Najdi forum

Naslovnica Forum Starševski čvek Je to kraja – z vidika vzgoje?

Je to kraja – z vidika vzgoje?

Sem žalostna.

Sine je pozabil v garderobi telovadnice nove NIKE superge, ki jih potrebuje za trening nogometa.

Prav potrudili smo se najti nekaj ugodnega in imeli srečo, da smo naleteli na zadnji par, ki je bil znižan in za superge odšteli 6 tisočakov.

Uro kasneje jih tam ni bilo več :((. Nekdo jih je enostavno pobasal. In ko sem sinu, ki se je utapljal v solzah razlagala, da žal ne bo več mogel obiskovati nogometa, ker nima superg, sem ugotovila, da sem bolj besna na tistega, ki si je nekaj tujega prilastil, kot na sina, ki jih je tam pozabil.

Kaj hočem povedat? Če bi moj sin prinesel domov nekaj kar ni njegovega, bi od njega zahtevala naj vrne pa magari v škatlo najdenih predmetov (te namreč pri nas na šoli obstajajo).

Ne vem ali sploh ima smisel povedati trenerju, da bi pozval fante, da tisti ki je vzel naj jih vrne, po drugi strani pa če bom tiho, se ne bo vedelo, da je med njimi en pacek, ki pobere vse kar “najde”. In kakorkoli obračam, je zame to KRAJA.

Seveda je kraja, kaj pa drugega. Ukrepaj, tudi, če ne bo učinka (torej, tudi če superg ne dobite nazaj). Če boš tiho, boš sinu dala napačno informacijo: da se krasti splača, ker se ti itak nič ne zgodi.

Joni

Ne vem kaj naj ti rečem, toda zame to ni kraja.Sama sicer nikoli ne bi vzela tuje stvari, ki so bile pozabljene, vseeno pa obstajajo takšni ljudje, ki vzamejo stvar, ki so jo drugi pozabili.Grdo je to,vendar vseeno ne smatram tega za krajo.

nova
Uredništvo priporoča

JAAAA, to je kraja in JAAAAAAAA!!!!! povej trenerju, pa naj malo pomaga…upam, da vam jih uspe dobit nazaj. in JA, če bi (ali bognedaj, bo) kdo od mojih otrok prinesel domov kaj, kar mu nismo kupili ali dobili v dar, bi (bo) to takoj odnesel nazaj, pa en konkreten pogovor bi (bomo) imeli. še enkrat: upam, da jih dobite nazaj. lep večer in prijetne praznike, kljub slabi izkušnji, metka ;-)))

A je že dolgo, kar so zmanjkale?
Kaj pa če jih je našel kak učitelj ali snažilka in jih pospravila? Jaz bi, preden naredim kakršenkoli zaključek, v šoli vprašala, če se je morda zgodilo to. Potem bi pa vsekakor ukrepala in pričakovala od zaposlenih na šoli, da se zadeva razčisti.
Upam, da dobro rešite in boste lahko uživali v sinovih nogometnih uspehih.
Lep vikend vsem.

Seveda je kraja, je pa res, da se to ne bi zgodilo, če bi bil bolj pazljiv, to bi se dalo preprečiti. Če bi se to še enkrat zgodilo, torej 2x, bi hodil bos;) od zdaj naprej pa naj se zorganizira, da vedno pogleda, če ima vse v torbi, preden gre domov, to edino pomaga, ker sem bila včasih sama prav neverjetna pozabljivka in raztresenka.

Zgodilo se je v sredo, iskali smo jih v garderobi, med najdenimi predmeti, v razredu, poizvedovali pri snažilki, za dogodek pa je vedela tudi učiteljica podaljšanega bivanja, ker ta dejavnost poteka v času PB-ja. Do srede je še daleč, ko bo naslednji nogomet, na katerega sine ne sme iti brez ustrezne opreme. Vse kar je mu lahko naročim, da gre tja in pove trenerju kaj se je zgodilo, potem pa da vidimo. Sama do trenerja ne morem, ker je prezgodnja ura.

Vprašala sem zato, ker mož pravi, da to ni kraja, jaz pa pravim da je. Načeloma sem se od superg že poslovila, ne odstopim pa od svojega razmišljanja. To pa ne pomeni, da sine (po mojem mnenju) ne nosi svoj del krivde, ker za superge pač ni skrbel in mu bo to draga šola.

