bi vsaj morale biti)…

Lepo se imej, če pa ti še kaj ni jasno, pa kar vprašaj ;)) Pa dobro si preberi stavek pod črto v tvojem pisanju… ;)))

Nataša

16. člen

Zaposlenim v vladnih službah in upravnih organih pripada dodatek za delo v upravi v višini:
– delavcem na delovnih mestih v I. do vključno V. tarifne skupine v višini 0,45 količnika,

– delavcem na delovnih mestih v VI. tarifni skupini v višini 0,50 količnika in

– delavcem na delovnih mestih v VII. tarifni skupini v višini 0,55 količnika.

Določba prejšnjega odstavka ne velja za višje upravne delavce, razen za višje upravne delavce, ki opravljajo naloge inšpekcijskega nadzorstva, ter za delavce iz 14. in 15. člena te uredbe.

Dodatki iz prvega odstavka tega člena ne pripadajo:

– delavcem, ki prejemajo dodatek za posebna pooblastila in odgovornosti v skladu s to uredbo,

– kontrolorjem letenja, ki prejemajo dodatek za posebne obremenitve, omejitve in prepovedi v skladu s to uredbo,

– delavcem davčne službe, ki prejemajo dodatek po posebnem zakonu,

– delavcem Carinske uprave Republike Slovenije, ki prejemajo dodatek za vrednotenje posebne odgovornosti po posebnem zakonu,

temveč jim pripadajo dodatki v višini:

– na delovnih mestih v V. tarifni skupini 0,10 količnika,

– na delovnih mestih v VI. tarifni skupini 0,15 količnika in

– na delovnih mestih v VII. tarifni skupini 0,20 količnika.

Hvala obema !

LP Silvi