Starševski čvek

Zakon ki določa starost vozila za prevoz šolarjev

Default avatar
Ker je moja tema že kar nazaj, postavljam še enkrat vprašanje: Kateri zakon določa starost vozila(kombija) za prevoz otrok v šolo?
Default avatar
Mislim, da ne sme biti starejši od 16-ih let.
Default avatar
Zakon o varnosti v cestnem prometu

I. UVODNE DOLOČBE

Vsebina zakona

1. člen

S tem zakonom se urejajo pravila in pogoji za udeležbo v cestnem
prometu.


Načela cestnega prometa

2. člen

(1) Udeleženec oziroma udeleženka (v nadaljnjem besedilu:
udeleženec) cestnega prometa mora ravnati tako, da poteka promet
nemoteno, umirjeno in varno.

(2) Udeleženec cestnega prometa sme pričakovati, da bodo vsi
udeleženci cestnega prometa in tisti, ki so dolžni skrbeti za
ceste in prometno ureditev na cestah, ravnali v skladu s
predpisi o varnosti cestnega prometa in predpisi o javnih cestah.

(3) Kadar so udeleženci cestnega prometa otroci, starejši
ljudje, slepi, invalidi in druge osebe, ki niso v celoti
sposobne za samostojno udeležbo v cestnem prometu, so drugi
udeleženci dolžni nanje posebno paziti in jim, če zakon tako
določa, tudi pomagati.


Udeležba telesno ali duševno prizadetih oseb v cestnem
prometu

3. člen

Telesno ali duševno prizadete osebe, katerih prizadetost pomeni
v cestnem prometu povečano nevarnost zanje ali za druge, se
smejo vključiti v promet, ko same, ali tisti, ki so zanje
odgovorni, storijo vse, da ne ogrožajo sebe ali drugih
udeležencev v cestnem prometu. V tem smislu morajo imeti
spremljevalca oziroma spremljevalko (v nadaljnjem besedilu:
spremljevalca), uporabljati prirejeno vozilo ali potrebne
pripomočke. Slepi pešci, ki so samostojno udeleženi v cestnem
prometu, morajo uporabljati belo palico.


Obveznosti delodajalcev

4. člen

(1) Pravne osebe, samostojni podjetniki posamezniki oziroma
samostojne podjetnice posameznice (v nadaljnjem besedilu:
samostojni podjetniki posamezniki), fizične osebe, ki opravljajo
obrtno ali podobno dejavnost, ter organi in organizacije morajo
zagotoviti, da vozniki oziroma voznice (v nadaljnjem besedilu:
vozniki) vozil, s katerimi opravljajo javni prevoz potnikov ali
blaga oziroma prevoz oseb ali blaga za lastne potrebe,
izpolnjujejo vse predpisane pogoje.

(2) Z globo najmanj 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek
fizična oseba, ki ravna v nasprotju z določbo tega člena.

(3) Z globo najmanj 1,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek
pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v
nasprotju z določbo tega člena, odgovorna oseba pa z globo
najmanj 100.000 tolarjev.


Vzdrževanje in popravljanje vozil

5. člen

(1) Pravne in fizične osebe ter samostojni podjetniki
posamezniki, ki izdelujejo, popravljajo, predelujejo ali
vzdržujejo vozila, se ukvarjajo s prometom vozil, naprav,
nadomestnih delov in opreme ali posameznih sklopov za vozilo,
morajo zagotavljati potrebno strokovnost in kakovost dela in
upoštevati vse predpise, ki zagotavljajo varnost vozil v cestnem
prometu.

(2) Z globo najmanj 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek
oseba, ki ravna v nasprotju z določbo tega člena.

(3) Z globo najmanj 1,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek
pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v
nasprotju z določbo tega člena, odgovorna oseba pa z globo
najmanj 100.000 tolarjev.


6. člen

(1) Kdor proda rezervne dele oziroma naprave za vozilo ali
sprejme poškodovano vozilo v popravilo ali opravi prevoz oziroma
vleko poškodovanega vozila, pa ve, da obstaja možnost, da je
bilo vozilo, za katerega se kupuje rezervne dele oziroma naprave
ali je dano v popravilo ali je odvlečeno oziroma odpeljano,
udeleženo v prometni nesreči, v kateri je bil kdo poškodovan ali
je umrl, povzročitelj oziroma povzročiteljica (v nadaljnjem
besedilu: povzročitelj) nesreče pa je s kraja odpeljal, ne da bi
pomagal poškodovanim oziroma dal svoje osebne podatke, ker je
bilo to objavljeno v sredstvih javnega obveščanja, ali je bil o
tem obveščen kako drugače, mora to sporočiti najbližji
policijski postaji ali policistu oziroma policistki (v
nadaljnjem besedilu: policistu).


(2) Z globo najmanj 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek
oseba, ki ravna v nasprotju z določbo tega člena.

(3) Z globo najmanj 2,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek
pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v
nasprotju z določbo tega člena, odgovorna oseba pa z globo
najmanj 200.000 tolarjev.


Vzdrževanje cest

7. člen

(1) Ceste, prometna signalizacija in oprema na njih morajo biti
zgrajene, postavljene in vzdrževane tako, kot je to določeno s
predpisi o javnih cestah in predpisi o varnosti cestnega prometa.

(2) Prometna signalizacija in prometna oprema morata biti
postavljeni in označeni tako, da sta dobro vidni. Biti morata
redno vzdrževani in ob vsakem uničenju, poškodovanju ali
odstranitvi nemudoma zamenjani, nadomeščeni ali ponovno označeni.

(3) Prehodi za pešce oziroma peške (v nadaljnjem besedilu:
pešce) na cestah morajo biti ponoči ustrezno osvetljeni in,
razen na križiščih, označeni s predpisanimi prometnimi znaki. Na
prehodih za pešce na cestah z dvema ali več prometnimi pasovi za
vožnjo v eno smer mora biti promet urejen s semaforji.

(4) Z globo najmanj 1,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek
pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v
nasprotju z drugim ali tretjim odstavkom tega člena, odgovorna
oseba pa z globo najmanj 100.000 tolarjev.


Označitev oseb pri delu in pri izvajanju izrednega prevoza
na cesti

8. člen

(1) Osebe, ki izvajajo gradbena, vzdrževalna ali druga dela na
cestah, ki niso popolnoma zaprte za promet vozil, in osebe, ki
pri izrednih prevozih opravljajo naloge na cesti zunaj vozila,
morajo nositi oblačila živo oranžne barve z vdelanimi odsevnimi
trakovi bele barve, ki so dobro vidna tudi z večje razdalje.

(2) Določba prejšnjega odstavka se ne uporablja na cestah z
dvema fizično ločenima smernima voziščema, če se dela izvajajo
na smernem vozišču, ki je popolnoma zaprto za promet vozil.

(3) Z globo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek fizična
oseba, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.

(4) Z globo najmanj 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek
pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v
nasprotju s prvim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pa z
globo najmanj 50.000 tolarjev.


Promet na nekategoriziranih cestah

9. člen

(1) Na nekategorizirani cesti, ki se uporablja za javni cestni
promet, mora biti promet urejen v skladu s predpisi o javnih
cestah in predpisi o varnosti cestnega prometa.

(2) Nekategorizirana cesta, ki se uporablja za javni cestni
promet, mora biti vzdrževana v skladu s predpisi, ki urejajo
vzdrževanje javnih cest.

(3) Določbi prvega in drugega odstavka tega člena se ne
uporabljata za nekategorizirano cesto, ki jo lastnik oziroma
lastnica (v nadaljnjem besedilu: lastnik) uporablja izključno za
lastne potrebe. Dovoz na tako cesto mora biti ostalim
udeležencem v cestnem prometu prepovedan s predpisano prometno
signalizacijo, lahko pa je tudi preprečen z zapornico.

(4) Pri križanju nekategorizirane ceste z javno cesto velja prva
za neprednostno (križajočo) in druga za prednostno (križano)
cesto. Z izjemo ceste iz prejšnjega odstavka, dovozne poti do
objekta ali zemljišča in kolovozne poti brez zgrajenega vozišča,
mora biti priključek nekategorizirane ceste na javno cesto
označen s predpisano prometno signalizacijo.

(5) Policist ali pooblaščena uradna oseba organa, pristojnega za
nadzor nad občinskimi cestami, sme iz prometnovarnostnih
razlogov odrediti, da se prepove cestni promet na
nekategorizirani cesti, ki ne izpolnjuje pogojev iz prvega ali
drugega odstavka tega člena. Prepoved cestnega prometa mora
označiti njen upravljavec in traja do odprave razlogov za
prepoved.

(6) Z globo 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek oseba, ki
ravna v nasprotju z določbami tega člena.

(7) Z globo najmanj 1,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek
pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v
nasprotju z določbami tega člena, odgovorna oseba pa z globo
najmanj 100.000 tolarjev.



Pooblastilo

10. člen

Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, izvaja predpise in
ukrepe v okviru svojega delovnega področja za zagotavljanje čim
večje varnosti cestnega prometa v skladu s pristojnostmi,
določenimi z mednarodnimi pogodbami, zakoni in na njihovi
podlagi izdanimi podzakonskimi predpisi, ter posreduje
mednarodnim organom in organizacijam podatke, razen osebnih
podatkov, in poročila s svojega delovnega področja.