Najraje ga ne bi več poslala na nogomet, mož pa pravi, da bi bila to prehuda kazen. Verjetno bomo šli v nakup novih, le te pa bomo potem uporabljali za zunaj in za notri, čeprav naj bi imel superge vedno samo za notri. Mi smo se tega strogo držali, večina pa ne, tako da jih je trener kar nekaj okregal, da imajo blatne superge. Zdaj mu je noga zrasla, pa jih rabi tudi za na dvorišče.

To vsekakor JE kraja!

Saj je vseeno, če je kraja ali ne. Mogoče za tistega, ki jih je vzel, ni bila kraja, ker so pač bile pozabljene. Naj trener otrokom razloži situacijo, da je tvoj sin pozabil superge in bi bil zelo vesel, če mu jih najditelj najde. Nima ga smisla obsojati, tako se bo samo skril.

Sori, ampak ideja, da ga ne več poslati na nogomet, ker je pač pozabil superge…pa saj niste resni no!
Ne morem verjet…še odraslemu se lahko zgodi, kaj šele otroku! Potem mu pa kar odvzeti treninge. Tam ti joka, ker se je to zgodilo, ti mu pa rečeš, da pač ne bo hodil več na treninge.

Pa kakšna kazen neki! Mislim, bolj ko berem take poste, bolj se sprašujem, kakšne fašistične metode uporabljate. Prava obsedenost z reglci, pravili, malo bitje nafilat z drastičnimi ukrepi za najmanjšo malenkost. Obsesija z “kaj je prav in narobe”, čisto nobenega zaupanja v otroke. Pa kaj mislite, da če jih ne boste do konca zategnjene na štriku držale, da bojo pa zrasli v volkodlake ali kaj?
dejte se malo sprostit pa ne jemljite vsega smrtno resno! Pa vsaka malenkost je že izgovor za pridige in discipline, pravi užitek je očitno imeti malo bitje pod sabo, da ga lahko komandiraš in si ga krojiš po svoje. Čisto izživljanje.

Malo spustite te štrike, pa ne mislit, da se pa brez vas še zemlja neha vrtet in da če ne boste otroku stalno za petami, pa mu težile z disciplino in kaznijo, da pa ne bo sposoben normalno živet. Ravno obratno!

Samo, saj, če same niste sproščene in hočete življenje popredalčkat, ste takšne tudi do svojih otrok. Seveda so potrebne meje in je treba kdaj tudi jasno reči, da kaj ni prav, ampak tudi to ima svoje meje. Mislim, sploh ne morem dojet, da ena mati lahko sploh pomisli, da bo otroku prepovedala treninge zaradi enih superg! Zaradi enih ušivih superg, pa tudi če so stale sto jurjev!
res, ene bi se morale orng zamislit, ampak itak vem, da se ne boste, samo grmele boste s svojih prižnic.

eh, pa kaj se sploh trudim…
Ampak kar je pa preveč je pa preveč.

Se popolnoma strinjam s pumo. Tudi mi odrasli smo raztreseni , otrokom to ni dovoljeno v njihovem razgubanem otroštvu ? Tako drastične ukrepe nad njimi ne velja upravljati. Nabavite nove superge ( koliko denarja vržete za svoje neumnosti odrasli , to premislite ) zanj bo to itak velika šola.

Se popolnoma strinjam s pumo. Tudi mi odrasli smo raztreseni , otrokom to ni dovoljeno v njihovem razgibanem otroštvu ? Tako drastične ukrepe nad njimi ne velja upravljati. Nabavite nove superge ( koliko denarja vržete za svoje neumnosti odrasli , to premislite ) zanj bo to itak velika šola.

Čeprav je tvoj otrok pozabil superge menim, da to vseeno je kraja. Pravzaprav, to zagotovo je kraja. O tem bi obvestila vodstvo šole, da bodo informirani.

