Za vse, ki toliko potencirate dobre odnose v službi, za Slončka, ki je odprla spodaj to temo

Dobri odnosi so obratnosorazmerni s količino dela. Beri: očitno imate preveč časa, da ste lahko intimni, da se družite in frendirate v službah. Eni pač delamo s polno paro in nimamo časa niti za wc, kar pomeni, da smo v službah s popolnimi neznanci in edino kar nam je domače, so naše delovne obveznosti. In zakaj bi se potemtakem družili? Pa ne potenciramo samo družine, imamo tudi PRIJATELJE, ki si jih lahko izbiramo tudi drugače, lahko so to prijatelji iz otroštva, lahko so prijateljice iz materinske šole, lahko so to prijateljice iz faksa….Če se ne družimo s sodelavci še ne pomeni, da smo zadrti in nesocialni. Meni je prav fajn tako. Vi v socialističnih službah pa uživajte in družite se še naprej, itak vam bo kmalu odklenkalo. Mi smo že globoko v kapitalizmu, prej ali slej boste tudi vi prišli na naše.

TO, TO MI DELI!!!!
Pod to se pa res podpišem!

Zato se pa toliko raje sprostiš v družbi z navideznimi znanci.
In namesto, da greš na wc se raje v virtuali hvalisaš koliko delaš. :))

Lp

🙂

Jap, “kofetkanje in pirčkanje” zahteva čas, ki ga raje porabim za druge zadeve.

Mast kako je folk zloben, če ti ni mišač časa počvekat in če ti TAAAAKOOO strašno delaš, ne pomeni, da drugi kljub temu da delajo, nimajo časa malo počvekat, med malico it kam skupaj in se po službi kdaj dobiti za par minut. Če mene vprašaš, vas je sama zloba, ker smo vam stopili na rep.

mišač-nimaš

halllooo, tole je pa bulšit.

ne, šopek ti raje vse druga delaš, kot pa si prijazna z ljudmi.

Če si res tako mislila, kot si napisala, ti lahko rečem, da si si popolnoma napačno predstavljala mnenje, ki ga je Slonček napisala. Njeno vprašanje je bilo: zakaj ne s sodelavci, zakaj hoditi en mimo drugega, zakaj se ne družiti tudi po službi? Ti sprašuješ, le zakaj pa bi se, češ, da imaš dovolj prijateljev “od drugod”. Jaz pa bi lahko vprašala, zakaj pa ne tako službeni kolegi kot prijatelji od drugod? Meni ni bistvo, da imam VELIKO prijateljev, raje enega, dva, tri, pa da so ti res ornk, bistvo mi je, da se poznamo med seboj, rečemo kakšno besedo, se lahko nanje obrnemo po kakšno pomoč, prav tako pa, da smo tudi mi njim na voljo; vsaj jaz tako mislim! LP

imam ves čas na tem svetu dokler si ne spucam gripe iz telesa, to pa delam tudi tko, da grem na sekret še za vse nazaj in vse naprej ko bom spet v službi. čaaaaooooo!!!!

in moji navidezni znanci me vsak dan pokličejo in vprašajo kako sem, prinesejo mi lonec juhe in rože, moja “navidezna znanka”iz otroštva mi je zlikala celo žehto, iz službe pa sem dobila sms: a že veš kdaj prideš?čaka te cela gora računov.

grem počivat naprej.
čaaaaaoooooo

oh ljubi Bog

Delam v firmi, kjer delamo 99 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}

To pomeni, da smo res popolnoma zaposleni , podjetje je manjše in v naši pisarni nas je osem
Kot sem rekla imamo res toliko dela, da je včasih že vsega preveč.
Pa kljub temu imamo zelo lepe odnose, pravzaprav smo kar dobri prijatelji , na leto imamo dva piknika, nekaj pohodov, ko pa kdo praznuje rojstni dan da po službi za pijačo in kekse ( posedimo kake pol ure… ), mi pa mu damo majhno darilo ( vsak nekje tristo tolarje )

pa da vam povem, da nam je prav lepo

ne znam si predstavljati, da bi bili okrog mene sami neznanci , saj vendar v službi preživimo večino življenja . Ne rabim globokih prijateljstev, rabim pa lepe pristne odnose . Pravzaprav vemo veliko o vsakemu od nas in to se mi zdi prav . Seveda pa imate drugače misleči vso pravico do tega , da so vam sodelavci samo znanci , samo takega sodelavca si jaz ne bi želela.