Policijska pooblastila

11. člen

(1) Pri opravljanju nalog iz prejšnjega člena policisti
neposredno nadzirajo in urejajo promet na javnih cestah in
nekategoriziranih cestah, ki se uporabljajo za javni cestni
promet, nadzirajo stanje in prevoznost teh cest, vozila, tovor v
in na vozilih, voznike in druge udeležence v cestnem prometu,
ter izvajajo pooblastila v skladu z mednarodnimi pogodbami, s
tem zakonom in drugimi predpisi, ki se nanašajo na varnost
cestnega prometa.

(2) Policisti nadzorujejo tudi športne in druge prireditve ter
javne shode, če ti potekajo na cestah ali ob njih, če vplivajo
na cestni promet.


Pooblastila drugih organov

12. člen

(1) Nadzor nad izvajanjem določb tega zakona, ki urejajo
vzdrževanje in varstvo cest opravljajo inšpektorice in
inšpektorji (v nadaljevanju: inšpektorji), pristojni za
inšpekcijski nadzor cest. Nadzor nad izvajanjem določb tega
zakona, ki se nanašajo na delo subjektov, ki opravljajo javni
prevoz potnikov ali blaga oziroma prevoz oseb ali blaga za
lastne potrebe, ter določb, ki se nanašajo na vozila in voznike,
ki opravljajo take prevoze, opravljajo inšpektorji pristojni za
inšpekcijsko nadzorstvo prevozov v cestnem prometu in za delo,
vsak v okviru svojega delovnega področja.

(2) Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb tega zakona in
predpisov izdanih na njegovi podlagi, ki urejajo področje
zdravstvenih pregledov kandidatov za voznike in voznikov
motornih vozil, opravlja zdravstvena inšpekcija.

(3) Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb tega zakona in
predpisov, izdanih na njegovi podlagi, ki urejajo obveznosti
lastnikov vozil in izvajalcev javne službe ravnanja z
izrabljenimi motornimi vozili, ki se nanašajo na potrdilo o
uničenju vozila in izjavo o lokaciji vozila, opravlja
inšpekcija, pristojna za varstvo okolja.


13. člen

Zaradi usklajenega izvajanja nadzora cestnega prometa sodelujejo
organi in službe iz 11. in 12. člena tega zakona med seboj in s
pristojnimi tujimi organi in službami.


Pooblastila občinskega redarstva

14. člen

(1) Zaradi zagotavljanja varnega in neoviranega cestnega prometa
občinski redarji oziroma redarke (v nadaljnjem besedilu:
redarji):

- izvajajo nadzor nad ustavljenimi in parkiranimi vozili ter
ovirami v naselju;

- izvajajo nadzor nad ravnanjem udeležencev cestnega prometa v
območju umirjenega prometa in območju za pešce;

- ugotavljajo kršitve določb 113. člena tega zakona o varstvu
cest in okolja v naselju in na občinskih cestah zunaj naselja.

Pri opravljanju navedenih nalog občinski redarji izrekajo globe
in opozorila ter izvajajo pooblastila in ukrepe, ki so prenešeni
nanje s tem in drugimi zakoni, ter ukrepe, določene z občinskimi
predpisi.

(2) Pri opravljanju nalog iz prve, druge in tretje alinee
prejšnjega odstavka sme občinski redar zahtevati od voznika
motornega vozila vozniško dovoljenje in prometno dovoljenje, od
drugega udeleženca cestnega prometa pa listino, s katero ugotovi
njegovo istovetnost. Udeleženec cestnega prometa mora izročiti
redarju zahtevano listino na vpogled.

(3) Pri urejanju prometa vozil morajo občinski redarji
uporabljati znake, ki jih dajejo policisti v skladu s tem
zakonom in podzakonskim aktom, izdanim na njegovi podlagi.

(4) Občinski redarji se morajo strokovno usposobiti po
predpisanem programu in opraviti preizkus znanja za pridobitev
naziva občinski redar. Vsaka tri leta se morajo strokovno
izpopolnjevati po predpisanem programu. Občinski redarji se
morajo usposobiti tudi za ravnanje z napravami in tehničnimi
sredstvi, ki jih uporabljajo pri svojem delu. Redarji, ki ne
opravijo strokovnega izpopolnjevanja ne smejo opravljati nalog
redarstva.


(5) Občinski redarji morajo imeti najmanj srednjo izobrazbo
splošne ali strokovne smeri, vodja redarstva pa najmanj
visokošolsko izobrazbo.

(6) Minister oziroma ministrica (v nadaljnjem besedilu:
minister), pristojen za lokalno samoupravo, predpiše pogoje, ki
jih morajo izpolnjevati občinski redarji, program usposabljanja
in način opravljanja preizkusa znanja za pridobitev naziva
občinski redar, program in način strokovnega izpopolnjevanja ter
način vodenja evidence usposabljanja in izpopolnjevanja,
opravljenih preizkusov, in izdanih potrdil o usposobljenosti,
enotno uniformo, označbe in opremo občinskih redarjev, in
imenuje komisijo za opravljanje preizkusov znanja.

(7) Evidenca iz prejšnjega odstavka vsebuje ime in priimek,
EMŠO, naslov stalnega prebivališča in datum opravljanja
preizkusa.

(8) Z globo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek udeleženec
cestnega prometa, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom ali z
znakom iz tretjega odstavka tega člena.


Pristojnosti lokalnih skupnosti

15. člen

(1) Za varen in nemoten promet na občinskih cestah so odgovorne
občine.

(2) Občine določijo:

- prometno ureditev na občinskih cestah;

- način dela občinskega redarstva pri nadzoru in urejanju
prometa;

- pogoje in način odstranitve in hrambe vozil, nepravilno
parkiranih v smislu prvega odstavka 243. člena tega zakona;

- pogoje in način uporabe naprave, s katero se začasno prepreči
odpeljati vozilo (lisice), ki je parkirano na cesti v naselju v
nasprotju s tem zakonom ali s prometno ureditvijo.

(3) Prometna ureditev iz prve alinee prejšnjega odstavka mora
biti označena s predpisano prometno signalizacijo.

(4) Nepravilno parkiranih vozil, ki ovirajo ali ogrožajo
udeležence cestnega prometa v smislu prvega odstavka 243. člena
tega zakona, ni dovoljeno prikleniti z napravo iz četrte alinee
drugega odstavka tega člena, ampak jih je treba odstraniti.

(5) Občina določi višino stroškov za odstranitev in hrambo
nepravilno parkiranega vozila iz tretje alinee drugega odstavka
tega člena in za priklenitev nepravilno parkiranega vozila iz
četrte alinee istega odstavka.

(6) Občina odredi odstranitev uničene, poškodovane, izrabljene
ali neustrezno postavljene prometne signalizacije ter postavitev
nove signalizacije na občinskih cestah.

(7) Zaradi izboljšanja varnosti cestnega prometa lahko občina
predlaga upravljavcu državne ceste v naselju prometno ureditev
na tej cesti. Predlog občine mora biti obrazložen, upravljavec
ceste pa mora občino obvestiti o sprejetju predloga ali njegovi
zavrnitvi, z obrazložitvijo razlogov za zavrnitev.


16. člen

(1) Občina lahko na občinskih cestah:

- predpiše dodatne pogoje in ukrepe, ki jih je treba upoštevati
pri izvajanju del na cestah;

- uredi način gonjenja in vodenja živine;

- odredi postavitev in vzdrževanje zaščitnih ograj za pešce;

- odredi dodatne tehnične in druge ukrepe za varnost otrok,
pešcev in kolesarjev, zlasti v bližini vrtcev, šol, zdravstvenih
zavodov, igrišč, stanovanjskih naselij in drugih območij, kjer
se ti udeleženci cestnega prometa pojavljajo v večjem številu;

- odredi pogoje in načine odvoza bivalnih priklopnikov in
zapuščenih vozil;

- omeji poučevanje kandidatov za voznike v vožnji motornega
vozila v času prometnih konic.

(2) Kadar na občinski cesti ali njenem delu ni mogoč varen
promet vozil zaradi zimskih razmer, močnega vetra, naravne ali
druge nesreče ali drugih podobnih okoliščin, varnosti cestnega
prometa pa ni mogoče zagotoviti na drug način, lahko pristojni
občinski organ začasno prepove promet vseh ali posameznih vrst
vozil ali skupin vozil, oziroma dovoli vožnjo samo tistih vozil,
ki so ustrezno opremljena. O prepovedi prometa mora nemudoma na
primeren način obvestiti javnost, pristojno policijsko postajo
in regijski center za obveščanje, del ceste, na katerem velja
prepoved, pa označiti s predpisano prometno signalizacijo.


Nacionalni program in agencija za varnost cestnega prometa

17. člen

(1) Republika Slovenija določi nacionalni program varnosti
cestnega prometa, s katerim se za obdobje petih let določijo
prednostne naloge in cilji za zagotovitev večje varnosti
cestnega prometa.

(2) Za izvajanje nacionalnega programa varnosti cestnega
prometa, preventive, vzgoje in izobraževanja,
analitsko-raziskovalnih nalog, povezanih z varnostjo v cestnem
prometu, Republika Slovenija ustanovi Javno agencijo za varnost
cestnega prometa (v nadaljnjem besedilu: javna agencija). V
imenu Republike Slovenije izvršuje ustanoviteljske pravice in
obveznosti Vlada Republike Slovenije.

