Dobro. Natrosila bom gola dejstva in od vas želim le VAŠA mnenja o tem.
Čeprav vem, da se me to sploh ne tiče, da nisem kompetentna za te stvari, imam o vsem tudi svoje mnenje, še posebaj zato, ker sem tudi sama mati malima otrokoma.
Resnično bom pisala prez pretiravanja in resnično me zanima kaj in kako na to gledate vi?

Otroka sta si želela dooolgo časa. Bolj on kot ona, a vseeno sta se kar nekaj časa matrala, da je ratalo. In je. Celo dva.
Rodila sta se zdrava dvojčka, fantek in punčka.
Hišo imajo opremljeno v nulo, denarja veliko….
Kljub temu pa otrokoma nista do leta in pol privoščila nove cunje, novih čevljev. Včasih ju je bilo v “čolnih” videti prav žalostno.
Pri letu in pol sta jima starša ukinila vso hrano v kosih, ker sta se s kruhom skoraj zadavila. Do leta in pol sta bila le na instant zadevah ( beri kašicah ), le za malico kakšen jogurt,…
Oba starša imata solidne službe.
Otroka sta v varstvu pri babici in skoraj vsak teden ju tam pustita tudi za noč ali dve, da imata čas zase.
VSAK teden.
Tudi ko sta oba doma, otroka zjutraj odpeljeta k babici, celo zgodilo se je, da sta bila z vročino pa sta ju zjutraj naložila in odpeljala.
Vrtec se jim zdi predrag, babica je tudi že potožila, da je za njo to kar precej naporno…
Pa še in še.. To, da otroka pri skoraj dveh letih nič ne govorita le kažeta s prsti in kakšne dvozložnice
Ma ne vem? Nekako se mi smilita te dve mali dušici, sploh ker sem tudi sama mati in vem, da bi me takšno ravnanje zelo prizadelo.
veliko razmišljam o teh dveh otrocih, sploh ker se imam sama za žensko, ki bi za svoje otroke res vse storila. saj ju tudi jaz pustim v varstvu, ko sem v službi ali kdaj tudi za kakšno uro čez dan, da pa bi ju tako dajala starn med vikendi, čez teden za dan dva in tudi noči, to pa mi še na misel ne pride.
Pa se vprašam koliko je takih staršev, ki v bistvu komaj čakajo da se “znebijo” svojih otrok in imajo “fraj”?
Meni je to res nedopustno in komaj čakam, da lahko vsak prosti trenutek izkoristimo skupaj in se drug od drugega učimo.
Meni je moja družina sveta.
Lp

Ne bodi jim fauš no!

Čisto nobene foušarije ni. jaz sem zaradi tega kaj in kako imamo več kot srečna. Le razmišljam kako druge gledajo na to, glede na to, da sama tega ne bi zmogla. In tudi nočem tega.
Mimo odgovor sorry.
čawči

Res, ti si HUUUUUUDA faca, njiju pa prijavi na CSD.

No, in kaj bi ti naredila? Resno te vprašam. Bi ta otroka mamici vzela? Da bosta odraščala pri rejnikih med drugimi otroci, ki jih je prizadela veliko hujša usoda? Jaz v tem, da sta otroka pri babici, ne vidim nič tragičnega. Moja pač nista ( v vrstvu ja, prespita ne), ker vem, da niti ne bi hotela biti. Se mi zdi pa super, če so otroci vajeni prespati še kje drugje kot doma, ker potem ni problem kam iti. Jaz na kakšen žur z možem tako niti pomisliti ne morem. Enkrat do dvakrat na teden se mi ne zdi nič slabega, če so s tem vsi zadovoljni. Če bi bilo babici pretežko, bi najbrž tudi kaj rekla.

In zakaj je zmeraj tako, da ko vidim post oziroma kritiko na nekoga, je med vrsticami zmeraj razbrati, da ima tisti, ki ga kritizirate, denar? Resno. Kadar se obregate ob starševske sposobnosti nekoga, slejkoprej sledi stavek: Denarja jim ne manjka. Mislim, a vam gre tako slabo, da morate biti drugim fovš tistih par fičnikov več?

In imam dveletnega nečaka, ki je zelo ljubljen, nikoli ne prespi pri babici, se veliko ukvarjajo z njim, je v vrtcu, pa kljub temu malo govori. Torej? Fovšija, fovšija in še enkrat fovšija!

