Pravni nasvet-oporoka?
EVO TOLE SEM NAŠLA:
DEDOVANJE NA PODLAGI
OPOROKE
I. POGOJI ZA VELJAVNOST OPOROKE
Oporočna sposobnost
59. člen
Povezave: SOVS (16) IESP (11)
(1) Oporoko lahko napravi vsak, ki je sposoben za razsojanje in
je dopolnil petnajst let starosti.
(2) Oporoka je neveljavna, če oporočitelj tedaj, ko jo je
napravil, še ni bil star petnajst let ali ni bil sposoben za
razsojanje.
(3) Izguba sposobnosti za razsojanje, ki nastopi potem, ko je
oporoka napravljena, ne vpliva na njeno veljavnost.
Neveljavnost oporoke
60. člen
Povezave: SOVS (9) IESP (6)
(1) Neveljavna je oporoka, če je bil oporočitelj z grožnjo ali s
silo prisiljen, da jo je napravil, ali če se je odločil, da jo
napravi zaradi zvijače ali zaradi tega, ker je bil v zmoti.
(2) Grožnja, sila ali zvijača ima za posledico neveljavnost
oporoke tudi tedaj, če izvira od tretje osebe.
(3) Oporočna razpolaganja so neveljavna tudi tedaj, če je bil
oporočitelj v zmoti o dejstvih, ki so ga nagnila k takim
razpolaganjem.
(4) Če so samo nekatera določila oporoke napravljena pod vplivom
grožnje ali sile, zaradi zvijače ali v zmoti, tedaj so samo ta
določila neveljavna.
Razveljavitev oporoke
61. člen
Povezave: SOVS (4) IESP (3)
(1) Razveljavitev oporoke zaradi oporočiteljeve nesposobnosti za
razsojanje ali zaradi tega, ker oporočitelj še ni bil star
petnajst let, in razveljavitev oporoke ali posameznih njenih
določil zaradi grožnje ali sile, zvijače ali zmote, lahko zahteva
samo tisti, ki ima pravni interes, in sicer v roku enega leta od
dneva, ko je zvedel za vzrok neveljavnosti, vendar najdalj v
desetih letih od razglasitve oporoke.
(2) Enoletni rok ne more začeti teči pred razglasitvijo oporoke.
(3) Proti nepošteni osebi se lahko zahteva razveljavitev oporoke
dvajset let od njene razglasitve.
Veljavnost oporoke
62. člen
Povezave: SOVS (2) IESP (8)
Veljavna je tista oporoka, ki je napravljena v obliki, kakor jo
določa zakon, in ob pogojih, ki jih določa zakon.
II. OBLIKE OPOROKE
Lastnoročna oporoka
63. člen
Povezave: SOVS (2) IESP (4)
(1) Oporoka je veljavna, če jo je oporočitelj lastnoročno napisal
in podpisal.
(2) Oporoka je veljavna, čeprav ni v njej naveden datum, kdaj je
bila napravljena.
Pisna oporoka pred pričami
64. člen
Povezave: SOVS (25) IESP (17)
(1) Oporočitelj, ki zna brati in pisati, lahko napravi oporoko
tako, da v navzočnosti dveh prič lastnoročno podpiše listino, ki
mu jo je sestavil kdo drug, ko hkrati izjavi pred njima, da je to
njegova oporoka.
(2) Priči se podpišeta na sami oporoki s pristavkom, da se
podpisujeta kot priči. Ta pristavek ni pogoj za veljavnost
oporoke.
Sodna oporoka
65. člen
Povezave: SOVS (3)
(1) Oporoko lahko sestavi oporočitelju po njegovi izjavi sodnik
pristojnega sodišča, ko poprej ugotovi oporočiteljevo
istovetnost.
(2) Ko oporočitelj tako oporoko prebere in podpiše, potrdi sodnik
na oporoki, da jo je oporočitelj v njegovi navzočnosti prebral in
podpisal.
Sodna oporoka, če je oporočitelj ne zna ali
ne more prebrati
66. člen
Povezave: SOVS (2) IESP (1)
(1) Če oporočitelj ne zna ali ne more prebrati oporoke, ki mu jo
je sestavil sodnik, jo ta prebere oporočitelju v navzočnosti dveh
prič, nato pa jo oporočitelj v navzočnosti istih prič podpiše ali
napravi na njej ročno znamenje, potem ko izjavi, da je to njegova
oporoka.
(2) Priči se podpišeta na oporoki.