(3) Javna agencija se ustanovi v skladu z Zakonom o javnih
agencijah.

(4) Javna agencija je pravna oseba javnega prava s pravicami,
obveznostmi in odgovornostmi, ki jih določata ta zakon in Zakon
o javnih agencijah.


Naloge javne agencije

18. člen

(1) Javna agencija opravlja razvojne, svetovalne in strokovne
naloge na področju preventivne in vzgojno-izobraževalne
dejavnosti, analitsko-raziskovalne dejavnosti in ostale naloge,
povezane z varnostjo v cestnem prometu, skrbi za koordinacijo
izvajanja nacionalnega programa varnosti cestnega prometa ter
opravlja druge naloge v skladu s tem zakonom.

(2) Naloge agencije so:

- skrb za koordinacijo izvajanja programov za varnost cestnega
prometa, ki zahtevajo sodelovanje državnih organov, lokalnih
skupnosti, drugih organizacij, civilne družbe in strokovnjakov;

- ocenjevanje stanja varnosti cestnega prometa in sodelovanje
pri oblikovanju politike na področju varnosti cestnega prometa;

- sodelovanje z raziskovalnimi in vzgojno-izobraževalnimi
zavodi, gospodarskimi organizacijami in združenji, državnimi
organi ter s posameznimi znanstvenimi delavci oziroma delavkami
(v nadaljnjem besedilu: delavci) in strokovnjaki oziroma
strokovnjakinjami (v nadaljnjem besedilu: strokovnjaki), ki
delujejo na področjih, pomembnih za varnost cestnega prometa;

- sodelovanje z društvi in združenji, ki delujejo na področjih,
pomembnih za varnost cestnega prometa (Zveza združenj šoferjev
in avtomehanikov, Avto moto zveza Slovenije ipd.);

- razvijanje in pospeševanje prometne vzgoje in dodatnega
izobraževanja udeležencev v cestnem prometu;

- razvijanje posameznih programov s področja varnosti v cestnem
prometu in skrb za njihovo uresničevanje;

- izvajanje programa usposabljanja za učitelja vožnje, učitelja
predpisov o varnosti cestnega prometa in strokovnega vodje
avtošole in posebni program rednega obnavljanja in dopolnjevanja
znanja učiteljev vožnje in učiteljev predpisov;

- zagotavljanje izvajanja vadbe varne vožnje ter skupinske
delavnice o varnosti cestnega prometa in psihosocialnih odnosih
med udeleženci cestnega prometa za voznike začetnike;

- zagotavljanje usposabljanja in izpopolnjevanja za varno
vožnjo, ki obsega vsebine o varnosti cestnega prometa, o
psihosocialnih odnosih med udeleženci v cestnem prometu in
nevarnostih vožnje pod vplivom alkohola, mamil, psihoaktivnih
zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi;

- izdajanje dovoljenja iz 141. člena, organiziranje in
opravljanje strokovnega nadzora nad izvajanjem oziroma
izpolnjevanjem pogojev v dovoljenjih, ki jih je izdala javna
agencija in vodenje evidence izdanih dovoljenj;

- izdajanje in razširjanje prometnovzgojnih publikacij in drugih
gradiv;

- skrb za promocijo programov in akcij za varnost cestnega
prometa;

- organiziranje in opravljanje analitskega in raziskovalnega
dela, spodbujanje raziskovalnega dela in izdajanje strokovnih
mnenj in ekspertiz s področja varnosti cestnega prometa;

- organiziranje in razvijanje mednarodnega sodelovanja na
področjih varnosti v cestnem prometu;

- organiziranje razprav, strokovnih posvetovanj, predavanj,
delavnic, razstav in predstavitev s področja varnosti cestnega
prometa;

- obveščanje javnosti o uspešnosti posameznih področij dela
javne agencije;


- pomoč pri delu svetov za preventivo in vzgojo v cestnem
prometu na regionalni in lokalni ravni;

- opravljanje drugih nalog v skladu s tem zakonom.


Organi javne agencije

19. člen

(1) Organa javne agencije sta svet javne agencije in direktorica
oziroma direktor.

(2) Svet javne agencije ima od 11 do 15 članov, od katerih ima
ustanovitelj najmanj polovico članov. Ustanovitelj imenuje člane
sveta, ki predstavljajo uporabnike, strokovno javnost in civilno
družbo, na podlagi javnega poziva.


Financiranje javne agencije

20. člen

(1) Javna agencija se financira iz državnega proračuna in drugih
prihodkov.

(2) Drugi prihodki so:

- plačila blaga in storitev, ki jih opravlja agencija ter

- koncesnina;

- donacije in sponzorska sredstva ter

- druga sredstva.


Delovanje v javnem interesu

21. člen

(1) Društva, ki delujejo na področjih, pomembnih za preventivo
in varnost cestnega prometa, pridobijo status društva v javnem
interesu skladno z zakonom, ki ureja društva, če razvijajo in
izvajajo programe s področja preventive in varnosti v cestnem
prometu (usposabljanje, dodatno izobraževanje, izdaja gradiv,
promocija, razprave, predstavitve, razstave s področja varnosti
cestnega prometa in podobno).

(2) Minister status društvu odvzame, če ta ne izpolnjuje pogoja
iz prejšnjega odstavka ali na njegovo zahtevo.


Sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v lokalnih
skupnostih

22. člen

(1) Za načrtovanje in usklajevanje nalog preventive in vzgoje v
cestnem prometu na lokalni ravni ustanovijo samoupravne lokalne
skupnosti (v nadaljnjem besedilu: lokalne skupnosti) svete za
preventivo in vzgojo v cestnem prometu.

(2) Svet za preventivo in vzgojo iz prejšnjega odstavka je organ
lokalne skupnosti, ki ga sestavljajo predstavniki sveta lokalne
skupnosti ter uporabnikov in izvajalcev nalog s področja
preventive in vzgoje v cestnem prometu z območja lokalne
skupnosti. Svet lokalne skupnosti določi število članov oziroma
članic (v nadaljnjem besedilu: članov) sveta in jih na podlagi
predlogov udeleženih organizacij imenuje za mandatno dobo štirih
let.

(3) Svet lokalne skupnosti za preventivo in vzgojo v cestnem
prometu ocenjuje stanje varnosti v cestnem prometu na lokalni
ravni, predlaga svetu lokalne skupnosti v sprejem programe za
varnost cestnega prometa in ustrezne ukrepe za njihovo
izvajanje, koordinira izvajanje nalog na podlagi programov za
varnost cestnega prometa na lokalni ravni predvsem pa skrbi za
izvajanje prometne vzgoje, dodatno izobraževanje in obveščanje
udeležencev cestnega prometa, izdajanje in razširjanje
prometnovzgojnih publikacij in drugih gradiv, pomembnih za
preventivo in vzgojo v cestnem prometu na lokalni ravni.
Strokovne naloge za svet zagotavlja uprava lokalne skupnosti.
Svet lokalne skupnosti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu
sodeluje z javno agencijo.

(4) Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu se ustanovi
za območje lokalne skupnosti, mestne občine in občine. Dve ali
več občin lahko ustanovijo skupni svet za preventivo in vzgojo v
cestnem prometu.

(5) Sredstva za financiranje nalog preventive in vzgoje v
cestnem prometu na lokalni ravni se zagotovijo s proračuni
lokalnih skupnosti ter iz drugih sredstev.


Pomen izrazov

23. člen

(1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji
pomen:


1. avtocesta je državna cesta, namenjena daljinskemu prometu
motornih vozil, ki izpolnjuje predpisane pogoje za avtocesto in
je označena s predpisanim prometnim znakom;

2. cesta, rezervirana za motorna vozila, je javna cesta, ki je
namenjena prometu motornih vozil in je označena s predpisanim
prometnim znakom;

3. vozišče je del cestišča, ki ima eno ali dve smerni vozišči in
je namenjeno prometu vozil. Pod pogoji, ki jih določa ta zakon,
ga lahko uporabljajo tudi pešci in drugi udeleženci cestnega
prometa;

4. smerno vozišče je vozišče ali njegov vzdolžni del, ki je
namenjen vožnji vozil v eni smeri in ima lahko enega, dva ali
več prometnih pasov in posebne pasove;

5. prometni pas je označen ali neoznačen vzdolžni del smernega
vozišča, ki je dovolj širok za neovirano vožnjo dvoslednih vozil
v eni vrsti;

6. prometni pas za počasna vozila je označen prometni pas,
namenjen vožnji vozil, ki zaradi počasne vožnje zmanjšujejo
pretočnost prometa;

7. pospeševalni in zaviralni pas sta označena prometna pasova
namenjena pospeševanju vozil pri vključevanju na javno cesto
oziroma zaviranju pri izključevanju z javne ceste;

8. pas za parkiranje je označen vzdolžni del vozišča, namenjen
ustavitvi in parkiranju vozil;

9. kolesarski pas je vzdolžni del ceste, namenjen prometu koles
in koles s pomožnim motorjem, ki je zaznamovan z vzdolžno črto
na vozišču ali pločniku;

