PREVOZ ŠOLSKIH OTROK S KOMBIJEM – ni še konec, ne
Zgodba ima žal nadaljevanje. Danes, 21. junija, se mora prepeljati 19 otrok v 3 »rundah« na 6 sedežih. 19:3=? Prav imate, rezultat ni 6. Kar je pomenilo, da se je v drugi skupini v kombiju, ki ima zadaj 6 sedežev in s tem tudi 6 varnostnih pasov, peljalo 7 otrok. Spremljal jih je ponovno že zgoraj omenjeni varnostnik. Na srečo med otroki tokrat ni bilo moje hčerke, se me je pa stvar vseeno toliko dotaknila, da sem informirala pomočnico ravnateljice in policista. Kdo in kdaj se bo konkretno zganil, ne vem. Vem le, da je edini, ki je zadevo ponovno vzel resno, pristojni rajonski policist, ki me je v vsej zmešnjavi vsekakor zelo pozitivno presenetil, ker svoje delo opravlja vestno in odgovorno.
Ostali pa, lepo vas prosim, zamislite se: kaj pa, če se kljub dobrim namenom kaj zgodi? Ali res verjamete v to, da če si pokrijete oči in ušesa, bodo otroci varno zvozili? Kdo bo kriv, če se slučajno zgodi nesreča in bo otrok zletel v prednjo šipo? Delno vsekakor jaz, če bi bila tiho!
Sem že včeraj brala tvoje poste in lahko samo rečem, sram jih je lahko. Potem, ko se pa nesreča zgodi, so pa vedno vsi pametni.
špelin@, pojdi do konca, upam pa, da imaš ob strani še katerega izmed staršev ostalih otrok.
Mimogrede:
Danes sem šla slučajno mimo ene šole, ko so ravno pripeljali nekaj otrok iz okoliške vasi v kombiju (predvidevam, da se ti otroci vsak dan vozijo s kombijem) in sem poškilila v notranjost kolikor se je pač dalo videt (ravno zaradi včerajšnjega posta). Nisem sigurna, vendar izgledalo je kot da tudi ti otroci niso bili pripeti. Res je, da so bili čisto blizu šolskega dvorišča, kar pomeni, da so se lahko nekateri že odpeli, vendar se mi vseeno zdi, da so bili brez pasov. Bolje, da ne pomislim, koliko otrok se na tak način vozi s kombiji.
Hvala vsem, ki mi dajete moralno oporo, res ste dragoceni. Žal sta na moji strani le 2 mamici, ki pa se ne želita izpostavljati, zato je njun uradni odgovor – tišina. Ena od njiju se tudi boji učiteljičine jeze. Najmanj 3 pa so me danes za vogalom fino “glodale”, ker itak – citiram – ” tut’ mi vozmo našga uzadi neprvezanga, pa kva”.
Hvala, res.
Aja: zadeva gre vsekakor v objavo tiskanim medijem, odločila sem se za lokalni 14-dnevnik, za Dnevnik in Nedeljca. Kamor je šel bik, naj gre pa še štrik. Menda me ja ne bo sram izpostaviti se za dobrobit otrok!
Poleg tega ravnokar pišem uradno pritožbo zoper omenjenega varnostnika.
Špelin@ – vztrajaj. Ne obupaj, ker se ti drugi starši ne pridružijo. Imela sem ravno tako letos pripombe v naši osnovni šoli proti grobim kršitvam pravilnika o ocenjevanju (pa ne samo eni ampak štirim), pa me ni nihče od staršev, s katerimi sem govorila, podprl. Danes močno obžalujem, da sem takrat samo govorila z učiteljico in nisem podala prijave na inšpekcijo. Dobila sem svojo lekcijo in za naprej vem, da me nikoli več ne bo zanimalo, kaj si mislijo drugi starši. Naj še povem, da sem učiteljico že pred časom seznanila, da sem zaposlena v šolstvu in malo bolje poznam zadeve.
Še enkrat – za svojega otroka se potrudi in kaj te briga, kaj si mislijo ostali! Lahko bo ravno tvoj otrok tisti, ki bo pri prevozu nastradal, pa si boš celo življenje očitala, ker nisi ukrepala.
Če ti kaj pomaga imaš tudi vso mojo podporo!