Vidim, da niste dojele kaj sem hotela vprašat.
Odgovori res na nivoju ni kaj.
Zanimalo me je samo, koliko vas bi to zmoglo? Brez otroka tudi bolanega čez noč, po tri dni in še kakšno noč več?
jaz sem samo povedala, da jaz tega ne bi niti hotla niti zmogla.
Da pa bosta otroka zrasla ni dvoma in tudi prijavljati ju ne mislim, ker to ni moj problem, le zanimalo me je kako jih več gleda na te stvari. jaz sem povedala svoja stališča.
V redu, se že posipam s pepelom.
Adijo

Očitno si dobra ‘prijateljica’ ali sorodnica, da poznaš situacijo tako natančno, pa vseeno:

Si jim mogoče lastnoročno zmerila vročino?
Ali veš, da dvojčki praviloma spregovorijo kasneje?
Ali jim šteješ cunje in grižljaje, da tako dobro veš, kaj imajo oblečeno in kaj na krožniku?

Raje bodi zadovoljna s svojo idealno družino in nenadkriljivimi materinskimi sposobnostmi, predvsem pa skrbno pazi, da tudi pri tebi kaka soseda, prijateljica ali sorodnica ne vohuni in te osira okrog.

Tko.

– Stare obleke pri polnih žepih niso nič slabega; otroci vidijo kaj so prioritete in nove cunje pač niso ( s tem se strinjam). Tudi naš ima kdaj prevelike čevlje (npr. škornje za dež), ker se mi zdi škoda kupovati za en mesec.
– kašice pri letu in pol so malo mimo, vendar to lahko kaže na “nepučenost” staršev, na njihovo preprostost,…mogoče bi potrebovali kakšne smernice. Ali je ta tvoj podatek sploh točen? Me zanima kaj naj bi jedla pri babici.
Moj sin je še lani poleti, ko je bil star že 3 leta dnevno pojedel vsaj eno kašico, ker so se mu zdele res dobre.
– varstvo pri babici; to zagovarjam, če je babica ok. Moje mnenje je, da je boljša babica, ki je preprosta ženska z velikim srcem, kot pa vzgojiteljica, ki je z levo roko naredila faks in zdaj misli, da obvlada. Do dveh let in pol oz. treh, otrok potrebuje le nekoga, ki ga ima rad, ki ga brez problema pocrklja, malo razvaja in mu nameni veliko prijaznih besed, ne pa nekoga, ki zna delati po kurikulumu. Da ne bo pomote, če ni druge možnosti je tudi vrtec ok.
– “porivanje” otrok babicam in ostalim varuškam; če grejo otoci radi in jih varuške rade vzamejo, ni problema. Po moje je to še vseeno boljše, kot, če jih imajo doma starši, ki nimajo energije, moči, volje,…biti z njimi.
Jaz zase vem, da sem, ko je bil sin mlajši zelo nerada iskala varstvo, saj sem užvala v njegovi družbi in skupnih dejavnostih. Prav tako mož. Zdaj, ko je večji bi ga kdaj kar dala (čeprav ne za ves vikend, ali za več popoldnevov zaporedoma- še tako smo premalo skupaj), samo moram imeti občutek, da si varuška (babica) res želi biti z njim.

Pozabila si napisat kdo so in odkod so, da se gre vesoljna Slovenija prepričat kakšna “ušiva” familija je to.

Kaj zdaj želiš? Potrditev tvojega posta? Ja prav imaš starša sta kretena. Si kdaj TI povabila malčka k sebi oziroma k tvoji familiji? Si se kdaj ukvarjala z njima in pokazala staršem pozitiven vzorec? Ali pa si prevelika reva da bi stopila do njih, če te res skrbi za malčke in kaj ukrenila v zvezi s tem?

Ali se samo skrivaš za plotom in potem greš na forum opisovat kar te moti?

Katatjuta res mi je žal, da si dobila take odgovore. Tele moje predhodnice – sploh ne bom komentirala. Jaz vem, kaj si hotela reči. tudi meni se taki otroci smilijo v dno srca. Po tvojem opisu si predstavljam, kaj prestajata. In sploh to, da samo čakata, da se otrok znebita – jaz tega ne razumem. Jaz si želim samo to, da bi bili skupaj. Ravno danes je kazalo, da bom pikca videla šele zvečer in sem bila do pred pol ure, ko sem zvedela, da ne bo tako, vsa žalostna in sem mislila samo na njiju. Ona dva sta najina sončka in nič ne rečem, vsak par bi MORAL imeti kdaj pa kdaj kakšno noč zase. Ampak po mojem mnenju ne več kot 1x na mesec. Ni potrebe, če se imajo člani družine radi. Sicer pa večkrat pravim, da je res žalostno, da ima otroka lahko čisto vsak. Še za avto moraš narest izpit, otroka ima pa lahko največji izmeček na svetu. In potem zrastejo čustveno in še kako drugače sesuti osebki,…Začaran krog. Žal. Upam, da bo tema dvema otročičkoma vsaj znosno v življenju.