10. pas za pešce je označen vzdolžni del vozišča, ki je namenjen
hoji pešcev;

11. odstavni pas je vzdolžni del cestišča, ki je od vozišča
ločen z robno črto, na katerem ni dovoljen promet in je namenjen
ustavitvi vozil v sili;

12. robna črta, je vzdolžna črta na cestišču, ki označuje rob
vozišča;

13. ločilni pas je vzdolžni del cestišča, s katerim sta fizično
ločeni smerni vozišči;

14. pločnik je del ceste, ki je ločen od vozišča in je namenjen
in urejen za promet pešcev, lahko pa tudi za mešani promet
pešcev in kolesarjev;

15. pešpot je s predpisano prometno signalizacijo označena javna
pot, namenjena pešcem;

16. kolesarska pot je s predpisano prometno signalizacijo
označena javna cesta, namenjena kolesarjem;

17. prehod za pešce je del vozišča, ki je namenjen prehajanju
pešcev čez cesto in je označen s predpisano prometno
signalizacijo;

18. otok za pešce je dvignjena ali od cestišča kako drugače
ločena urejena površina na cestišču, namenjena postanku pešcev,
ki prečkajo cesto ali vstopajo v vozilo javnega potniškega
prometa ali izstopajo iz njega;

19. križišče je prometna površina, ki nastane s križanjem ali
združitvijo dveh ali več cest v isti ravnini. Za križišče šteje
tudi priključek na javno cesto, razen priključka
nekategorizirane ceste iz tretjega odstavka 9. člena tega
zakona, priključka dovozne poti do objekta ali zemljišča in
priključka kolovozne poti brez zgrajenega in utrjenega vozišča.
Cesta v tem smislu vključuje poleg vozišča tudi pločnik,
kolesarsko stezo in druge dele cestišča;

20. krožno križišče je križišče z otokom in krožnim smernim
voziščem, na katerem teče promet v nasprotni smeri urinega
kazalca;

21. območje umirjenega prometa je cesta v naselju ali del
naselja, ki je namenjen predvsem pešcem in je kot tako označeno
s predpisano prometno signalizacijo.

22. območje za pešce je cesta v naselju ali del naselja, ki je
namenjen pešcem in je kot tako označeno s predpisano prometno
signalizacijo;

23. vozilo je vsako prevozno sredstvo, namenjeno vožnji po
cesti, razen posebnih prevoznih sredstev;

24. enosledno vozilo je vozilo, katerega sled ni širša od 50 cm;

25. dvosledno vozilo je vozilo, katerega sled je širša od 50 cm;

26. motorno vozilo je vozilo, namenjeno vožnji po cesti z močjo
lastnega motorja, razen tirnih vozil in koles s pomožnim
motorjem;

27. osebni avtomobil je motorno vozilo, namenjeno prevozu oseb,
ki ima poleg sedeža za voznika še največ osem sedežev;


28. tovorno vozilo je motorno vozilo, namenjeno prevozu tovora;

29. avtobus je motorno vozilo, namenjeno prevozu oseb, ki ima
poleg sedeža za voznika več kot osem sedežev;

30. zgibni avtobus je avtobus, sestavljen iz dveh ali več togih
delov, ki so med seboj povezani s pregibnim delom, ki omogoča
prehajanje oseb iz enega v drugi del;

31. traktor je motorno vozilo, ki je konstruirano tako, da vozi,
vleče ali potiska traktorske priključke in se uporablja za
njihov pogon ali za vleko priklopnega vozila;

32. motorno kolo je motorno vozilo na dveh kolesih, s stranskim
priklopnikom ali brez njega, pri katerem delovna prostornina
motorja z notranjim izgorevanjem presega 50 ccm oziroma pri
katerem konstrukcijsko določena hitrost presega 45 km/h;

33. kolo z motorjem je motorno vozilo z dvema ali tremi kolesi,
katerega delovna prostornina motorja z notranjim izgorevanjem ne
presega 50 ccm in katerega hitrost na ravni cesti je
konstrukcijsko omejena na največ 45 km/h;

34. trikolo je motorno vozilo s tremi kolesi, nameščenimi
simetrično na vzdolžno os vozila, pri katerem delovna
prostornina motorja z notranjim izgorevanjem presega 50 ccm
oziroma pri katerem konstrukcijsko določena hitrost presega 45
km/h;

35. lahko štirikolo je motorno vozilo s štirimi simetrično
nameščenimi kolesi, katerega masa ne presega 350 kg (brez
baterij in z nazivno močjo motorja največ 4 kW, če gre za vozilo
na električni pogon), pri katerem delovna prostornina motorja z
notranjim izgorevanjem ne presega 50 ccm oziroma pri katerem
konstrukcijsko določena hitrost ne presega 45 km/h;

36. štirikolo je motorno vozilo s štirimi simetrično nameščenimi
kolesi (razen lahkih štirikoles), katerega masa ne presega 400
kg, če je namenjeno prevozu oseb, ali 550 kg, če je namenjeno
prevozu tovora (brez baterij, če gre za vozilo na električni
pogon), pri katerem nazivna moč motorja ne presega 15 kW;

37. bivalno vozilo je motorno vozilo s posebnim ohišjem in
stalno opremo, ki omogoča prevoz in bivanje oseb;

38. delovni stroj je motorno vozilo z vgrajenimi napravami za
opravljanje določenih del, ki ni namenjeno prevozu oseb ali
tovora in ki na ravni cesti ne more doseči večje hitrosti od 30
km/h;

39. delovno vozilo je motorno vozilo z vgrajenimi napravami za
opravljanje določenih del, ki ni namenjeno prevozu oseb ali
tovora in ki na ravni cesti lahko doseže hitrost, večjo od 30
km/h;

40. motokultivator je motorno vozilo, ki ima eno ali dve osi in
motor z močjo največ 12 kW in je konstruirano tako, da nosi,
vleče ali potiska razne zamenljive priključke in orodja in služi
za njihov pogon ali za vleko lahkega priklopnika;

41. vlečno vozilo je motorno vozilo, ki vleče priklopno vozilo,
in motorno vozilo, ki je konstruirano za vleko priklopnih vozil;

42. vojaško vozilo je motorno vozilo, označeno s predpisanimi
oznakami slovenske ali tuje vojske;

43. tirno vozilo je vozilo, konstruirano in namenjeno za vožnjo
po tirih;

44. priklopno vozilo je vozilo, ki je konstruirano in namenjeno
temu, da ga vleče drugo vozilo. Priklopno vozilo je lahko
konstruirano kot priklopnik z vrtljivim ojesom, priklopnik s
centralno osjo ali polpriklopnik;

45. polpriklopnik je priklopno vozilo brez sprednje osi, ki je
konstruirano tako, da se s sprednjim delom opira na vlečno
vozilo;

46. lahki priklopnik je priklopno vozilo, katerega največja
dovoljena masa ne presega 750 kg;

47. bivalni priklopnik je priklopno vozilo s posebnim ohišjem in
stalno opremo, ki omogoča bivanje oseb;

48. kolo s pomožnim motorjem je enosledno vozilo (kolo, skiro
ipd.) s pomožnim motorjem, katerega delovna prostornina motorja
z notranjim izgorevanjem ne presega 50 ccm in katerega hitrost
na ravni cesti je konstrukcijsko omejena na največ 25 km/h;

49. kolo je enosledno ali dvosledno vozilo z najmanj dvema
kolesoma, ki ga poganja voznik z lastno močjo;

50. traktorski priključek je zamenljivo orodje za opravljanje
kmetijskih, gozdarskih in drugih del, ki ga vleče, potiska ali
nosi traktor (obračalnik, trosilnik, samonakladalka, škropilnica
itd.) in traktorski priklopnik, katerega največja dovoljena masa
ne presega 5 ton, njegova hitrost pa je konstrukcijsko omejena
na največ 30 km/h;

51. vprežno vozilo je vozilo, ki ga vleče vprežna žival;


52. skupina vozil je med seboj povezana skupina najmanj enega
vlečnega in najmanj enega priklopnega vozila, ki so v cestnem
prometu udeležena kot celota;

53. kolona vozil so tri ali več vozil, ki vozijo eno za drugim
po istem prometnem pasu na takšni medsebojni razdalji vozila, da
sta hitrost vožnje in ravnanje voznikov v medsebojni odvisnosti;

54. zapuščeno vozilo je motorno ali priklopno vozilo, parkirano
na javni cesti ali na nekategorizirani cesti, ki se uporablja za
javni cestni promet, ki nima registrskih tablic ali ni
registrirano in nihče ne skrbi zanj;

55. zadrževalni sistem sestavljata sedež, ustrezno pritrjen na
konstrukcijo vozila, in varnostni pas, ki je najmanj v enem
pritrdišču pritrjen na konstrukcijo sedeža;

56. sedež je naprava, vgrajena ali pritrjena na konstrukcijo
vozila, ki skupaj z opremo služi kot sedež za eno odraslo osebo
in je lahko izveden kot posamezen sedež ali del sedežne klopi,
ki je namenjen sedenju ene odrasle osebe;

57. tovorni prostor je prostor za prevoz tovora v ali na vozilu,
ki je ločen od prostora za voznika in potnike;

58. varnostne utripalke pomenijo hkratno delovanje vseh smernih
utripalk;

