Najdi forum

Naslovnica Forum Starševski čvek sožalje-kaj napisati

sožalje-kaj napisati

… prijateljici, ki ji je umrla mama?

Hvala in lep večer,

Polona

pred časom sem zasledila eno res lepo misel: tisti, ki jih imamo radi, nikoli ne umrejo, le v nas (ali naša srca) se preselijo in tam naprej živijo…

Tu jih je nekaj, ki jih je pred časom objavila Pitka

Samo en gost, ki še mora priti, ne bo povedal ob kateri uri, ne bo zahteval jesti in ne piti,
le tiho bo zaklenil duri. Iskreno sožalje…..

Drevesa se zbudijo z listi, odprejo se nežno zeleni, v rosi umiti in čisti.
Drevesa se zbudijo z vrhovi, poletijo z vetrom, da zašumijo v srcu gozdovi.
Iskreno sožalje…..

Čas uničuje nežni cvet mladosti, lepoti da gube v obraz,
naravi ropa čudežne redkosti, prav vse požanje s svojim srpom – čas.

Besede in izrazi sožalja, pretresenosti in sočutja so premalo ob tragični izgubi Vaše(Tvoje)……

Bolečine Vam ne moremo odvzeti, izrekam(o) Vam le iskreno in globoko sožalje.

OB SMRTI ……
*
Ljubezen premaguje smrt, z njo stopamo čisti v višje stanje neznanega večnega življenja.
*
Srečali se bomo nekoč, nekje…
V svetu kjer sreča je…
V svetu, kjer ni bolečine…
V svetu, ki večno traja…
*
Tistega, ki ima Bog rad, kmalu pokliče k sebi.
*
Pravijo, da je življenje kot trnjeva pot. Vendar so trni včasih tako veliki, da se jih ne da uničiti. Vrinejo se v srce in tam počivajo, nas pa to tako boli!
*
Kjerkoli ste,
povsod je on z vami,
povsod je njegov pozdrav,
in kjer je on,
ste tudi vi,
zato ne mislite,da je sam ostal!
*
Prehitro se končala je tvoja zemeljska pot.
Zdaj si angel nad nami, ki nas čuva. Večkrat sva se srečala in upam, da se bova srečala v tistem kraju, kjer si zdaj- nebesih.
*
Zakaj je življenje tako kruto?

KO SE ZVEZA UTRNE,
SI NEKAJ ZAŽELIM.
NEKAJ IZ GLOBINE DUŠE
IN URESNIČI SE-TAKOJ.
*
NI slovo, kar v srcu ostane
in NI slovo, ko srce zastane.
Slovo je, ko pozabiš!
Ko v dno duše zakoplješ trenutke,
dneve, leta, ki so ti veliko pomenila.
Jaz pa dobro vem, da te ne bom nikdar pozabila.
Odšel si, preden smo ti rekli hvala,
za vse kar si nam rekel, dal.
Ni bilo časa, da bi ti povedali,
da te imamo radi.
Sedaj veš,
gledaš nas z nebes,
poslušaš naša opravičila in zahvale
in veš, da ni bilo vse zaman!
Veš, česar ti prej nismo povedali.
*
KO TE NI, NA NEBU TE IŠČEM,
KO TE NI, SPRAŠUJEM V TEMI,
KO TE NI, NOČI SO SPET HLADNE, V MENI BOLEČINA TLI, KO TE NI.
KO TE NI, NA NEBU ZDAJ IŠČEM SLEDI,
KO TE NI, SPRAŠUJEM V TEMI,
KO TE NI, NOČI SO SPET HLADNE, V MENI BOLEČINA TLI KO TE NI…
*
Rad bi ohranil samo to malo, kar je najbolj moje, kar se v drugih ne ponovi, kak droben spomin, ki zvonko poje, da me zasidra v času, ki ga še ni, kak droben spomin, ki ne bo minil, da bo pričal zame: nekoč je bil! (Ervin Fritz)
*
Ko ljubiš, postaneš zvezda, ko si ljubljen – vidiš vesolje! Zakaj nas učijo, da moramo trpeti, zakaj nas ne učijo, da moramo srečno živeti.
*
Zapustil si praznino in trpko bolečino. Le upanje na snidenje nam dneve krajša in svetli.
*
Življenje celo ste garali, za dom, družino vse ste dali, sledi ostale so povsod od dela vaših pridnih rok.
*
LEPO POTUJ NA SVOJI VEČNI POTI!
*
Zrli vsak svoj čas smo v tvoj obraz; od rojstva do grenkega slovesa. V srcih večno živ boš za nas, čeprav dotik zdaj za nas, čeprav dotik zdaj ustavi hladna nam zavesa.
*
Končali pot trpljenja ste, pri Bogu zdaj uživajte.
*
Dober boj ste borili, svoj tek dokončali in vero ohranili.
*
Ker je bil Bogu všeč, je bil ljubljen in ker je med grešniki živel, ga je k sebi vzel.
*
O, kako srce boli, ko izgubilo je vse, za kar živi.
*
Ti ostajaš naše sonce, preženi nam, prosim, oblake.
*
Ne jočite ob mojem grobu, nisem tukaj in ne spim. Tisoče vetrov sem, diamantni lesk na snegu, sončni žarek na zelenem klasu. Zvezda sem, njena blaga luč v noči. Ne jočite ob mojem grobu, nisem tukaj.
*
Zbogom! Na svidenje nad zvezdami – med angelci!
*
Sveti križ nam govori, da vidimo se nad zvezdami.
*
Solze ne bude k življenju, le spomin nas združuje.
*
Prehitro je za angeli
v drugi svet odšel,
v srcu mojem je pustil
le odmev.
*
Življenje mine kakor sanje.
*
Za vso skrb, trpljenje milo, Bog mu daj večno plačilo.
*
Dragi je odšel pred nami v deželo večno. Nad zvezdami nas vabi, kliče za seboj, da srečni bomo vsi s teboj.
*
Mirno spi srce, ki nas je ljubilo do zadnjega dne.
*
Med nami je živel, med nami je umrl, bo kdo poleg nas solzo za njim utrl? Ni treba. Če prideš na njegov grob, vsaj en očenaš mu za dušo zmoli.
*
Smrt trpljenje je rešila, nam pa srčno rano naredila.
*
Blagor mrtvim, ki v gospodu zaspe, ker njihova dela gredo za njimi.
*
Marija in Marta bile ste njeno ogledalo, sv.Rok in sv. Peregrin tolažnika njenih ran.
*
Blagor jim, kateri so na ženitno večerjo jagnjeta božjega poklican.
*
Nič radosti, nič muk, nič hrepenenja, le mir neskončni, zopet je doma.
*
Ugasnilo je tvoje življenje, zapustil si bol in trpljenje. A med nami boš večno živel.
*
Solza naša grob vam bo rosila, dokler skupno nas ne bo združila.
*
Če bi naša volja bila, ne bi tebe zemlja krila.
*
Prerano zapustil si svojo družino, ki bridko žaluje nad tvojo gomilo.
*
Ne jokajte na mojem grobu, le tiho k njemu pristopite in večni mir mi zaželite.
*
Srce nemirno tu se je umirilo in vse uganke večnosti rešilo. Končal sem boj med dobrim zdaj

Ej punci, hvala vama,

Polona

New Report

Close