Pretresla me je nenadna smrt našega očeta in poleg vse zmede, me skrbi kako naj svojima piščančkoma razložim, da ga bomo pokopali v žari.

Prva je stara 8 let, druga pa 5 in vem, da bosta polni vprašanj. Vem, da pričakujeta, da ga bosta še zadnjič videli in zavedam se, da bosta ob pogledu na drobno žaro (bil je pač možakar in pol) iskali odgovore, zato bi jima rada v naprej razložila.

O dveh načinih pokopa – krsta ali žara je jasno. Ampak nimam srca, da bi jima razložila, da človeka upepelijo (zažgejo) in tako njegove ostanke (pepel) dobimo v žari. Bojim se, da bi bili preveč zgroženi (spomnim se sebe), vendar vem, da s polovičnim odgovorom ne bosta zadovoljni.

Prepričana sem, da nisem prva, ki je pred to dilemo, zato vas lepo prosim za vašo pomoč. Nekako ta trenutek ne zmorem najti prave poti do smiselne in hkrati konkretne iskrene razlage.

Najlepša hvala!
B.

Si že slišala za stavek: Prah si in v prah se povrneš? Nekako skombiniraj (če niste verni), da se je spremenil v prah, potem, ko je umrl.

Samo da ne bosta potem pod posteljo našli dedka. :))))))

Lady L, ne vem ce je zadeva ravno smesn, da dajes zraven smajlije….meni se zdi precej zalostna in resna tema…..

Moje sožalje ob smrti očeta.

Kaj pa če jima skušaš razložiti na tak način. Ob smrti človeka duše, bistva, življenjske sile… ni več. Ostane samo še prazno telo, ki je kot prazen ovoj in ki bo počasi strohnelo. Med ljudmi obstajajo različni načini, kako se posloviti od ljubljene osebe, eni jih pokopljejo v krsti, drugi jih dajo upepelit, stara ljudstva so imela še dosti načinov, kako se posloviti od pokojnega.

Povej jima, da ni tako važno, na kakšen način ga boste pokopali, važno je, da se bosta dedka vedno spominjale v srcu.

Tvoja stvar, če nisi razumela… Vsaka izguba drage osebe je žalostna, kako povedat je eno, kako pa otroci to razumejo, je pa drugo.

Smajliji so pa zato (čeprav ne paše ravno zraven, pa vendar – otroci so otroci):
Sinko (5-6 let) je vprašal očeta v kaj se spremenijo mrtvi. Oče mu je odgovoril, da v prah. Nato je mali nadobudnež “pametno” ugotovil, da je pod njegovo posteljo veliiiiko mrtvih.

Ariadne, lepo razloženo. Morda še, da se je dedek odločil za tak način pokopa in da upoštevate njegovo željo. Bosta bolj pomirjeni.
Pa še to, da je v našem srcu in v naši domišljiji dovolj prostora, da spravimo spomine na vse, ki smo jih imeli radi in se jih lahko spomnimo, kolikokrat želimo in tako na nek drugačen način živijo z nami naprej.
Brez skrbi za otroke, tudi oni morajo čim prej spoznati, da je smrt sestavni del življenjskega kroga.

Ariadne in j6534,

hvala vama za toplo pomoč in usmeritev na pravo pot. Saj človek ne pričakuje kakšne posebne umetnosti, ampak v takih trenutkih ti tudi čisto preprostih besed in razlag zmanjka.

Želim vama vse lepo,
B.

Moje sožalje.

Sama sem tudi že večkrat razmišljala prav o tem – OK, otroku bom najbrž znala razložiti smrt, tudi pokop bi še šlo, žara pa – joj, upam, da ne bo prekmalu treba, ker še nisem pogruntala, kako.