59. največja dovoljena masa je masa, ki jo določi proizvajalec
oziroma proizvajalka (v nadaljnjem besedilu: proizvajalec)
vozila glede na konstrukcijske lastnosti vozila;

60. masa vozila je masa vozila pripravljenega za vožnjo, brez
potnikov in tovora, z voznikom (75 kg) razen pri vozilih, ki
spadajo v kategorijo dvo- in trikolesnih motornih vozil, z 90%
goriva in polnimi rezervoarji tekočin razen odpadne vode, ter
rezervnim kolesom in orodjem, pri avtobusih pa tudi z drugim
članom posadke (75 kg), če je zanj predviden poseben sedež;

61. nosilnost je razlika med največjo dovoljeno maso in maso
vozila;

62. skupna masa je masa vozila oziroma skupine vozil skupaj z
maso tovora in oseb, ki so na oziroma v njem;

63. osna obremenitev je del skupne mase, s katero os vozila na
vodoravni površini obremenjuje podlago, kadar vozilo miruje;

64. udeleženec cestnega prometa je oseba, ki je na kakršenkoli
način udeležena v cestnem prometu;

65. voznik je oseba, ki na cesti vozi vozilo;

66. voznik začetnik je vsak voznik motornega vozila do
dopolnjenega enaindvajsetega leta starosti in voznik motornega
vozila v obdobju dveh let od pridobitve vozniškega dovoljenja za
vožnjo motornih vozil, ne glede na to, ali je bilo pridobljeno v
Republiki Sloveniji ali v tujini. Voznik začetnik je tudi voznik
motornega vozila v obdobju dveh let od pridobitve vozniškega
dovoljenja za vožnjo motornih vozil kategorije A ali B, čeprav
že ima vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil katerekoli
nacionalne kategorije več kot dve leti;

67. pešec je oseba, udeležena v cestnem prometu, ki hodi po
cesti, pri tem pa lahko vleče ali potiska vozilo, ali se premika
z invalidskim vozičkom s hitrostjo pešca ali tak voziček
potiska, in oseba, ki uporablja za gibanje drugo prevozno
sredstvo, ki po tem zakonu ni vozilo;

68. gonjač oziroma gonjačka (v nadaljnjem besedilu: gonjač),
vodič oziroma vodička (v nadaljnjem besedilu: vodič) ali jahač
oziroma jahalka (v nadaljnjem besedilu: jahač) je oseba, ki na
cesti goni, vodi ali jaha žival ali goni čredo;

69. gospodarska vožnja je vožnja delovnega stroja ali prevoz
tovora v kmetijski dejavnosti, ki se opravlja na kratkih
razdaljah glede na naravo in posebne potrebe kmetijske
dejavnosti. Gospodarska vožnja je tudi prevoz oseb v okviru
turistične ponudbe s skupino vozil, ki jo sestavljajo vlečno
vozilo in največ tri priklopna vozila za prevoz oseb (cestni
turistični vlak);

70. ustavitev je vsaka prekinitev vožnje za toliko časa, kot je
potrebno, da vstopijo ali izstopijo potniki ali da se naloži
oziroma razloži tovor ali odpravi okvara na vozilu;

71. ustavljanje je prehod vozila iz gibanja v mirujoče stanje;

72. parkiranje je prekinitev vožnje iz katerega koli vzroka,
razen ustavitve vozila ali prekinitve vožnje zaradi tega, da se
je vozilo izognilo prometni nesreči ali ker je voznik ravnal
skladno s prometnimi pravili;

73. vožnja mimo je vožnja mimo drugega udeleženca cestnega
prometa, ki se ne premika, objekta ali ovire na vozišču;

74. srečanje je vožnja mimo drugega udeleženca cestnega prometa,
ki prihaja z nasprotne smeri;

75. prehitevanje je vožnja mimo drugega udeleženca cestnega
prometa, ki se premika v isti smeri po prometnem pasu ali delu
smernega vozišča, ki je namenjen prometu. Hitrejša vožnja ene
kolone vozil od druge na cesti, ki ima najmanj dva prometna
pasova za vožnjo v isto smer, ni prehitevanje;


76. prometni tok je več vozil (prometni tok vozil) ali pešcev
(prometni tok pešcev), ki se po cesti gibljejo v isto smer;

77. bočna razdalja je razdalja med skrajno točko na levi ali na
desni strani vozila in najbližjo točko drugega vozila,
udeleženca v cestnem prometu ali ovire;

78. reakcijska pot je pot, ki jo vozilo prevozi od trenutka, ko
voznik zazna oviro pred vozilom, do trenutka, ko prične zavirati
ali kako drugače ustrezno ukrepa;

79. zavorna pot je pot, ki jo vozilo prevozi od začetka
zaviranja do popolne ustavitve;

80. pot ustavljanja je pot, ki jo sestavljata reakcijska in
zavorna pot;

81. zmanjšana vidljivost pomeni, da je vidna razdalja zaradi
megle, dima, dežja, sneženja ali drugih podobnih okoliščin
krajša od poti ustavljanja pri gibanju z največjo dovoljeno
hitrostjo;

82. ponoči je čas od sončnega zahoda do sončnega vzhoda;

83. očitno pod vplivom alkohola je udeleženec cestnega prometa
takrat, kadar je zaradi vpliva alkohola njegovo ravnanje v
prometu nezanesljivo;

84. nezanesljivo je ravnanje udeleženca cestnega prometa, kadar
zaradi neznanja, neizkušenosti, vpliva alkohola, mamil ali
drugih psihoaktivnih snovi ali zaradi drugega vzroka ne
obvladuje svojega ravnanja ali vozila v cestnem prometu in pride
zaradi tega do kršitev prometnih pravil, pomena prometnih znakov
ali znakov policista oziroma druge pooblaščene uradne osebe;

85. ogrožanje je ravnanje v nasprotju z določbo tega zakona, s
katerim udeleženec cestnega prometa povzroči nevarno situacijo,
zaradi katere bi se lahko pripetila prometna nesreča, pa se ni,
bodisi po naključju ali zaradi ustreznega ukrepanja udeležencev
cestnega prometa;

86. cestni promet je promet vozil, pešcev in drugih udeležencev
cestnega prometa na javnih cestah in nekategoriziranih cestah,
ki se uporabljajo za javni cestni promet;

87. prometna ureditev je način potekanja in vodenja prometa, ki
ga za cesto ali njen del oziroma za naselje ali njegov del
določi upravljavec ceste in ga označi s predpisano prometno
signalizacijo. Prometna ureditev obsega:

- določitev prednostnih smeri in sistem ter način vodenja
prometa;

- omejitve uporabe ceste ali njenega dela glede na vrsto prometa;

- omejitve hitrosti in določitev ter izvedba ukrepov za
umirjanje prometa,

- ureditev mirujočega prometa;

- določitev območij umirjenega prometa, območij omejene hitrosti
in območij za pešce;

- določitev drugih prepovedi, obveznosti ali omejitev
udeležencem cestnega prometa;

88. zimske razmere so na cesti ali njenem delu takrat, ko se ob
sneženju sneg oprijema vozišča ali ko je vozišče zasneženo,
zaledenelo (ledna deska) ali poledenelo (poledica);

89. odgovorna oseba je odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna
oseba samostojnega podjetnika posameznika, odgovorna oseba
državnega organa ali odgovorna oseba lokalne skupnosti.

(2) Drugi izrazi o cestah, delih ali vrstah cest imajo v tem
zakonu enak pomen, kot ga določata Zakon o javnih cestah in
Zakon o prevozih v cestnem prometu.


II. PRAVILA CESTNEGA PROMETA

24. člen

(1) Udeleženci cestnega prometa se morajo ravnati po prometnih
pravilih, razen:

- če je drugače določeno s prometnim znakom;

- če drugače odredi policist;

- če v skladu s pooblastili drugače odredi občinski redar.

(2) Udeleženci cestnega prometa morajo ravnati tako, da ne
ovirajo ali ogrožajo drugih udeležencev cestnega prometa ali jim
ne povzročajo škode.

(3) Udeleženci cestnega prometa ne smejo uporabljati in tudi ne
imeti pri sebi ali v vozilu ali na njem naprav, s katerimi bi
lahko otežili, motili ali preprečili delovanje merilnih ali
drugih naprav ali tehničnih sredstev, ki jih uporabljajo
pooblaščeni organi pri nadzoru cestnega prometa.


(4) Naprav iz prejšnjega odstavka ni dovoljeno vgraditi oziroma
namestiti v ali na vozilo.

(5) Napravo iz tretjega odstavka tega člena, ki jo udeleženec
cestnega prometa uporablja ali jo ima pri sebi ali v vozilu ali
na njem, policist zaseže. Če voznik ne odstrani naprave z vozila
ali iz njega, se jo odstrani z neposredno fizično prisilitvijo
na njegove stroške.

(6) Z globo najmanj 120.000 tolarjev se kaznuje za prekršek
udeleženec cestnega prometa, ki ravna v nasprotju s tretjim
odstavkom tega člena.

(7) Z globo najmanj 2,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek
pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v
nasprotju s četrtim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pa z
globo najmanj 200.000 tolarjev. Z globo najmanj 200.000 tolarjev
se kaznuje za tak prekršek fizična oseba.