Sin vsekakor mora začutiti, da je storil narobe, ker ni dobro pospravil svojih stvari, pa vendar…

Ko se starši velikokrat nagnemo k tem, da imamo stroga načela do otrokovega dela, sprotnega učenja, izpolnjevanja svojih obveznosti… in ko pričakujemo, da nas bodo otroci 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} ubogali, velikokrat na glas povem in ni me sram priznati: “Tudi jaz včasih zvečer pustim v koritu posodo, ker jo pozabim pomiti, pa raje pogledam kakšen film, grem spat s hčerko ali delam za službo, tudi meni vedno znova zraste kup za likanje, čeprav si vedno znova rečem, da zdaj bom pa bolj pridna in bom zlikala direktno z vrvi.” Povem tudi, da to sicer ne pomeni, da otroku direkt rečemo: ne rabiš se sprot učit, ne rabiš odnest smeti… Ne, samo naša pričakovanja pri sebi moramo znižati, pa bo komunikacija čisto drugačna.

Pa saj smo odrasli isti. Se izogibamo stvarem, ki jih neradi počnemo in hitrop postorimo, kar imamo radi. Tudi mi pozabimo stvari, tudi mi jih izgubimo.

Ne pričakujmo od otroka več, kot lahko pričakujemo od sebe.

Smisel..mislm pa kaj ti je..menda ja se pove, da je sinu nekdo nekaj ukradel in zahteva superge nazaj ali plačilo za nove, tako mora biti in to je smisel!
Ti pa bi bila lepo tiho, le sina prizadela še enkrat s tem , da ne bo več nogometa…je to smisel tvoje vzgoje, je to prav? lepo povej terenerju, da nimate denarja za nove superge in naj ti vrnejo kar so ukradli!

In seveda je to kraja, kraja je četudi bi vzel bonbon, ne da bi vprašal za dovoljenje…

Normalno, da gre za krajo, treba je povedati razredničarki in mogoče še komu (roditeljski sestanek ipd.) Če imaš sliko superg, naj pa še slika kje visi z napisom:”Kdo jih ima?” Na šoli je skoraj vedno kje kaka škatla z najdenimi predmeti in če superg tam ni, so bile ukradene. Veš kolikokrat se človeku zgodi, da kje kaj pozabi. Odgovoren je za to, da je superge pozabil, to, da jih je nekdo ukradel, pa ne more biti njegova krivda, saj jih ni ukradel sam.
Ne odrekajte mu nogometa zaradi tega. Tudi naša miš je že pozabila kako stvar v šoli, ki si jo je nekdo potem trajno prilastil, vendar zaradi tega nismo niti pomislili, da ne bi več hodila nekam, kar jo veseli. Nazadnje so izginile prav tako Nike teniške hlačke in majica. Dobila je pač malo manj kvalitetno in všečno opremo in ko smo po določenem času videli, da je ne pozablja več, je znova dobila kvalitetnejšo. Otrok ne more odgovarjati za nekaj, kar drugi počnejo (kradejo).
Finančno gledano jaz raje sebi ničesar ne kupim in nekaj časa kupujem cenejšo hrano (če sem na kratkem z denarjem), kot da otroku ne kupim novih superg, če jih rabi.

Na šoli se pozanimaj ali imajo zavarovano za primer kraje. Sodelavkinemu sinu so med poukom ukradli bundo, pa je baje od šole dobila nekaj denarja (ne vse).

To je vsekakor kraja. Kot je kraja, če najdeš nekaj na tleh(denar, fotoaparat, itd.) in ne neseš na najbližjo policijsko postajo. Pozabljena/izgubljana stvar ni last najditelja, po mojem mnenju.

Kar se kaznovanja tiče. Po eni strani se otrok mora zavedati svoje odgovornosti in en način je tudi ta, da izgubljenih stvari ne dobi več. To je ena skrajnost, druga pa je ta, da otroku daješ potuho in vsakič nabavljaš nove stvari. Mislim, da je potrebno ubrati neko srednjo pot in ukrepati od primera do primera oz. vsakokrat presoditi, kaj bi otroku bolj koristilo, kazen ali potuha ali kombinacija obojega (npr. kupiš izgubljeno stvar šele čez nekaj časa).

Veš kaj puma, tole bi se lahko dalo veliko drugače, veliko bolje, veliko lepše povedat. Recimo: Ah daj no Piki Miki, napraskajte za nove superge, pa naj otrok še naprej počne tisto kar ga veseli. Si pa res ena svetnica.