Priče pri oporoki
67. člen
Povezave: SOVS (1) IESP (3)
(1) Pri pisni oporoki pred pričami in pri sodni oporoki se
lahko priče polnoletne osebe, ki jim ni vzeta poslovna
sposobnost in ki znajo brati in pisati; če gre za sodno oporoko,
morajo priče razumeti tudi jezik, v katerem je napravljena.
(2) Pri pisni oporoki pred pričami in pri sodni oporoki ne
morejo biti priče in ne morejo kot sodnik sestaviti oporoke po
oporočiteljevi izjavi: oporočiteljevi potomci, njegovi posvojenci
in njihovi potomci, njegovi predniki in posvojitelji, njegovi
sorodniki v stranski vrsti do vštetega tretjega kolena, zakonci
vseh teh oseb in zakonec oporočitelja.
Neveljavna razpolaganja v oporoki
68. člen
Neveljavna so določila oporoke, s katerimi se kaj zapušča
sodniku, ki je oporoko sestavil, pričam pri oporoki ali
prednikom, potomcem, bratom, sestram ter zakoncem teh oseb.
Oporoka, sestavljena v tujini
69. člen
Oporoko lahko sestavi državljanu Republike Slovenije v tujini po
določbah, ki veljajo za sestavljanje sodne oporoke, konzularni
predstavnik ali diplomatski predstavnik Republike Slovenije, ki
opravlja konzularne zadeve.
Oporoka, sestavljena na slovenski ladji
70. člen
(1) Na slovenski ladji lahko sestavi oporoko poveljnik ladje po
določbah, ki veljajo za sestavljanje sodne oporoke.
(2) Oporoka, ki je bila sestavljena na ladji, neha veljati po
preteku tridesetih dni od vrnitve oporočitelja v Republiko
Slovenijo.
Oporoka, sestavljena med izrednim ali vojnim stanjem
71. člen
(1) Med izrednim ali vojnim stanjem lahko vojaški osebi sestavi
oporoko po določbah, ki veljajo za sestavljanje sodne oporoke,
poveljnik čete, njej enake ali višje enote ali kdo drug v
prisotnosti takšnega poveljnika.
(2) Oporoka iz prejšnjega odstavka preneha veljati po preteku
šestdesetih dni po koncu izrednega ali vojnega stanja, če je
oporočitelju vojaška služba prenehala prej ali pozneje, pa po
preteku tridesetih dni po prenehanju vojaške službe.
Oblika mednarodne oporoke
71a. člen
(1) Oporoka mora biti sestavljena v pisni obliki.
(2) Oporočitelju ni treba oporoke napisati lastnoročno.
(3) Oporoka je lahko napisana v kateremkoli jeziku, z roko ali
kako drugače.
(4) Mednarodno oporoko lahko sestavi oporočitelju po njegovi
izjavi sodnik pristojnega sodišča, državljanu Republike Slovenije
v tujini pa diplomatski oziroma konzularni predstavnik, določen v
69. členu tega zakona (v nadaljnjem besedilu: pooblaščena oseba).
(5) Oporočitelj mora ob navzočnosti dveh prič in pooblaščene
osebe izjaviti, da je to njegova oporoka in da je seznanjen z
njeno vsebino ter jo ob njihovi navzočnosti podpisati oziroma če
jo je podpisal pred tem, priznati in potrditi, da je podpis
njegov.
(6) Če se oporočitelj ne more podpisati, sporoči razlog
pooblaščeni osebi, ki to zapiše na oporoki. Poleg tega lahko
oporočitelj zahteva, da ga na oporoki v njegovem imenu podpiše
kdo drug.
(7) Priči in pooblaščena oseba se ob navzočnosti oporočitelja
hkrati podpišejo, s pristavkom, da se podpisujejo kot priče
oziroma kot pooblaščena oseba.
Priča pri mednarodni oporoki
71b. člen
Priča pri mednarodni oporoki je lahko oseba, ki izpolnjuje pogoje
iz 67. člena tega zakona. Isto velja za tolmača, če sodeluje pri
sestavitvi oporoke. Samo to, da je nekdo tujec, ni ovira, da ne
bi bil priča pri mednarodni oporoki.
Podpisi in datum na mednarodni oporoki
71c. člen
(1) Podpisi morajo biti na koncu oporoke.