Vožnja z vozilom po cesti

25. člen

(1) Voznik mora voziti po cesti ali delu ceste, ki je namenjen
prometu tiste vrste vozil, ki ji pripada njegovo vozilo.

(2) Voznik mora voziti po desnem smernem vozišču oziroma desni
kolesarski stezi glede na dovoljeno smer vožnje. Na dvosmerni
kolesarski stezi mora voziti po desni strani steze.

(3) Na smernem vozišču brez označenih prometnih pasov, morajo
voziti vozniki po desni strani smernega vozišča na takšni
oddaljenosti od njegovega roba, da poteka promet varno in
neovirano.

(4) Z globo 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki
ravna v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom tega člena.

(5) Z globo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki
ravna v nasprotju s tretjim odstavkom tega člena.


26. člen

(1) Na smernem vozišču z dvema ali več označenimi prometnimi
pasovi mora voznik voziti po sredini prometnega pasu.

(2) Na smernem vozišču iz prejšnjega odstavka mora voznik voziti
po desnem prometnem pasu. Če ima smerno vozišče tri prometne
pasove, je dovoljena vožnja po desnih dveh prometnih pasovih,
levi pa je namenjen prehitevanju.

(3) Na cesti z dvema ali več prometnimi pasovi za vožnjo v eno
smer v naselju sme voziti voznik motornega vozila, katerega
največja dovoljena masa ne presega 7.500 kg, ki lahko brez
oviranja sledi prometnemu toku, tudi po prometnem pasu, ki ni ob
desnem robu smernega vozišča.

(4) Kadar se na cesti iz prejšnjega odstavka promet zgosti
toliko, da vozila zasedajo vse prometne pasove na smernem
vozišču in se premikajo s hitrostjo, ki jo pogojujejo pred njimi
vozeča vozila, ni dovoljeno zapeljati z enega na drugi prometni
pas, razen zaradi razvrščanja pred križiščem ali ustavitve
vozila.

(5) Če je na smernem vozišču iz prvega odstavka tega člena na
enem od prometnih pasov onemogočen promet vozil zaradi ovire ali
se pas konča, so vozniki, ki vozijo po sosednjem prometnem pasu
dolžni omogočiti vključevanje na ta prometni pas tako, da vozijo
s primerno hitrostjo in na takšni razdalji do vozila pred seboj,
da se lahko izmenoma vključi v promet še po eno vozilo (sistem
zadrge).

(6) Na cesti, ki ima dva ali več označenih prometnih pasov za
vožnjo v eno smer, ni dovoljeno voziti po smernem vozišču,
namenjenem vožnji v nasprotni smeri.

(7) Z globo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki
ravna v nasprotju s prvim, ali drugim ali petim odstavkom tega
člena.

(8) Z globo 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki
ravna v nasprotju s četrtim odstavkom tega člena.

(9) Z globo 60.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki
ravna v nasprotju s šestim odstavkom tega člena. Vozniku
motornega vozila se izreče tudi 4 kazenske točke.


Vključevanje v promet, sprememba smeri in premiki z vozilom

27. člen

(1) Preden zapelje na drug prometni pas in pred vsako drugo
spremembo smeri vožnje, premikom vozila ali vključevanjem v
promet, se mora voznik prepričati, da to lahko stori brez
nevarnosti za druge udeležence cestnega prometa ali premoženje
in svojo namero pravočasno in nedvoumno nakazati s smerno
utripalko.


(2) Voznik vozila, ki nima smernih utripalk, nakaže namero iz
prejšnjega odstavka z vodoravno odročeno roko.

(3) Z globo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki
ravna v nasprotju z določbami tega člena.


Vzvratna vožnja

28. člen

(1) Vzvratna vožnja je dovoljena le na kratki razdalji. Voznik
vozi vzvratno po desni strani desnega smernega vozišča glede na
položaj vozila. Kadar vozi vzvratno, mora voznik ustaviti
vozilo, ko mu pripelje nasproti po istem prometnem pasu drugo
vozilo.

(2) Med vzvratno vožnjo morajo biti na vozilu vklopljene
varnostne utripalke. Pri vzvratnem parkiranju in vzvratnem
obračanju mora voznik vklopiti smerne utripalke.

(3) Vzvratna vožnja je prepovedana, kadar bi voznik s tako
vožnjo lahko ogrozil drugega udeleženca v cestnem prometu ali
premoženje, zlasti pa na nepreglednem ali zoženem delu ceste, na
delu ceste, kjer je prepovedana ustavitev, na prehodu ceste čez
železniško progo, v predoru, galeriji ali na mostu, ob zmanjšani
vidljivosti ali pri prehajanju z neprednostne na prednostno
cesto.

(4) Motorna vozila, na katerih je zaradi konstrukcije vozila
vozniku omogočen pogled na dogajanje za (praznim ali
natovorjenim) vozilom le s pomočjo vzvratnih ogledal, morajo
imeti na zadnji strani vozila poleg bele luči za vzvratno vožnjo
vgrajeno tudi napravo za dajanje posebnega zvočnega znaka za
vzvratno vožnjo, ki se vklopi z vklopom prestave za vzvratno
vožnjo.

(5) Določba prejšnjega odstavka se ne uporablja za starejša
vozila, ki nimajo priključka za vklop luči za vzvratno vožnjo.
Napravo za dajanje posebnega zvočnega znaka za vzvratno vožnjo
je dovoljeno vgraditi in uporabljati le na vozilih iz prejšnjega
odstavka.

(6) Z globo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki
ravna v nasprotju s prvim, drugim ali petim odstavkom tega člena.

(7) Z globo 40.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki
ravna v nasprotju s tretjim odstavkom tega člena. Vozniku
motornega vozila se izreče tudi 3 kazenske točke.


Razdalja med vozili

29. člen

(1) Voznik, ki vozi za drugim vozilom po istem prometnem pasu,
mora voziti za njim na razdalji, ki ni manjša od razdalje, ki jo
pri hitrosti, s kakršno vozi, prevozi v dveh sekundah (varnostna
razdalja).

(2) Varnostna razdalja mora ne glede na vozne razmere omogočati:

- da lahko voznik zmanjša hitrost ali ustavi in s tem prepreči
trčenje, če voznik, ki vozi pred njim, zmanjša hitrost ali
ustavi;

- da se lahko voznik, ki prehiteva, varno vrne na izhodiščni
prometni pas.

(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se, ob dobrih prometnih
razmerah, kadar se oblikuje kolona, ki vozi z zmanjšano
hitrostjo, varnostna razdalja lahko zmanjša, vendar ne sme biti
manjša od razdalje, ki jo vozilo pri hitrosti, s kakršno vozi,
prevozi v eni sekundi (minimalna varnostna razdalja).

(4) Z globo 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik
motornega vozila, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.

(5) Z globo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ne
potrebuje vozniškega dovoljenja, če ravna v nasprotju z določbo
tega člena.


Hitrost vožnje

30. člen

(1) Voznik sme voziti s takšno hitrostjo, da vozilo ves čas
obvladuje in da ga lahko ustavi pred oviro, ki jo glede na
okoliščine lahko pričakuje.

(2) Hitrost in način vožnje mora prilagoditi svojim
sposobnostim, lastnostim in stanju ceste ter preglednosti na
njej, gostoti in drugim značilnostim prometa, vremenskim
razmeram ter značilnostim vozila in tovora v njem ali na njem.

(3) Voznik ne sme brez upravičenega razloga voziti tako počasi,
da bi oviral druge udeležence v cestnem prometu. Kadar se za
vozilom, ki vozi na čelu kolone s hitrostjo, ki je nižja od
največje dovoljene hitrosti na cesti ali delu ceste, po katerem
vozi, in nižja od hitrosti prometnega toka vozil na smernem
vozišču, nabere kolona vozil, ki ga ne more varno prehiteti, se
mora voznik na prvem primernem kraju umakniti z vozišča in
pustiti kolono vozil mimo.


(4) Kadar je hitrost vozila iz prejšnjega odstavka za več kot
polovico nižja od največje dovoljene hitrosti na cesti ali delu
ceste, mora voznik takega vozila vklopiti varnostne utripalke,
razen če uporablja rumeno utripajočo luč v skladu s 128. členom
tega zakona. Ko se za njim nabere kolona vozil, ki ga ne more
varno prehiteti, se mora na prvem primernem kraju umakniti z
vozišča in pustiti kolono vozil mimo.

(5) Z globo 50.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki
ravna v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom tega člena.
Vozniku motornega vozila se izreče tudi 4 kazenske točke.

(6) Z globo 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki
ravna v nasprotju s tretjim ali četrtim odstavkom tega člena.

(7) Z globo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ne
potrebuje vozniškega dovoljenja, ki ravna v nasprotju s prvim
ali drugim odstavkom tega člena.


31. člen

(1) Voznik ne sme nenadoma zmanjšati hitrosti vožnje, razen v
nevarnosti.

(2) Voznik, ki namerava znatno zmanjšati hitrost, se mora prej
prepričati, da lahko to varno stori.

(3) Z globo 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki
ravna v nasprotju z določbami tega člena.