Ne poznaš naše finančne situacije. Sama sem ta hip še vedno brez dohodka in se moramo znajti z moževo plačo (200k) ob 100k najemnini. Torej nam ostane 100k za položnice, za hrano, za oblačila in za superge (!!!), ki stanejo reci ali piši od 8-11k, kar ni malo.

Ne moreš posploševat in sodit po sebi. Eni pač imate in vam je to mačji kašelj dat za dvoje nove superge v enem tednu. Superge rabi (take nogometne dvoranske) samo še meseca maja, potem pa bi stale v omari vse do oktobra.

Seveda je tudi meni hudo, ker je bil žalosten in tiste solze so me tako bolele, da bi tistega mulca, če bi ga kje srečala, sezula in ga s tistimi supergami tolkla da bi bilo joj. V kakšnih deželah sekajo roke za krajo. Jaz za take kazni nisem.

Itak da bomo kupili nove (čeprav se mi še ta hip ne sanja kako), pa jih bomo 2x na teden prali, da bodo kolikor toliko za v telovadnico. V tem res uživa in je zelo dober, ni pa to edini strošek. Zraven nanese še članarina, kje pa je še judo, kjer je tudi med najboljšimi. In potem res več ne gre samo za ene superge, pa magari bi po tvoje stale 100 jurjev.

Dejstvo je, da se mora navadit skrbet za svoje stvari, vse preveč je pozabljiv in ves čas bedim nad tem, kje ima kaj in ga opozarjam in opozarjam. Vem, da veliko staršev to ne počne, in kako to vem. Preprosto iz razloga, ker sem oni dan videla kaj vse se najde v omari s pozabljenimi stvarmi (v šoli), od lepih puloverjev, superg, celo jakna, copat morje in še in še, ampak starši so tem otrokom pač kupili novo, da pa bi kdo pogledal v omaro in malo poiskal naokoli je pa že preveč in se že obelodani za dajanje potuhe otroku.

In dejstvo je, da že dolgo nisem sebi nič privoščila, itak dam prvo za otroke, potem pa že zmanjka. Tako pač je, sem pa vesela, da imata vsaj ona dva kolikor pač imata.

Zato ne blebetajte koliko eni starši razmetavamo zase in za svoje bedarije. Eni morda ja, drugi pa ne.

Sem pa dobila info s strani šole, da bi morala krajo prijavit na policijo. In kdo se bo ubadal s primerom “ukradenih” superg, ki so stali po njihovo usranih 6 fičnkov. Pa nimam slike, pa nimam račune. A zdaj pa naj letam okoli in dobim priče, da je moj otrok res imel take in take superge. Me pa kljub vsemu pestijo večji problemi kot je ta. Tega bomo rešili na tak ali drugačen način.

POINT TEGA POSTA JE BIL ALI SMATRATE TO KOT KRAJO ALI NE – glede na to, da se z možem v mnenjih razlikujeva.

Mislim, da sem naredila vse korake, le trenerju je treba še omenit, že zaradi bodočih takih incidentov, da se ne bi ponavljali.

Vsem skupaj želim vesele praznike. Moj sine danes tekmuje v judu in upam na dobro uvrstitev, predvsem pa da se bo potrudil in pokazal svoje pridobljeno znanje.

Ne vem, kako nekaterim pade na pamet, da ni kraja, če vzamemo stvari, ki jih je nekdo pozabil. Še posebej v šoli, ko je jasno, da bo tisti, ki je zadevo pozabil, slej ko prej prišel iskat pozabljeno stvar. Saj ni čudno, da otroci kradejo, ko še starši taka dejanja nimajo za krajo. ČE BREZ DOVOLJENJA LASTNIKA VZAMEMO NEKAJ, KAR NI NAŠE, NE GLEDE NA TO, ALI JE IZGUBLJENO, POZABLJENO ALI NE, GRE ZA KRAJO. Edino če je zadeva nalašč odložena tako, da se vidi, da jo je lastnik pustil tam zato, da jo nekdo, ki jo potrebuje, lahko vzame, je dovoljeno stvar vzeti. Npr. če je stvar odložena ob smetnjaku ali na njem. Če pa je zadeva pozabljena v telovadnici, ja bog pomagaj, seveda gre za krajo, če jo vzamemo. Tudi mojemu sinu je ravno v telovadnici zmanjkala pozabljena ura – ne ravno poceni. Seveda je ni nikoli dobil nazaj. Ker je bila ukradena in ne izposojena, kot želite prikazati nekateri.