Meni so taki “vzgojni prijemi” in tak pogled na družino oz. predvsem na otroke, če se lepo izrazim, zelo tuji. Tudi jaz nerada mojega sinka puščam v varstvu. Pa ne predstavljam si, da otroku ne bi privoščila kaj lepega za oblečt. Jaz že če grem zase kupovat, čisto podzavestno začnem gledat otroške cunjice, pa gruntat, da dete bolj rabi čevlje kot jaz, ipd.

Ampak … vsak po svoje. Večina jih dela tako, kot mislijo, da je najbolj prav, so pa tudi taki, ki nič ne mislijo. Nasankajo pa otroci. :(((

Oprosti, Katatjuta, ampak se točno vidi, kako pretiravaš. Najprej sta šla zjutraj bolna k babici, prespala sta dvakrat na teden, zdaj si to raztegnila že na tri dni in noči skupaj? A v naslednjem postu bosta tam že kar teden, dan in noč? Daj pred svojim pragom pometi.

to je težko vprašanje. pa tudi zgodba ni nujno čisto taka, kot jo opisuješ. vsaka od navedb ima lahko kakšen podton, ozadje, ki ga vesta samo starša.

osebno menim, da se v zadnjem času preveč občuti trend starševstva po meri otroka, tudi za ceno pozabljanja na lastno življenje. posledica stoprocentnega odrekanja na račun “potreb” otroka, ki jih pravzaprav določijo bolj starši kot otroci (npr. ne smejo prespati drugje, starši morajo ves prosti čas porabiti z otokom ipd.), se lahko izjalovi v kaj žalostno sliko staršev v času, ko otroci odrastejo in zapustijo gnezda. potem imajo opravka s posesivnimi mamami, ki so se vendar ves čas vsega mogočega odpovedovale zavoljo otroka.

če zelo karikiram, življenje bi moralo funkcionirati bolj tako, kot nas učijo hostese na letalih. če pade pritisk, si masko najprej poveznite čez svoja usta, šele nato oskrbite otroka. prevedeno v real life bi rekla, da to pomeni, da moraš zadovoljiti svoje potrebe, da lahko s polno meri zadovoljuješ tudi druge. starši smo vendar samo ljudje, ne roboti.

starševstvo ni instant zadeva, za vse enaka. pa tudi otroci so različni, pa življenski stili in še bi lahko naštevala. mogoče bi bilo vse skupaj lažje, če bi bilo manj priročnikov na to temo in bi bila vzgoja bolj stvar isntinkta.

Sosede imam kar v redu, ni problemov, o zadevah pa sem obveščena iz prve roke.
saj pravim se posipam s pepelom in mi je žal za odprtje te teme.
Sama sem več kot srečna in zadovoljna z tem kar imam in se tudi drugače ne vtikujem v druge zadeve. Vem, da imam doma stvrai za katere sem odgovorna jaz in jih lahko poštimam samo jaz.
lahko gredo tudi vohunit če hočejo. Pri nas so zadeve z otroci poštimane, jih ne zanemarjam, lepo skrbim zanju in tudi če pride kdaj kdo od CSD na obisk, bosta ostala doma, me ni prav nič strah.
Tisto o denarjuje bilo mišljeno pa tako, da pač imajo vse in še več in da se jim ni treba pehati za denarjem, tudi jaz sem kar dobro situirana in nam nič ne manjka tako da bog jim požegnaj vse.
Hotela sem reči le, da bi se res lahko posvetila otrokom pa je dostikrat slišati iz njunih ust kako zelo sta jima v breme. Dobesedno in jaz samo tega nisem razumela, zato vprašanje tu gor.
Pa sem že rekla, da se posipam s pepelom in ja, prav imate ME ČISTO NIČ NE BRIGA , otročka pa se mi vseeno smilita.
Lep dan vsem in zapiram temo vsaj z moje strani.

Dva dni in še noč če si prav prebrala.
Pa moj zadnji post preberi.
Oprostite poplonice polomila sem ga!
Grem k svojim.

Nič se ne sekiraj, tudi če bi napisala, da jih tepejo, bi te napadle, ker so tu zlobne ženske, ki jim ne bi zaupala njihovih otrok. Glej, jaz te razumem, marsikaj vidimo, marsikaj nas zaniam, ampak če tu vprašaš, si avtomatsko zmišljuješ, pa vedno izpadeš ti norec, oni o katerih pišeš, pa popolni, vse se je treba zase brigat. Drage moje, nihče se ne, tudi tiste, ki zdaj tako otresate gobce in jo napadate, ste že kdaj objavile post o komerkoli, čemerkoli.