32. člen

(1) Največja dovoljena hitrost vozila je omejena:

- 50 km/h - na cestah v naselju;

- 30 km/h - v območju omejene hitrosti;

- 10 km/h - v območju umirjenega prometa in v območju za pešce.

(2) Na posameznih cestah v naselju ali njihovih delih je
največja dovoljena hitrost za vozila lahko največ 70 km/h, če
varnost prometa in predpisani prometnotehnični elementi to
omogočajo in je to določeno s predpisanim prometnim znakom.

(3) Naselje, v katerem je hitrost omejena v skladu s prvim
odstavkom tega člena, je pozidano območje ob cesti, ki ga
sestavlja več stanovanjskih stavb, ki tvorijo prostorsko celoto,
v kateri se pešci in vozila lahko vključujejo v promet na tej
cesti preko dovoznih poti, ulic, trgov, parkov ali drugih javnih
površin. Naselje vključuje tudi dele ceste znotraj pozidanega
območja, ob katerih ni stanovanjskih stavb. Meje naselja morajo
biti označene s predpisanim prometnim znakom.

(4) Na cesti zunaj naselij je največja dovoljena hitrost za
vozila omejena:

- 130 km/h - na avtocestah;

- 100 km/h - na cestah, rezerviranih za motorna vozila;

- 90 km/h - na vseh ostalih cestah.

(5) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka, je na cesti,
rezervirani za motorna vozila, na kateri sta poleg izpolnjenih
predpisanih pogojev smerni vozišči med seboj fizično ločeni in
imata najmanj po dva prometna pasova in odstavni pas ali
odstavne niše in je zavarovana proti prehajanju divjadi,
največja dovoljena hitrost za vozila omejena na 110 km/h. Ta
omejitev mora biti označena s predpisanim prometnim znakom.

(6) Omejitve hitrosti, določene v prvem in četrtem odstavku tega
člena, ter omejitve hitrosti, izražene s postavljenimi
prometnimi znaki, ne veljajo za vozila policije, opremljena s
posebnimi napravami za ugotavljanje hitrosti, kadar policisti z
njimi nadzirajo hitrost vozil v cestnem prometu, in za vozila
policije, kadar policisti z njimi na podlagi dovoljenja
generalnega direktorja policije ali odredbe pristojnega organa
izvajajo prikrita preiskovalna dejanja po Zakonu o policiji ali
Zakonu o kazenskem postopku. Vozniki teh vozil morajo voziti na
tak način in s takšno hitrostjo, da ves čas obvladujejo vozilo
in da ne ogrožajo drugih udeležencev v cestnem prometu ali
njihovega premoženja.

(7) Voznik, ki prekorači s prometnim pravilom ali prometnim
znakom omejeno hitrost na cesti v naselju, se kaznuje za
prekršek z globo:

a) če prekorači hitrost do vključno 10 km/h, z 10.000 tolarjev;

b) če prekorači hitrost nad 10 do vključno 20 km/h, s 30.000
tolarjev. Enako se kaznuje voznik, ki do vključno 10 km/h
prekorači dovoljeno hitrost v območju za pešce ali v območju
umirjenega prometa. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 1
kazenska točka;

c) če prekorači hitrost nad 20 do vključno 30 km/h, s 60.000
tolarjev. Enako se kaznuje voznik, ki nad 10 do vključno 20 km/h
prekorači dovoljeno hitrost v območju za pešce ali v območju
umirjenega prometa. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 3
kazenske točke;


d) če prekorači hitrost za več kot 30 km/h, z najmanj 120.000
tolarjev. Enako se kaznuje voznik, ki za več kot 20 km/h
prekorači dovoljeno hitrost v območju za pešce ali v območju
umirjenega prometa. Vozniku motornega vozila se izreče tudi
najmanj 5 kazenskih točk in prepoved vožnje motornega vozila.

(8) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka, se izreče vozniku
motornega vozila, ki v naselju prekorači dovoljeno hitrost za
več kot 50 km/h, ali v območju za pešce, v območju umirjenega
prometa oziroma v območju omejene hitrosti za več kot 30 km/h,
poleg globe določene v prejšnjem odstavku tudi 18 kazenskih točk.

(9) Voznik, ki preseže s prometnim pravilom ali prometnim znakom
omejeno hitrost na cesti zunaj naselja, razen na avtocesti ali
cesti, rezervirani za motorna vozila, ki ima fizično ločeni
smerni vozišči z najmanj po dvema prometnima pasovoma in
odstavnim pasom ali odstavnimi nišami, se kaznuje za prekršek z
globo:

a) če prekorači hitrost do vključno 20 km/h, z 10.000 tolarjev;

b) če prekorači hitrost nad 20 do vključno 30 km/h, z 20.000
tolarjev. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 1 kazenska
točka;

c) če prekorači hitrost nad 30 do vključno 40 km/h, s 40.000
tolarjev. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 3 kazenske
točke;

d) če prekorači hitrost za več kot 40 km/h, z najmanj 60.000
tolarjev. Vozniku motornega vozila se izreče tudi najmanj 5
kazenskih točk in prepoved vožnje motornega vozila.

(10) Voznik, ki preseže s prometnim pravilom, ali prometnim
znakom omejeno hitrost na avtocesti ali cesti, rezervirani za
motorna vozila, ki ima fizično ločeni smerni vozišči z najmanj
po dvema prometnima pasovoma in odstavnim pasom ali odstavnimi
nišami, se kaznuje za prekršek z globo:

a) če prekorači hitrost do vključno 20 km/h, z 10.000 tolarjev;

b) če prekorači hitrost nad 20 do vključno 30 km/h, z 20.000
tolarjev;

c) če prekorači hitrost nad 30 do vključno 40 km/h, s 30.000
tolarjev. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 1 kazenska
točka;

d) če prekorači hitrost nad 40 km/h do vključno 50 km/h, s
40.000 tolarjev. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 3
kazenske točke;

e) če prekorači hitrost za več kot 50 km/h, z najmanj 60.000
tolarjev. Vozniku motornega vozila se izreče tudi najmanj 5
kazenskih točk in prepoved vožnje motornega vozila.

(11) Z globo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek drugega
udeleženca cestnega prometa, ki prekorači največjo dovoljeno
hitrost, predpisano v tem členu.


33. člen

(1) Na cestah je hitrost vožnje omejena za naslednja vozila:

1. 80 km/h:

- za motorna vozila z največjo dovoljeno maso do vključno 3.500
kg, ki vlečejo priklopno vozilo;

- za motorna vozila z največjo dovoljeno maso nad 3.500 kg in za
takšna vozila, ki vlečejo lahki ali bivalni priklopnik;

- za avtobuse in avtobuse s priklopnim vozilom za prtljago,
razen zgibnih avtobusov.

2. 70 km/h:

- za motorna vozila, z največjo dovoljeno maso nad 3.500 kg, ki
vlečejo priklopno vozilo, ki ni lahki ali bivalni priklopnik;

- za zgibne avtobuse.

3. 60 km/h:

- za avtobuse na cestah zunaj naselja, v katerih potniki med
vožnjo stojijo;

- za motorna vozila, ki vlečejo pokvarjeno motorno vozilo na
avtocesti ali cesti, rezervirani za motorna vozila;

- za traktor, ki ima vzmeteni obe premi in ima delovno zavoro,
ki deluje na vsa kolesa traktorja, in za traktor, ki ima
vzmeteni obe premi z vzmetenim traktorskim priklopnikom in ima
delovno zavoro, ki deluje na vsa kolesa traktorja in
traktorskega priklopnika.

4. 50 km/h:

- za avtobuse na cestah v naselju, v katerih potniki med vožnjo
stojijo in za avtobuse mestnega potniškega prometa;


- za tovorna vozila, na katerih se v tovornem prostoru prevažajo
potniki;

- za vozila, ki imajo na kolesih nameščene verige za sneg;

- za motorna vozila, ki vlečejo pokvarjeno motorno vozilo, razen
na avtocesti ali cesti, rezervirani za motorna vozila;

- za traktor, ki ima vzmeteno najmanj sprednjo premo in ima
delovno zavoro, ki deluje na vsa kolesa traktorja, in za traktor
z vzmeteno najmanj sprednjo premo in vzmetenim priklopnikom ter
z delovno zavoro, ki deluje na vsa kolesa traktorja in
traktorskega priklopnika;

- za vsa vozila, kadar je vidljivost manjša od 50 m.

5. 40 km/h:

- za traktor z delovno zavoro, ki deluje na vsa kolesa traktorja
in za traktor z vzmetenim traktorskim priklopnikom, katerega
delovna zavora deluje na vsa kolesa traktorja in traktorskega
priklopnika.

6. 30 km/h:

- za traktor, razen traktorja iz 3., 4. in 5. točke tega
odstavka, ter traktor s traktorskim priključkom, katerega
hitrost je konstrukcijsko omejena na največ 30 km/h.

7. 20 km/h;

- za motorna vozila, na katerih se vozijo potniki na stojiščih
ali sedežih, prigrajenih na zunanji strani vozila;

- za cestni turistični vlak.