Pa lep pozdrav !

halllllooooo punca, če se po forumu sprehajaš dopoldne ob 9.39 očitno nisi takoooooo zaposlena!!!!! Pa ne rečt, da si prvič, ker kdor ima čas po internetu brskat med delovnim časom mi ne bo nakladal, da nima časa niti za wc!!! Meglo prodajaj komu drugemu.

Da sem še jaz malo zlobna, a sploh maš čas zbolet, če tako delate v službi? Groza me je, da sem zadnjič odprla temo, pa se je samo ena potegnila za mene, oziroma povedala enako stališče, tako da se debata sploh ni mogla razviti, ker sem izpadla strašno čudna 😉 Groza me je tudi tega, da je mogoče kdo od teh, ki tako vztrajno blatijo odnose, mogoče v moji službi in sem vsak dan z njim in sem mu nujno zlo. Groza me je, da nekdo po defaultu obsodi mene in mojo prijaznost ter pripravljenost za sočloveka na propad, samo zato, ker dela z mano… Premislite no… In kakšni ljudje so to, mi ni jasno, res ne. Da se načrtno odločiš, da je nedko odveč, ker si ga spoznal v službi

Točno en tak Haloooo je bilo za pričakovat. “če imaš v službi dobre odnose, nimaš dovolj dela”.
Ti že veš. In sigurno imaš edina in najbolj prav. Itak.

Tiste, ki zagovarjate strogo poslovnost na službenem mestu ne veste kaj zamujate. V službi nas večina preživi okoli 8 ur, več kot z družino. In je lepo, da tudi v službi najdeš ljudi, ki jim lahko malce pojamraš čez otroke in moža, pa čez državo in življenje na sploh.
Ne vem, kako je pri vas, ampak pri nas čez teden časa za prijatelje ni. In je praf fino, če so sodelavci v službi tudi tvoji prijatelji.
Po mojem večja intimnost med sodelavci tudi pozitivno vpliva tako na delovno ozračja, kot na rezultate dela. Če veš, da sodelavka preživlja npr. ločitev in ima cel kup težav, ji lažje odpustiš njene morebitne spodrsljaje in ji stojiš ob strani, dokler stvari ne spravi v red. In upaš, da bo ona zate, ko boš ti v težavah naredila enako. In če je vzdušje v pisarni pristno, je več možnosti, da ti bo. V nasprotnem primeru gre samo za eno šlampasto žensko, ki ne ve kje se je drži glava.

O dveh stvareh se NE sme govoriti na delovnem mestu : denarju in ljubezni. To je mantra, ki si jo je potrebno ponavljati vsakič, ko nas srbi jezik.

Ostalo pa po osebnih preferencah vsakega posameznika. Ni pravilne ali napačne poti, ker je to zelo odvisno od perspektive/gledanja vsakega posameznika.

Joj se ne zavedate, da služba, je služba družba pa družba, upam, da se oglasijo tudi taki, ki so se kolegom prav zaupali, potem pa so le ti to obrnili proti njim – v stilu, ker imaš doma težave, očitno ne moreš prevzeti novih nalog. v službi jih ne zanima ali sem slabe ali dobre volje, delo mora biti profesionalno narejeno.
sem absolutno za normalne odnose v službi, za druženje ob kavi (pa tudi če piješ vodo) praznovanje RD v času malice, 1x na leto piknik. ampak to je to. dovolj! ker popoldne pa rada tudi kaj brez sodelavcev počnem. in ne bi mi bilo prijetno dopustovati na isti lokaciji kot moj sodelavec/ka.