(2) Če ima oporoka več listov, mora oporočitelj vsakega
podpisati. Če se ne more podpisati, ga podpiše v njegovem imenu
kdo drug, ali če tega ni, pooblaščena oseba. Vsak list mora biti
oštevilčen.
(3) Datum oporoke je datum, pod katerim jo je podpisala
pooblaščena oseba. Ta datum mora na koncu oporoke napisati
pooblaščena oseba.
Hramba mednarodne oporoke
71č. člen
Pooblaščena oseba vpraša oporočitelja, če želi dati izjavo glede
hrambe oporoke. V tem primeru se kraj, v katerem namerava
oporočitelj hraniti oporoko, na njegovo izrecno zahtevo zapiše v
potrdilo iz 71.e člena tega zakona.
Preklic mednarodne oporoke
71d. člen
Za mednarodno oporoko veljajo splošni predpisi o preklicu
oporoke.
Potrdilo o mednarodni oporoki
71e. člen
(1) Pooblaščena oseba priloži oporoki potrdilo, v katerem
ugotovi, da so bile upoštevane določbe 71.a do 71.č člena tega
zakona.
(2) Potrdilo mora obsegati:
1. osebno ime, funkcijo in naslov osebe, pooblaščene za
sestavitev mednarodne oporoke;
2. osebno ime, naslov, datum in kraj rojstva oporočitelja;
3. osebno ime, naslov, datum in kraj rojstva prič;
4. datum in kraj sestavitve oporoke;
5. potrditev, da je priložena oporoka oporočiteljeva in da je
seznanjen z njeno vsebino;
6. potrditev, da je oporočitelj ob navzočnosti pooblaščene osebe
in prič podpisal oporoko ali priznal in potrdil, da je podpis na
njej njegov (oziroma da oporočitelj oporoke ni mogel podpisati in
razloge za to);
7. potrditev, da so priče in pooblaščena oseba podpisale oporoko;
8. potrditev, da je vsak list oporoke podpisan in oštevilčen;
9. potrditev o ugotovitvi istovetnosti oporočitelja in prič;
10. potrditev, da so priče izpolnjevale pogoje po tem zakonu;
11. navedba oporočiteljeve izjave o hrambi oporoke;
12. kraj, datum, podpis in pečat.
(3) Pooblaščena oseba hrani en izvod potrdila, drugega pa izroči
oporočitelju.
Potrdilo in veljavnost mednarodne oporoke
71f. člen
(1) Potrdilo iz prejšnjega člena je zadosten dokaz za formalno
veljavnost pisanja kot oporoke po tem zakonu, če se ne dokaže
nasprotno.
(2) Dejstvo, da potrdila ni ali da ni pravilno sestavljeno, ne
vpliva na formalno veljavnost oporoke, sestavljene v skladu z
določbami 71.a do 71.c člena tega zakona.
Druge določbe o mednarodni oporoki
71g. člen
(1) Mednarodna oporoka je glede oblike veljavna ne glede na kraj,
kjer je bila sestavljena, na kraj, kjer so dobrine, na
državljanstvo, stalno prebivališče ali začasno prebivališče
oporočitelja, če je sestavljena v obliki mednarodne oporoke v
skladu z določbami 71.a do 71.c člena tega zakona.
(2) Neveljavnost oporoke kot mednarodne oporoke ne vpliva na
njeno morebitno veljavnost glede oblike kot oporoke kakšne druge
vrste.
(3) Podpisi oporočitelja, pooblaščene osebe in priče na
mednarodni oporoki ali na potrdilu so oproščeni vsake overitve
ali podobne formalnosti, vendar smejo pristojni organi preveriti
resničnost podpisa pooblaščene osebe.
Ustna oporoka
72. člen
Povezave: SOVS (3) IESP (3)
(1) Oporočitelj lahko izjavi svojo poslednjo voljo ustno pred
dvema pričama le tedaj, če zaradi izrednih razmer ne more
napraviti pisne oporoke.
(2) Ustna oporoka neha veljati, ko preteče trideset dni od
prenehanja izrednih razmer, v katerih je bila napravljena.
Priče pri ustni oporoki
73. člen
Povezave: IESP (1)
Pri ustni oporoki so lahko priče samo osebe, ki smejo biti priče
pri sodni oporoki; ni pa treba, da znajo brati in pisati.