Prepisano iz knjige Skrivnost srečnega otroštva. Starši imate tri preproste dolžnosti:

1. Poskrbite zase
2. Poskrbite za odnos s partnerjem
3. Poskrbite za otroke

In morda se vam zdi tragično, kar se dogaja s tema dvojčkoma, ampak čez deset let bodo njuni starši najverjetneje še skupaj, kar pa najbrž ne bo veljalo za veliko tistih mamic, ki se na tem forumu zgražajo nad vsemi tistimi, ki si vzamejo čas zase ter zagovarjajo, da je treba ‘prisluhniti otrokovim potrebam (in si ta stavek iz knjig seveda napačno razlagajo) in dobesedno živijo samo zanje, od trenutka ko privekajo na svet, ob tem pa pozabljajo nase in na partnerja. No, kdo bo takrat srečnejši?

Groza, glede pretepanja se motiš, v bistvu imaš pa prav. Sem dobesedno alergična na takole šimfarenje po forumih, kjer ena stran predstavi svojo plat, druga se pa ne more braniti. Kar spomnite se poletne teme o dogajanju v nekem kampu, ko se je izkazalo, da je bil prvotni post daleč od resnice in zgodba niti pod razno tako črno-bela, kot jo je hotela predstaviti avtorica.

enadva, ne vem, ker ne posplošujem, ker ravno zaradi tega, ker se naj bi po vašem vsi brigali za sebe in igrali moralo, toliko otrok doživlja nasilje, ker itak je to samo družinski problem. Vse te babnice, ki ste tule nesramno reagirale, pa prisežite, da se niste NIKOLI in NIKDAR o nikomer pogovarjale, da niste nikoli pazile kaj , kar vas je zmotilo in o tem s kom govorile. Saj avtorica teme se briga zase, saj ni nič naredila, še lepo je poudarila, da se noče vmešavati. Da jo zanima mnenje, pa ima pravico. Samo mogoče so se pa oglsile podobne mame, kot je družina iz zgornjega posta.

Ja pa zakaj bi se bilo potrebno braniti? Saj nismo nikogar izpostavljali. Šlo je za primer, ki je avtorico zanimal in udrihala po njih, ampak je predstavila svoje videnje problema. Mogoče bo ravno ta družina jutri pisala o čem drugem, pa bomo pač odgovarjali.

Katatjuta, malček si mi “ukradla” nick, pa nič hudega:)))
Se strinjam s teboj, nekateri otroci so res bogi, sama imam tudi možnost večkrat videti dve družini, ki podobno ravnajo. Ne vem, eno je, da NIMAŠ časa biti z otrokom, drugo pa, da NOČEŠ preživeti časa z otrokom.
No, v eni familiji je prišlo tako daleč, da sedaj že 6 letni otrok, vidi svoje starše le dve uri na večer med tednom, čez vikend pa ga peljejo k babici, onadva pa veselo naokrog. Tudi, če je otrok bolan, ga dasta v varstvo-ali k varuški, ali k babici. Že od daleč se vidi, da jima je v breme. Škoda, pa tak inteligenten otroček…se mu že kaže na psihi, ponoči lula v posteljo-pa je bil že suh, večkrat bruha kar tako brez razloga in še, in še. Pri vsemu denarju, bi si lahko več privoščila…
Druga familija še ni tako daleč, ampak je na dobri poti. Večkrat podobno ravnajo, izgovarjajo pa se, da jima je otrok spremenil življenje, pa da nimata časa eden za drugega itd itd, da to je grozno, kaj vse zahteva otrok…ja hudiča, kaj sta pa mislila, da je otrok en kos pohištva, ali kaj ?!!
Ne vem, tako je, eni so egoisti do lastnih otrok, žal:(((
Samo na hitrco sem neki zapacala;), zdaj letim ven na sonček!
Bom pokukala še zvečer na tole debato.
Pozdrav,
katatjuta

Poslušaj, groza, eno je, če se jaz z nekom nekaj zasebno pogovarjam, čisto nekaj drugega pa, če to razgrnem celi Sloveniji. Predstavljaj si, da je zgodba močno privlečena za lase (kar se meni osebno zdi) in da ju nekdo na podlagi podatkov (ki so čisto dovolj specifični) PREPOZNA. In zdaj ju bo ta človek, ki to družino mogoče pozna samo na videz, sodil izključno po tem, kar je o njih prebral na forumu. A si predstavljaš zdaj to grozo? ta družina je očrnjena pred vsemi svojimi krajani, ker vemo, kako hitro se flavze širijo. Danes vem jaz, jutri ti, pojutrišnjem že cela vas. In potem se bo mamica čudila, zakaj jo v trgovini vsi postrani gledajo. Pa je zgodba mogoče čisto izmišljena oziroma pretirana.
In ne pozabite, da ne gre za nasilje, da bi bilo treba opozarjati nanj, zato se ne skrivajte za tem. Gre za čisto navadno obrekovanje.