Želim ti vse dobro.

jaz sem morala tudi to razlagat svoji 8letnici in nisem ničesar v “celofan” zavijala…človek je umrl, zdaj ga več nič ne boli…vsak bi rad bil drugače pokopan (jaz sem povedala, da bi rada, da moj prah nekje raztresejo, hčera je povedala, da noče da jo zažgemo)…če je v krsti, rabiš več prostora, večji grob, v zemlji ga pojejo živali, lahko pa ga zažgejo in njegov prah pospravijo v majhno, lepo posodico, ki se ji reče žara, to pokopljejo v lep majhen grobek in vse skupaj ostane takšno kot je…naša je še vprašala, kako ga zažgejo in smo razložili, da v posebnem prostoru, kjer je zelo vroče (ne na ognju, kot si je predstavljala), ampak kako to izgleda ne vemo, ker še ni nihče tega gledal
ne vem, zakaj je tako zakomplicirano (?), poveš tako kot je in nimaš česa zgrešit…vem pa, da ni prijetno razlagat o takšnih stvareh

Jaz sem mojemu najmlajšemu podobno razložila kot “še en predlog”, le da nisem uporabila izraza zažgati, ampak sem rekla, da človeka na poseben način spremenijo v prah. Kaj več mali ni spraševal in je bil z odgovorom zadovoljen.

čim manj kompliciranja , tem boljše

sprememba v prah bo verjetno zadostovala za mlajšega
večji pa bo morda bolj zvedav in mogoče je to primeren trenutek, da mu poveš več, če bo spraševal

sama nikoli ne kompliciram in udarim v center, pa so otroci vedno zadovoljni z odgovorom
kaj si sami predstavljajo pa je njihova stvar in , če jim ni kaj jasno še prehitro sprašujejo
pri nas to ni tabu tema, saj smo le odrasli preobremenjeni s tem

srečno

k se en zravna z zemlo, je ponavad dobr da ga zažgejo da je več placa še za ostale na grobu.

to je tisto ko zakuraš enga k je umru pol pa daš v eno vazo s pokrovom.

poli pa neseš na vrt pa streseš zravn gardenij.

To je pa že neokusno.

Milo rečeno. Jaz sicer take debate hitro pozabim in me pravzaprav ne ganejo, zdaj pa iskreno upam, da Bolha ne bere več. Če bi meni umrl oče in bi kaj takega prebrala, bi me hudo zabolelo.

Jaz pa verjamem, da bo Bolha takoj videla, da je to samo neokusna opazka, podana resnično brez pravega razloga… Vsaj srčno upam, da bo – konec koncev se mi iz pisanja postov zdi, da je kljub tragediji ohranila trezne misli in se ne bo obremenjevala s takimi BEDNIMI pripombami 🙁

Moje sožalje Bolha. Upam, da boste ti in tvoja družina te grenke dneve čim lažje prebrodili.

saj nisem mislila nič slabega.tako smo mi naredili z našo babico, ker je sama tako hotela:S

Enkrat sem gledala lep film, ko je umiral otrok in so mu starši morali razložiti, kaj se bo zgodilo. Lep simbol smrti je bil roka v rokavici: gledaš roko, ki se giblje, rokavica z njo. Roka je duša, bit, rokavica je telo. Ob smrti pa roka sname rokavico, ki ima še vedno obliko roke, ampak roka to ni. Tista rokavica je telo, ki ostane, roka pa ne čuti, tudi če se rokavica strga, zažge, stisne v kepo ali karkoli. Otroci si precej lažje predstavljajo vizualno podobo na tak način kot hladno razlaganje o potrebnih postopkih in ceremonijah ob pogrebu.

Jaz jima ne bi razlagala ničesar v zvezi z upepelitvijo, sploh nobenih podrobnosti! To je za otroke preveč.
Jaz bi malo zameglila zadevo in bi enostavno rekla, da so dandanes pogrebi drugačni in da se v žari simbolično pokoplje spomin na pokojnika, ostalo ( s krsto) pa sami uredijo na pogrebnem zavodu, jaz pa niti sama ne vem, kako. Verjetno jima bo to zadoščalo. Že dovolj hudo je, da sta izgubili dedka.
Kasneje bosta že kdaj izvedeli resnico, a takrat ne bo tako boleče.

ti ju poznaš najbolje… boš vedela najbolj na kak način razložiti… nekaj idej si dobila… nisem šla vseh odgovorov brat, ampak če katera slučajno še ni omenila – in seveda, če ti verjameš v to, bi lahko omenila, da je to le njegovo telo, kar upepelijo, da duša ostane!! tako bi rekla jaz, ker verjamem v to… da gre duša na lepše, nas varuje itd. upepeljeno je le telo!

moje sožalje za izgubo očeta

Ti (memelija) si pa res mal bolna in totalno neokusna….srčno upam, da boš enrakt sama na tem in takrat prebrala svoje besede, verjamem, da boš zgrožena nad njimi.

Moje iskreno sožalje, draga bolha.