Dolžnosti prič pri ustni oporoki
74. člen
Povezave: IESP (3)
(1) Priče, pred katerimi je oporočitelj ustno izjavil svojo
poslednjo voljo, morajo brez odlašanja zapisati oporočiteljevo
izjavo in jo čimprej izročiti sodišču ali jo ustno ponoviti pred
sodiščem in pri tem povedati tudi, kdaj, kje in v kakšnih
okoliščinah je oporočitelj izjavil svojo poslednjo voljo.
(2) Izpolnitev te dolžnosti ni pogoj za veljavnost ustne oporoke.
Neveljavna razpolaganja v ustni oporoki
75. člen
Povezave: IESP (1)
Neveljavna so določila ustne oporoke, s katerimi se kaj zapušča
oporočnim pričam, njihovim zakoncem, njihovim prednikom, njihovim
potomcem in njihovim sorodnikom v stranski vrsti od vštetega
tretjega kolena sorodstva ali zakoncem vseh teh oseb.
Uveljavljanje neveljavnosti oporoke
76. člen
Povezave: SOVS (4) IESP (1)
(1) Neveljavnost oporoke zaradi napak v obliki lahko uveljavlja
po uvedbi dedovanja samo, kdor ima pravni interes, in sicer v
enem letu od dneva, ko je zvedel za oporoko, toda najpozneje v
desetih letih od razglasitve oporoke.
(2) Enoletni rok ne more začeti teči pred razglasitvijo oporoke.
Dokazovanje obstoja oporoke
77. člen
Povezave: SOVS (4) IESP (4)
Oporoka, ki je bila po naključju ali z dejanjem koga drugega
uničena, izgubljena, skrita ali založena, bodisi po
oporočiteljevi smrti ali pred njegovo smrtjo, toda brez njegove
vednosti, ima učinek veljavne oporoke, če prizadeti dokaže, da je
oporoka obstajala, da pa je uničena, izgubljena, skrita, ali
založena, in da je bila sestavljena v obliki, ki jo predpisuje
zakon, in če dokaže vsebino tistega njenega dela, na katerega se
sklicuje.
III. VSEBINA OPOROKE
Določitev dediča
78. člen
Povezave: SOVS (5)
(1) Oporočitelj lahko določi v oporoki enega ali več dedičev.
(2) Dedič na podlagi oporoke je tisti, ki ga je oporočitelj
določil, da podeduje vse njegovo premoženje ali glede na celoto
določen del premoženja.
(3) Za dediča se šteje tudi tisti, ki mu je oporočitelj v oporoki
zapustil eno ali več določenih stvari ali pravic, če se ugotovi,
da je bila oporočiteljeva volja, naj mu bo dedič.
Nadomestitve
79. člen
Povezave: SOVS (1) IESP (3)
(1) Oporočitelj lahko določi v oporoki osebo, kateri naj gre
dediščina, če določeni dedič umre pred njim, če se odpove
dediščini ali če postane nevreden, da bi dedoval.
(2) Isto velja tudi za volila.
(3) Oporočitelj ne more določiti dediča svojemu dediču in ne
volilojemniku.
Določitev volil in drugih razpolaganj
80. člen
Povezave: SOVS (1)
Oporočitelj lahko zapusti v oporoki eno ali več volil.
81. člen
Povezave: SOVS (1)
Oporočitelj lahko v oporoki določi, naj se kakšna stvar ali
pravica, del zapuščine ali vsa zapuščina uporabi za kakšen
dovoljen namen.
Bremena in pogoji
82. člen
Povezave: SOVS (1)
(1) Oporočitelj lahko naloži kakšno dolžnost tistemu, ki mu
zapušča kakšno korist iz zapuščine.
(2) V posameznih določilih oporoke lahko postavi pogoje ali roke.
(3) Za nemogoče, nedovoljene in nemoralne pogoje in bremena,
kakor tudi za take, ki so nerazumljivi ali sami s seboj v
nasprotju, se šteje, kakor da jih ni.
Določenost dedičev in drugih oseb
83. člen
Povezave: SOVS (3) IESP (1)
Za določitev dedičev, volilojemnikov in drugih oseb, ki jim je v
oporoki določena kakšna korist, zadošča, če so v oporoki podatki,
na podlagi katerih se da ugotoviti, kdo so.
Razlaga oporoke
84. člen
Povezave: SOVS (9) IESP (7)
(1) Določila oporoke je treba razlagati po pravem oporočiteljevem
namenu.
(2) Če nastane dvom, se je treba držati tistega, kar je ugodnejše
za zakonitega dediča ali za tistega, ki mu je z oporoko naložena
kakšna obveznost.