Pri nas v vrtcu ko kam gredo vedno naročijo avtobus, ki ima vgrajene varnostne pasove. Tudi mi jo vozimo zmeraj pripeto na njenem otroškem sedežu, če se hoče voziti s kolesom, mora imeti na glavi čelado…… tako je, če tega ne želi, se ne peljemo ne z avtomobilom, ne s kolesom! Res pa je, da veliko staršev iz vrtca do doma pelje otroka kar tako, zadaj ali celo na prvem sedežu, pa potem rečejo, saj je le nekaj metrov. Nič zato, saj se veliko nesreč zgodi tik pred domom! To je le lenoba staršev!
Prav tako lahko rečemo, da je lenoba staršev tudi to, če ne ukrepajo ko opazijo to, vašo situacijo. Ne želijo se izpostavljati, a svojega otroka pa lahko izpostavljajo še hujšim in nevarnejšim situacijam!
Za posrat. :((
Špelina, vztrajaj! :))
Joj, mi je žal, da nisi tole pisala že pred enim letom, ko so imeli naši tretješolci zdravniški pregled v sosednjem kraju. 21 se jih je peljalo v treh vožnjah z dvema spremljevalkama. Se pa nisem upala izpostavit, samo nekaj staršev sem vprašala kako bodo šli, pa ni bilo nobenega interesa., Hvala bogu, se ni zgodilo nič, sem bila pa cel dan na trnih. NBe vem kaj bi pa nartedila s seboj, če bi se kaj zgodilo. Zato spelji zadevo do konca, naslednjič jo bom tudi jaz.
Obvezni prevoz imajo otroci le, ki so oddaljeni od šole ne vem že koliko piše, mislim, da 4km in prvošolčki. Mi smo iz vasi in tudi jaz sem izvedela, da so se lansko leto otroci vozili v kombiju kot živali, ker jih je bilo toliko. Ko sem ukrepala so mi dejali, da če ne bomo tiho in če nam kaj ni prav vsi odpademo in naj rihtamo prevoz sami. In bodo vozili le nekaj otrok, ki jim po zakonu pripada prevoz.
Ker je to nemogoče, da bi sami vozili otroka v šolo, ker so službe take, da to ne gre, drugih nimamo, ki bi to počeli,smo molili, da se nikomur nič ne bo nikoli zgodilo, sreča je to kratka vaška pot, pa vseeno bolje s kombijem kot da bi mali otrok to vsak dan sam pešačil, ker druge možnosti žal ne bi bilo, ali, da en starš ostane brez službe zaradi tega.
Leta je bilo konec in hvala bogu se ni nič zgodilo. letos pa je bilo otrok ravno prav in so vsi lahko bili lepo pripeti in po sedežih.Kako bo drugo leto, ne vem, upam, da tako kot letos.
kaj želim še povedat, vedel je voznik kaj dela, vedela je ravnateljica, vedeli smo vsi starši, pa nihče ni ukrepal razen mene, pa na koncu sem še jaz morala popustiti, zakaj sem omenila, čeprav sem vsak dan imela kepo v želodcu od same skrbi za otroka, ampak služba je denar in nuja in tako je moralo biti, prevagalo je, da je vaška pot, neprometna in da se res težko kaj zogdi in vozi pod 50 km na uro povsod. Vem, da to ni izgovor, ampak če bi se komu kaj zgodilo, bi odgovarjala šola in voznik in res ne razumem, kako si eni upajo kaj takega, da dovolijo, da se otroci na tak način prevažajo in prevzemajo tako odgovornost.
Tudi jaz te močno podpiram in upam,da se ti kdo pridruži.Res je, ta naše ljube otroke že dolga leta vozijo in vlačijo okoli kot žaklje krompirja in ravno zato v našem vrtcu ne organiziramo prevozov in izletov ,ker se ravno tega zavedamo,da so in morda smo včasih tudi močno nepremišljeni.Podpiram te in vztrajaj.
Predpostavljam:
otroci, manjša skupina, bi šli na krajši izlet ali kaj podobnega. Število ustreza ravno kombiju, minibusu, a ta nima pasov, ali pa je npr. 1 otrok preveč. Če se hočemo držati pravil, je potrebno najtei avtobus, ki pa ne bo poln, cena pa bo bistveno višja. Pa smo pri denarju, tu pa tudi znate nekateri skakati v zrak zaradi dragih izletov.
Druga stvar. Poglejte malo statistike. Koliko staršev v avtu ne priveže otrok… Ravno takšni so potem najglasnejši in grozijo s tožbami, če slučajno v šoli pride do kakšne nesreče…
Da ne boste narobe razumele – podpiram to, da so otroci privezani in se vozijo varno, ampak samo v razmislek sem podala še drugo mnenje.