Res je enadva, všeč mi je tvoje razmišljanje. Samo tako gledaš ti, priznam, zdaj ko sem premislila, tudi jaz. Ostale pa bodiva poštene so reagirale nesramno, samo iz enega razloga, to je, da smo vedno, ko kaj opazimo, kar fauš, pa da se vedno kar mešamo. Jaz verjamem, da je vse res, lahko pa da ni. Ampak vsi odgovori so bili, kot da to družino poznajo in da točno vejo, da to ni res. Ne ni res, ker je moj tudi jedel kašico, ne ni res, ker moj tudi malo govori, ne ni res, ker je fajn, da majo raztrgane cote. To sploh nima veze. Če jaz napišem, da soseda tepe otroka, boš napisala, ne ni res, ker moj se tudi včasih joče, pa ga ne tepem. ja očitno ga tepe, če tako pravim. Nikoli tu se ne odgovarja na vprašanje, samo da se udari po avtorju, ne glede na to, kaj objavi. Enkrat vem, da sem objavila temo, kako ženska zapostavlja otroka, ja res jih zapostavlja, res je slaba mati, res je vse, sem hotela it na CSD, ampak so me spljuvale po dolgem in počez, da ni moja stvar, da pri njih tudi kdaj to pa ono, nihče pa se ne drži primera. Kaj se je izkazalo kasneje? Punca je storila SAMOMOR!!!!! zaradi matere. Tako, da vsaj berite, kaj kdo napiše, ne pa da že po defaultu vse ni res in vsi lažemo.

Kaj naj rečem. Jaz bi za svoja otroka naredila vse, a obenem sem zelo rada poleg matere tudi žena in ženska. Kar pomeni, da včasih brez slabe vesti, rabim tudi čas zase in za svojega partnerja. Mi smo imeli obdobje ko je naš kratkohlačnik želel vsak vikend k babici in dedku, ker so tam počeli zanimive stvari. To je pomenilo, da sta ga v petek pobrala in sva ga midva za kosilo v soboto prišla iskati. Zdaj, ko je starejši redko želi tam prespati in midva ga ne siliva. Je najraje doma. A še vedno 1-2x na mesec prespi pri babici in dediju. Poleti ga obe babici in oba dedka vzamejo na morje za par dni in tudi tu se mi ne zdi nič spornega. Otrok potrebuje razširjeno družino. Občasno varstvo je dobrodošlo, tudi to, da dvojčka še ne govorita ni nič čudnega. Poznam primer, ko je bilo podobno, zdaj je pa pri 2,5 letih najbolj zgovoren malček daleč naokrog. Ne morem soditi, zato ti težko podam mnenje.

Groza, po eni strani imaš prav, dogajajo se grozljive stvari. Ampak po drugi strani je pa takih postov enostavno preveč. In kako naj jaz vem, kaj je res in kaj ni? Ker včasih se nekatere resnično usajajo zaradi takih banalnih stvari. In kaj avtorica takega posta sploh pričakuje od nas? Ja, da bomo zatrobile v njen rog, ne? Pa ne moremo, ker situacije ne poznamo in bi bilo krivično do družine, ki je tako črnjena. Če bi že jaz (hipotetično) napisala tak post, bi ga oblikovala mogoče takole:

Poznam družino, kjer otroci dvakrat na teden prespijo pri starih starših, tudi bolni. Se vam zdi to prav?

Vsi drugi podatki so zraven samo zaradi lepšega, zaradi poveličevanja lastne vrednosti, da bi nas avtorica prepričala v svoj prav in da bi očrnila to družino. Dejansko išče dlako v jajcu. Ker nisamo varstvo tisto, ki jo moti, na koncu pridemo že na obleke in hrano. S tem je seveda razkrila toliko podatkov, da jih lahko prepozna vsak sosed. Če bi šlo samo zato, da so otroci veliko v varstvu, ajd, sprejmem, ko je začela pa naštevati, mi je bilo pa jasno, da je v ozadju še vse kaj drugega, najverjetneje tista pregovorna fovšija. In pri tem vztrajam.