PRIVEZANI OTROCI: DA ALI NE
nikoli, nikoli, hudo nevarno, na srečo se pa ne grem. Zato imamo enega cukrčka, pa 4 avtosedeže. Mož v svojem, jaz v svojem avtu – 2 sta sposojena, ker ima babi v svojem, dedi v svojem avtu.Pač narava dela in življenja takšna, da rabimo avtomobile in ne moremo biti odvisni eden od drugega (dokler lahko).
Pretiravanje?? Mogoče, ampak vsi se prevažamo z mulčkom vsak teden, ko flikamo luknje.Sem pa res pomisla, kaj pa če bi bila dva cukrčka, ali celo trije?
No, pa se mi ni treba zaenkrat s tem bosti. Upam, da ne za vedno.
Moj oči je vprašal enega policaja, če krši zakon, če otroci niso pripeti, ker avto nima pasov. Odgovor policaja je bil, da ne, ker če nima pasov, jih tudi s čim nima privezati.
Mi se te igre raje ne gremo in smo šli na odpad po pasove in jih namontirali. Mi je bolj pomembna varnost otrok, pa kljub temu, da ni kazni!
KRATKE RAZDALJE GOR ALI DOL.Primer, resničen, zgodil moji sodelavki: gre domov iz službe, kratka razdalja, vstavi na semaforju na rdeči luči, bumf nekdo v zadnji konec, potem pa še eden v tistega in dobi še en ruker, ki je sicer manjši. Bila je privezana. Na bolniški je bila 2 ali 3 mesece(se ne spomnim več).
KAJ BI BILO Z OTROKOM, KI NI V SOLČKU, ALI PA PRIVEZAN????????, če je že ona bila 2 meseca na bolniški.
Ne, na to ne gre pomisliti.
Še dva resnična primera, da bo odločitev lažja:
Znanec ene od prijateljic je ravno zapokal otroka v avto, ni bil še privezan (in ga sploh ni imel namena privezat, po pravici povedano), avto je bil na miru, ko ju je od zadaj zadel avto s cirka 40 km na uro. Otroka je odneslo skozi prednjo šipo na cesto, na srečo brez hujših posledic. Od takrat otroka seveda pridno privezujejo. Ta tip je rekel, da ne bi verjel, kako ga je katapultiralo, če ne bi videl na lastne oči. Torej, že pri 40 km na uro (se pravi, če se zaletita dva avta, ki vozita vsak po 20 km na uro) otrok lahko zleti iz avta. Drugi primer je žal naš – zgodilo se je samo nekaj km od doma, v križišču, ki ga prevozimo vsak dan vsaj dvakrat, vidljivost je bila odlična, razmere brezhibne, skratka, ni bilo kakšnega zunanjega dejavnika, samo človeški. Hči je bila seveda privezana in je bilo vse OK, samo pas jo je pač stisnil, ustrašila se je pa zelo. Ni se za hecat, čeprav vidim svašta, otroci visijo po celem avtu, na sredini, na sprednjih sedežih, zadaj na otroškem sedežu so pa jakne… Me kar zmrazi.
Tudi mene zanima koliko stane montaža pasov? Pri nas pričakujemo tretjega in verjetno bi s tem lahko rešili naš problem, saj ni treh pasov zadaj (v karavanu).
Morda TinkaraC ti veš, koliko ste dali za pasove z montažo in po možnosti kje ste to naredili. Ne vem, če ravno vsak mehanik to dela?
Hvala za informacije.
Jaz se pa sprašujem, kako smo mi (moja generacija) preživeli brez stolčkov, pasov in lupinic?! Saj ne, da mojega ne bi privezovala – to je zakon, pa če za par metrov pa za par metrov. Ampak se res sprašujem. Moji starši so bili “svetovni popotniki”, avto je bil še pred mojim rojstvom pri hiši, v njem so me vozili od 6. tedna dalje, nikoli nobenega stolčka – kje so pa vedeli zanje – menda so mi pa zelo zgodaj dopovedali, da moram v avtu sedet pri miru in vedno zadaj. Niti pasov takrat še ni bilo. Pa kolikor poznam mojo generacijo, je bilo pri vseh enako in vem za en sam primer, ko je v nesreči umrl otrok, ker je padel iz avta. Poznam pa 2 primera, ko so potniki zaradi pasov zgoreli v avtu.
Ne vem, ali danes tako divje vozimo, ali so bili včasih tako “flegma” in se je vse izšlo, ali so bili ta stari avti bolj varni – nimam pojma. Dejstvo je, da si danes niti pomisliti ne upam, da bi šel smrkelj kam neprivezan in brez stolčka. Zakaj?!
Se strinjam skrbna. Mislim, da pač tako je, da gre razvoj naprej in kar ti ponudi pač sprejmeš. Se mi pa vse bolj zdi, da se mnoge zapičijo v nekaj, kar se jim zdi obsojanja vredno in potem čakajo na žrtve. Tako nastanejo ti razni posti o marihuani, kajenju, shopingu, veselicah itd. Mogoče pa bi bilo fino, če ne bi bili tako zategnjeni. Kaj pa če bi poskusili živeti po načelu Live and let live.
Doji ali ne doji, kadi ali ne kadi, priveže, ne priveže… saj vendar vsi po svoje vzgajamo, tako kot se nam zdi prav. Zakaj pa bi vsi enako. Razno vsiljevanje lastnim norm v stilu za otroka je najbolje če spi pri tebi, ali ne spi pač, dudo stran , dudo ne stran, dojiti do šole, sploh ne dojiti itd. Menim, da je obsojanja vredno le psihično in fizično nasilje nad otrokom. In verjemite tega prvega zelo pogosto izvajajo ravno tiste mame, ki tako z “guštom” obsojajo vse, kar vidijo na cesti.
Le v premislek.
Kot odgovor na post pa; montaža pasov na tak način, da so res učinkoviti je precej zahtevna (moj stric dela na tem področju že dolgo- pri testiranju vozil). Če jih želite, vam predlagam, da jih montirajte na pooblaščenih mestih. Kot bi rekle supermame (sorry za rahel cinizem) za naše sončke le naj naj.
Mi deklice v jugiču ne peljemo, tam tudi ni pasov. Se da zorganizirati tako, da to ni potrebno.
Lp, ne preveč super mama Naja
Skrbna in Naja, ta dva posta sta pa “malo mimo”!! Kako smo preživeli? Tako, da smo imeli srečo!!! Tisočkrat in tisočim se ne zgodi nič, pa počnejo (počnemo:)) še take neumnosti, potem pa enkrat useka in takrat je hudo. Moj sorodnik je iz generacije “brez stolčkov”, tudi kot odrasel se ni privezoval, trideset let je imel srečo, potem pa je bil v prometni nesreči kot sopotnik, zletel skozi šipo in danes je od pasu navzdil hrom, je na vozičku in si skoraj nič ne more pomagati sam. Voznik, ki je bil privezan, skoraj ni imel poškodb.
Ne maram takega posploševanja, češ, včasih je bilo pa blablabla. Dve, ki nista doživeli nesreče, to je pa res dokaz, kako je bilo včasih bolj varno. Kje pa piše, da včasih ni bilo nesreč, samo Novic ni bilo, da bi z orjaškimi črkami to objavile…