Točno tako je edino prav.

Silvy, čestitam ti, da si uspela razviti tako lepe odnose v službi. Pri nas to žal ni mogoče.

“In je lepo, da tudi v službi najdeš ljudi, ki jim lahko malce pojamraš čez otroke in moža, pa čez državo in življenje na sploh.

-Če bi jaz to naredila, bi kolegica z veseljem poklicala m. moža in mu vse raportirala in še kaj dodala!

“Ne vem, kako je pri vas, ampak pri nas čez teden časa za prijatelje ni.”

-Mi imamo vedno čas za prijatelje in smo skoraj vsak dan skupaj.

“In je praf fino, če so sodelavci v službi tudi tvoji prijatelji.”

-Oprosti, toda sodelavci niso in nikoli ne bodi moji prijatelji!

“Po mojem večja intimnost med sodelavci tudi pozitivno vpliva tako na delovno ozračja, kot na rezultate dela.”

-Oprosti, intimna sem samo s svojim moškim. Kam pa bi prišla, če bi bila s sodelavi intimna? Na sleb glas!!!

“Če veš, da sodelavka preživlja npr. ločitev in ima cel kup težav, ji lažje odpustiš njene morebitne spodrsljaje in ji stojiš ob strani, dokler stvari ne spravi v red. In upaš, da bo ona zate, ko boš ti v težavah naredila enako.”

-Pri nas že ne. Kvečjemu te kaznujejo in ti nalimajo napis NESPOSOBNA.

Žal silvy, nimamo vsi takoih dobrih sodelavcev. Saj iščem novo službo že lep čas in boljše sodelavce tudi. A mi zaupaš, če je pri vas kaj frej?

Blagor vam vsem, ki imate take dobre sodelavce. Čestitam in želim vam, da se imate čim lepše…Lepo je delati v tako pozitivnem ozračju.
SREČNO!

Živjo halllo,

sem samo čakala kako se bo usulo. Na tem forumu je dobrodošlo samo načelo ČREDNEGA NAGONA.

Če misliš drugače od večine, če se držiš svojih načel, ki odstopajo od večinskega mnenja, SI ODPISAN. No, na tem forumu seveda. Načeloma pa je to spoštovanja vredna vrlina, ki jo tisti ki te imajo radi znajo ceniti.

Razumem kaj si hotela povedati. Tudi jaz v službi delam s polno paro in več ali manj ne debatiram o osebnih stvareh. Imam dober odnos z vsemi zaposlenimi, vendar kako bi rekla,… malo na distanci. To si ne štejem v slabo, zakaj le? Sicer pa vsak po svoje. Sto ljudi, sto čudi.

O.

Tudi mi smo imeli kao “super odnose”. Skupaj praznovali rojstne dneve, hodili na piknike, pijače, ….. Ko sem zanosila in pozimi zbolela, me nihče ni vprašal kako se počutim ampak samo kdaj pridem. Gužva in to. Ko sem bila na porodniškem, se razen najboljše prijateljice nihče ni spomnil name. Ne, edino, ko je bila gužva, so se me spomnili poklicat, če jim pridem pomagat. Ker smo vsi o vseh vse vedeli, so mi predlagali naj doječega otroka pustim pač pri babici?! Še danes sem vesela, da nisem šla.
V tej firmi ne delam več in sem si prisegla, da se v nobeni službi več ne bom spuščala v neke kvazi prijateljske odnose.