Če bi moj otrok prišel z ukradeno stvarjo domov, bi to bilo prvič, zadnjič in nikoli več. Kaj bi pa tisti, ki zagovarjate stališče, da ne gre za krajo, naredili v tem primeru? Pustili otroku uporabljati stvar, ki ni njegova? Potem ni čudno, da je tako, kot je.

Piki Miki, ne sekiraj se. Nekateri pač vzgajajo otroke tako, da le-ti vedo, da je čisto vseeno, če bodo stvari pozabljali, saj jim bodo starši vsakič kupili nove. Za starše, ki imajo veliko denarja, pa to ni nič takega. Tako vzgojijo otroke, ki kar naprej pozabljajo zadeve, saj jim stvari ne pomenijo nič, ker imajo polno rit vsega.

Sem za to, da se otroku jasno in glasno pove, da stvari ne rastejo na drevesu in da je zanje potrebno odšteti določeno vsoto denarja. No, moj sin je npr. prispeval polovico svojega denarja za novo uro. Sedaj jo pazi kot veliko dragocenost. Prepričana sem, da je ne bo nikjer več pozabil. Če je to po pumino fašistična metoda, s katero maltretiram ubogega otroka, naj pač bo.

Jst pa mislm, da je Puma samo povedala svoje mnenje glede “vzgoje po reglcih” in jaz se z njenim mnenjem strinjam – ne pa tudi z načinom, kako je to “stresla iz sebe”. Ko je pisala, gotovo ni vedela, v kakšni situaciji je Piki Miki, sicer bi verjetno ubrala drug ton.

Piki Miki, brez vsakega dvoma, to JE kraja!

Želim veliko športnih uspehov tvojemu sinu in ti čestitam, ker ne jamraš in očitno dobro rešuješ ne ravno zavidanja vreden vsakdan. In lepe praznike Tebi in Tvoji družini!

Piki Miki, mi imamo ene dvoranske superge za nogomet, ki jih je sin obul ene dvakrat. So Diadora, crne, st. 5 1/2 ali 38 1/2. Ce vam stevilka odgovarja, ti jih prodam.

Glede stvari, ki izginjajo v solskih garderobah, se bos morala navadit in sina navajat, da pazi na svoje stvari. Zal se to dogaja in se bo se naprej. Mojemu mozu so pred vec kot dvajsetimi leti na treningu v Tivoliju iz garderobe ukradli hlace :))) Njegova mama se danes pripoveduje kako je moral v telovadkah sredi zime na avtobus. Zdaj se temu smejemo, verjamem pa, da mu takrat ni bilo lahko.

Ni pomembno biti popoln, pomembno je biti popolnoma to kar si.

registrirana, če sem prav razumela gre za večjo številko. Mi namreč rabimo št.32. Hvala vseeno za ponudbo. Lp

In kaj naj bi bilo narobe z “vzgojo po reglcih”? Reglci so namreč pravila in določena pravila morajo veljati tudi pri vzgoji. Eno od njih je, da mora otrok paziti na svoje stvari in da ni prav, če mu čisto vsakič, ko kakšno stvar kje pozabi, spregledamo. Kaj mu s tem sporočamo, sem že povedala. Da pa nad muho ne boš šel s puško, je jasno. Določena sankcija toraj mora slediti temu, če otrok kar naprej pozablja ali če kje pusti dragoceno stvar, ni pa nujno, da je to takoj prepoved obiskovanja kakšnega zelo priljubljenega krožka. Grožnja s tem, če se bo pozabljanje spet ponovilo, ko otrok ve, da starši tudi resno mislijo, pa se mi zdi čisto na mestu.

Seveda je to kraja! Kaj pa, če bi pozabil denarnico ali to ne bi bila kraja? Sama sem videla nekatere stvari, ki jih je kdo izgubil na cesti, obešene na ograjo, da bi jih lastnik našel, če pa nekdo vzame nekaj v telovadnici, je pa ja jasno, da tega ne smeš vzeti.

Je pa res, da bi se moral fant naučiti paziti na svoje stvari in posledice raztresenosti bi moral nekako čutiti.

New Report

Close