Ali mi lahko odgovorite, kdaj obdaruje otroke? Ali v nedeljo zjutraj ali v ponedeljek? Žal res ne vem pa bi rada otrokom pripravila malo zabave.

Hvala

vsak dan………………..z zlubeznijo staršev!

…………ne zameri…………ampak, vidiš, ravno to mene “moti”………ti prazniki, ker jih vsi tolmačijo tako, da mora nekdo nekaj dobiti………..
pa brez zamere!

Pri nas nosi vedno v nedeljo, ampak nimam pojma od kje mi to in ali je tako “pravilno”.

nobeden nič ne nosi za veliko noč

Pri nas v soboto, pred večerjo, ko pridemo z žegna, če slučajno gremo.

pri nas ni tradicije obdarovanja za veliko noč. imam podobno stališče kot acjom.

aja – sine dobi vsako leto enega čokoladnega zajčka. in ga vsako leto z veseljem zmaže. ampak to dobi od naju, ne od “zajčka”.

Enako kot Nelida*.

ojoj, do letos sploh vedela nisem, da je tudi ta ameriški običaj že tako razširjen pri nas… žalostno

Ma jaz ne vem, če je to ameriški običaj. Pri nas je zajček nosil, že pred skoraj 40 leti, in moji mami, pred več kot 60 tudi.
Ne prinese pa nič posebnega, krožnik oz. košarico s pirhom ali dvema, kakšnim čokoladnim zajcom, čokoladna jajčka, pa kakšni mini pletenico oz. meniha. Zadevo pa obvezno skrije na vrt ali v hišo (če zunaj dežuje).

Sem poslušala pri Dnevniku o tem običaju, prav takrat je tudi naša 9-letnica gledala TV in me vprašala… a za Veliko noč se dobi darilo? Pri nas ne. Za nas je darilo barvanje jajčk in vrečka malih čokoladnih jajčk.
Tole obdarovanje otrok vsevprek gre res že malo predaleč 🙁

Vladka

Bojda so zajčki in vsa krama zraven prišli k nam iz avstrije oz. nemčije že mnogo let nazaj.

Je pa zelo modno vse pripisovati ameriki, hehe, ki ima mnoge, mnoge korenine pravzaprav v evropi.

Pri nas zajček nosi že od mojih mladih nog. Pisanke nismo poznali. Stara pa sem 30 let. Ne verjamem, da smo bili že takrat amerikanizirani. Sicer pa nisem čisto prepričana, da tam hodi zajček? Od kod vam to? Pa tudi mojim staršem je pred 60 leti zajček kaj prinesel za Veliko noč.

Jap, zdajle se mi ne da brskat, ampak tudi jaz mislim, da zadeva ni prišla sem iz Amerike. Iz istega razloga, kot pravi Silvy – tudi moja mama je dobila zajčkovo darilce pred 50 leti in več.

Ne vem pa, zakaj te to žalosti, nastasja?! Glej, moja dva malčka ful veseli, ko jima nosijo magična bitja (od dobrih mož, ki smo jih reducirali na dva, preko zobne miške, do velikonočnega zajca). Sploh ni važno, kaj prinese (itak da samo čokoladnega zajca in par jajčk), važno je, da prinese zajček. In meni je v veselje gledati, kako sta vzhičena, ker se je zajček ustavil tudi na našem vrtu in se spomnil na njiju. Pri čemer mi je popolnoma vseeno, od kje ta navada izvira. Mi je pa silno žal, da sta že v letih, ko samo še čakam, kdaj bosta izvedela kruto resnico ;-).

Glej, meni je čisto mimo praznik denimo valentinovo. Pa nisem zato nič žalostna, ko gledam prijatelje in znance, kako “praznujejo”. Če jim to karkoli pomeni, potem je tudi meni OK.

Brez skrbi, tudi v zda poznajo zajčka (easter bunny), ampak nikoli nisem opazila, da bi kdo ob tem prazniku dejansko obdaroval otroke (razen pač sladkarij). Si bodo morali tisti slovenski starši, ki kupujejo prava darila (po TV so bili omenjeni mobiteli), kar sebi pripisati to potrošniško norost.

A mobitele tudi? No, to je pa meni tudi mimo, tu se strinjam. Jaz sem imela v mislih (in praksi) izključno par sladkarij.