Res ste lahko srečne tiste, ki imate v službi prijatelje in ne samo sodelavce.
Jaz prav pogrešam tako službo, ki sem jo prej imela, sedaj v novi je pa takole.
Bog ne daj kavo piti. Takoj, ko prideš v službo začni delat in delaj, delaj, delaj, ko te tišči na WC, pojdi hitro koliko se le da, potem pa takoj nazaj delat. Če medtem srečaš sodelavko, (prvič v tem dnevu) ji nameni le dober dan. Hierarhija je pa taka, najvišje so sodniki, potem dolgo nič, potem pa me administratorke. S sodniki se pa tako ali tako nimaš kaj pogovarjat, ker so oni na nivoju, ti pa ne ( oni tako mislijo, jaz mislim povsem drugače ),najpametnejši in oh in sploh.
In potem si tako celih 8 ur več ali manj sam in tiho in DELAJ.
Lahko bi mi doma vsi pomrli, BOG NE DAJ, pa tega v službi ne bi nihče vedel, ker se pri nas NE POGOVARJA.

In to je žalostno, da živimo v taki družbi.
Trenutno sem na bolniški, v službi sploh nimam dostopa do interneta, še manj e- pošte, ker naši nadrejeni ocenjujejo, da za delo tega ne potrebujemo.
Tako, a mogoče veste za kakšno službo?
N.

Tole je pa mal s foušijo :-)))

Jaz sem tudi že globoko v “gnilem” kapitalizmu, pa se kljub vsemu odlično razumem s sodelavci, pardon s sodelavkami..:-))

Razumem, da so odnosi v službah različni in, da imam srečo da je pri nas tako kot je. Pa smo tudi mi v gnilem kapitalizmu, s tujimi lastniki.
Meni je samo čudno, da nekatere zagovarjate, da so hlandi odnosi v službi edino praviln, da ne gre mešati zasebnosti s službo in, da se bomo tiste, ki to delamo prej ali slej opekle. Ne vem, mogoče, mogoče pa tudi ne. Ampak mogoče me bo tudi partner čez 5 let pustil zaradi mlajše in mogoče bodo takrat družinski prijatelji potegnili z njim, mogoče me bo otrok pri 18 nekam poslal in pretrgal z mano vsi stike, mogoče mi bo res kolegica enkrat zarila nož v hrbet, kaj pa vem. Ampak, vse to ni razlog, da ne bi dali ljudem priložnosti, da jih ne bi spustili k sebi in v vmesnem času uživali. In je prijeten občutek, ko greš v službo in veš, da te bodo razumeli in v času krize po domače rečeno odnesli rit.
Ena mojih najboljših prijateljic je bivša sodelavka, druga je bivša sodelavka od moža, no ta tretja je pa sedanja sodelavka.
In vse te tri čudovite ženske po pravilu, ki ga nekatere zagovarjate, sploh ne bi smele biti moje prijateljice. A ni škoda, da bi zaradi ozkosti izpustila te ljudi iz svojega življenja?

Sama sem v službi več kot osem ur na dan, pet dni v tednu. Z vedno enimi in istimi osebami. Tako se jih nasitim v tistih 50 urah na teden, da mi še nikoli ni na misel prišlo, da bi se še po službi družila z njimi, tudi kavice odpadejo. Za rojstne dneve mogoče kdo kaj prinese, se pa ne gre še na pijačo. Skupaj prispevamo nekaj za darilo, ki pa je praviloma le pozornost, kot pa velike vrednosti. Po desetih urah gledanja enih in istih fac, ki mi ne pomenijo prav veliko, najraje preostali čas prživim z ljudmi, ki mi nekaj pomenijo, kot je družina in pravi prijatelji.
S sodelavci pa je tako; danes so jutri gredo drugam delat, ali pa ti. In ker je bila služba edini skupni interes se tudi “prijateljstva” izgubijo, kako hitro mine skupni interes. V malokaterem primeru se ta prijateljstva nadaljujejo. S sodelavci se je potrebno dobro razumeti, ohranjati konkreten odnos,… to je pa tudi vse.
Vsak pa naj dela po svoje. Se je pa že tudi zelo veliko ljudi oglasilo na tem forumu, ki so v službi lepo čivkali o osebnih težavah in bla bla bla, nato pa se je vse klavrno končalo. Treba je ločiti prijatelja od sodelavca oz. kolega, pa življenje mnogo lepše teče.

Naj tudi vam življenje lepše teče!!!
LP
Minkica