Pri nas tudi ni te tradicije.. Niti ne pri naših znancih, ne vem, mogoče smo gorenjci preveč škrti? 😉
Obdarujemo se pa izključno za rojstni dan, miklavža in novo leto. No, babica včasih primakne še kaj za god.. 🙂

Pri nas je zajček prinesel, tako kot miklavž, samo sladkarije (zajčke, jajčke) in pomaranče. Brez velikih daril… In tako bo tudi ostalo, če ne bomo bankrotirali ob vseh dobrih možeh.

Tradicija velikonočnega zajčka je germanskega izvora in se v Sloveniji kljub naši kulturni povezanosti s tem področjem nikoli ni prijela, razen v redkih družinah.

Velikonočni zajček je pač tipični miks poganskih prvin s krščanskimi, ker je bil zajček v germanskih predkrščanskih časih simbol plodnosti (=začetek pomladi). Takih miksov je veliko tudi na našem področju (ala verne duše novembra itd.), ne vem pa, zakaj sedaj vse to masovno uvažati.

Otroke pa že nehajte razvajat za vsak za lase privlečen praznik, ker imajo že itak vsega materialnega polno rit in jim nobeno darilo itak nič več ne pomeni kot zabavo pa pet minut. Razen če ni potrošništvo smisel vašega življanja, na katerega ste tako ponosni, da bo to edina religija, ki jo boste otroku vcepili v glavo.

Ko sem bila majhna je samo pri babici nosil zajček(v nedeljo pred tistim uradnim velikonočnim zajtrkom).V bistvu sta babi in dedi nastavila kake sladkarije in sadje pod drevesa in grme, potem sva pa z bratrancem mogla to poiskat…Dobila pa sva izključno kakega čokoladnega zajčka/jajčko in pomaranče.To za moje pojme ni razvajanje!

Men se kr kozla ob vseh teh darilih in nekem “kao” praznovanju. Dobr, pa naj bo žegnana šunka, potica, jajca, čokoladni zajci.., in kar je še tega. Čeprav….., eh ok, vem, da itak nima smisla komentirat.

Ampak obdarovanje (otrok al tastarih; nema veze), spet. Al sem jaz mal čudna, madona; se mi zdi mim kokr kej.

O tem, kaj dejansko pomeni velika noč, najbrž ni treba posebej govoriti, ali pač? Zihr pa to ni praznik trdo kuhanih pofarbanih jajc, čokoladnih zajcev in nepreštetih daril.

Eh, Huh:-)

Niste škrti. Tudi na Obali ni te tradicije.

Pri nas dobijo otroci eno veliko čokoladno jajce. Ampak to že dneve oz. tedne pred veliko nočjo. To jajce je potem razstavljeno na vidnem mestu (ponavadi v dnevni sobi) in ga odprejo v nedeljo. Amapk to jajce kupijo starši oz. kdorkoli drug: tete, strici, none…

Lep praznik

Se strinjam z janis …

Mislim, tega pa ne razumem. OK je, če so doma pirhi, pa čokoladna jajca in čokoladni zajčki, pa potica, pa šunka … Če pa te iste stvari za otroke prinesa zajček in jih skrije na vrtu oz. hiši kot darilo, je pa razvajanje.
.

silvy, za moj okus je vseeno malo razlike med tem, ali se družina in prijatelji skupaj usedejo na velikonočno kosilo, kjer pirhi, jajca, potica itd. pomenijo druženje in obrok za vse ali pa začnemo govoriti o ekskluzivnih darilih, ki so kao za vsak praznik ratala kar obvezna. Božič in velika noč nista bila nikoli povezana z obdarovanjem kogarkoli, razen kakšne malenkosti (!) za otroke, ob kateri bi se današnji otroci samo namrdnili.

Dalo bi se reči marsikaj tudi o velikonočnem prenažiranju, se strinjam in ne vem, od kod ideja, da če sem proti spreminjanju čisto vsakega praznika v čaščenje materializma, da potem podpiram filanje s šunko in potico do nezavesti. To je namreč samo druga plat istege komercializacije.

Jebat ga, očitno sem preveč neprilagojena na sedanjo družbo in še zmeraj mislim, da mora ostati tudi kaj za dušo. Priznam.

Duša ? Kaj je to ? :->