(2) Ne glede na določbo 4. točke prejšnjega odstavka morajo ob
zmanjšani vidljivosti, manjši od 50 metrov, vozniki motornih
vozil, ki prevažajo nevarno blago, in vozniki motornih vozil, s
katerimi se opravlja izredni prevoz, razen izrednih prevozov, ki
se opravljajo zaradi zagotavljanja prevoznosti cest (pluženje in
posipanje), zmanjšati hitrost tako, da je izključeno vsako
ogrožanje in ustaviti na najbližjem parkirnem prostoru, ter
poskrbeti za varnost vozila in tovora. Enako velja v primeru, če
je cesta spolzka zaradi snega, ledu ali drugih razlogov, ter v
primeru, če je zaradi vetra ali drugih okoliščin zmanjšana
stabilnost vozila.

(3) Avtobusi, tovorna vozila, katerih največja dovoljena masa
presega 3.500 kg, traktorji in priklopna vozila, razen lahkih in
bivalnih priklopnikov, morajo imeti na vidnem mestu na zadnji
levi strani označbo največje dovoljene hitrosti, ki je
predpisana za to vrsto vozil. Dodatno morajo biti s takšno
označbo označena motorna vozila in skupine vozil, ki smejo
voziti na avtocestah in na cestah, rezerviranih za motorna
vozila, s hitrostjo 80, 90 oziroma 100 km/h. Ta označba je po
obliki in barvi enaka prometnemu znaku za omejitev hitrosti,
njen premer pa je najmanj 20 cm.

(4) Voznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena,
se kaznuje za prekršek z globo:

a) če prekorači hitrost do vključno 10 km/h, z 10.000 tolarjev;

b) če prekorači hitrost nad 10 do vključno 20 km/h, s 30.000
tolarjev. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 2 kazenski
točki;

c) če prekorači hitrost za več kot 20 km/h, s 60.000 tolarjev.
Vozniku motornega vozila se izreče tudi 5 kazenskih točk;

(5) Z globo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki
ravna v nasprotju s tretjim odstavkom tega člena.

(6) Z globo 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki
ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena.


34. člen

(1) Ne glede na določbe prvega odstavka prejšnjega člena lahko
vozijo na avtocestah in na cestah, rezerviranih za motorna
vozila, ki imajo fizično ločeni smerni vozišči z najmanj po
dvema prometnima pasovoma, največ:

1. 80 km/h:

- motorna vozila s priklopnimi vozili in zgibni avtobusi;

2. 90 km/h:

- motorna vozila brez priklopnih vozil, katerih največja
dovoljena masa presega 12 t, če imajo to vpisano v prometnem
dovoljenju;

3. 100 km/h

- avtobusi, brez priklopnih vozil, razen zgibnih avtobusov, če
imajo to vpisano v prometnem dovoljenju, in

- druga motorna vozila brez priklopnih vozil, katerih največja
dovoljena masa ne presega 12 t, če imajo to vpisano v prometnem
dovoljenju.


(2) Vpis v prometno dovoljenje se opravi na zahtevo lastnika
vozila, če ima vozilo:

- vgrajen zavorni sistem, ki onemogoča blokiranje koles in
ojačan krmilni mehanizem (servo volan);

- pnevmatike ustrezne nosilnosti in hitrostnega razreda;

- sedeže, pred katerimi ni sedeža ali ustrezne pregrade, z
varnostnimi pasovi (zadrževalni sistem) in naslonjali za glavo.

Vpis ni dovoljen v prometno dovoljenje vozila, s katerim se
prevaža nevarno blago.

(3) Pregled ustreznosti vozila za vožnjo s hitrostjo 90 km/h
oziroma 100 km/h opravi organizacija, ki je pristojna za
homologacijo vozil. Za vozila, ki so že registrirana v Republiki
Sloveniji opravi ta pregled organizacija, ki je pooblaščena za
opravljanje tehničnih pregledov motornih in priklopnih vozil (v
nadaljnjem besedilu: organizacija za tehnične preglede).

(4) Vozilo iz 2. oziroma 3. točke prvega odstavka tega člena, ki
je registrirano v tujini, sme voziti s hitrostjo 90 oziroma 100
km/h tudi če nima tega vpisa v prometnem dovoljenju, če
izpolnjuje pogoje iz drugega odstavka tega člena, voznik pa ima
pri sebi dovoljenje oziroma potrdilo (certifikat), s katerim
pristojni organ ali pooblaščena organizacija države, v kateri je
vozilo registrirano, dovoljuje za to vozilo vožnjo s takšno
hitrostjo.

(5) Voznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena,
se kaznuje za prekršek z globo:

a) če prekorači hitrost do vključno 10 km/h, z 10.000 tolarjev;

b) če prekorači hitrost nad 10 do vključno 20 km/h, s 30.000
tolarjev. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 2 kazenski
točki;

c) če prekorači hitrost za več kot 20 km/h, s 60.000 tolarjev.
Vozniku motornega vozila se izreče tudi 5 kazenskih točk.


35. člen

(1) Hitrost vožnje vozil na javnih cestah zunaj naselja ne sme
biti omejena na manj kot 40 km/h, razen če to terjajo nujni
začasni ukrepi za zavarovanje ceste ali prometa na njej.

(2) Z globo najmanj 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek
pravna oseba, ki ravna v nasprotju z določbo tega člena,
odgovorna oseba pa z globo najmanj 50.000 tolarjev.


Prehitevanje

36. člen

(1) Prehitevanje vozil je dovoljeno le po levi strani.

(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je dovoljeno
prehiteti po desni strani:

- vozilo, ki zavija levo;

- vozilo, ki vozi na cesti v naselju, s smernim voziščem z dvema
ali več prometnimi pasovi, po prometnem pasu, ki ni skrajno
desni;

- vozilo, ki vozi na ploščadi z več prometnimi pasovi, v katero
se razširi smerno vozišče pred cestninsko postajo, na kateri je
hitrost omejena na največ 60 km/h;

- tirno vozilo, ki vozi po tirnicah, položenih po sredini
vozišča.

(3) Vozilo, ki zavija levo, je dovoljeno prehiteti po desni
strani, če je voznik tega vozila dal predpisan znak in zavzel na
vozišču tak položaj, da se da zanesljivo sklepati, da bo zavil
levo, in če je na njegovi desni strani dovolj prostora za
prehitevanje.

(4) Tirno vozilo, ki vozi po tirnicah, položenih po sredini
vozišča, je dovoljeno prehiteti le po desni strani, če je med
tirnim vozilom in desnim robom vozišča prometni pas. Na
enosmerni cesti ga je v takem primeru dovoljeno prehiteti tudi
po levi strani.

(5) Prehitevanje po desni strani ni dovoljeno na avtocesti in
cesti, rezervirani za motorna vozila, razen na ploščadi iz
tretje alinee drugega odstavka tega člena.

(6) Z globo 40.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik
motornega vozila, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.

(7) Z globo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ne
potrebuje vozniškega dovoljenja, ki ravna v nasprotju z
določbami tega člena.


37. člen


(1) Voznik sme začeti prehitevati le, če ima na cesti dovolj
prostora. S prehitevanjem ne sme ovirati udeleženca cestnega
prometa, ki ga prehiteva.

(2) Pred prehitevanjem vozila, ki vozi pred njim po istem
prometnem pasu, mora dati voznik predpisan znak, nato pa ga na
primerni bočni razdalji prehiteti. Prehiteti mora brez
oklevanja, po končanem prehitevanju pa se mora, razen na smernem
vozišču z dvema ali več prometnimi pasovi, čimprej vrniti na
prometni pas, po katerem je vozil pred prehitevanjem.

(3) Na smernem vozišču z najmanj dvema prometnima pasovoma sme
voznik, ki je prehitel vozilo in želi prehiteti še drugo vozilo
ali drugega udeleženca cestnega prometa, ostati na prometnem
pasu, po katerem je prehiteval prvo vozilo, če s tem ne ovira
hitrejših vozil, ki se mu približujejo od zadaj.

(4) Voznik prehitevanega vozila ne sme povečati hitrosti. Po
potrebi mora zmanjšati hitrost in se pomakniti k desnemu robu
vozišča.

(5) Z globo 40.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki
ravna v nasprotju s prvim, drugim ali tretjim odstavkom tega
člena.

(6) Z globo 60.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki
ravna v nasprotju s četrtim odstavkom tega člena.


38. člen

(1) Voznik ne sme prehitevati ali začeti prehitevati drugega
vozila:

1. če je voznik, ki vozi za njim, že začel prehitevati;

2. če je voznik, ki vozi pred njim, že dal znak, da bo prehitel
vozilo pred seboj ali zavil v levo, ali se je razvrstil za
zavijanje v levo, razen kadar ga prehiteva v skladu z določbo
tretjega odstavka 36. člena tega zakona;

3. pod vrhom klanca, pred ovinkom ali v ovinku, kjer ni zadostne
vidne razdalje, razen na smernem vozišču z najmanj dvema
prometnima pasovoma;

4. v predoru, razen če sta smerni vozišči speljani vsako skozi
svojo predorsko cev;

5. po odstavnem pasu;

6. če se po prehitevanju ne bi mogel varno vključiti na smerno
vozišče oziroma na prometni pas, po katerem je vozil pred
prehitevanjem;

7. če smerno vozišče za vožnjo vozil v nasprotni smeri ni prosto
v dolžini, ki je potrebna za prehitevanje;

8. ki zmanjšuje hitrost ali ustavlja pred prehodom za pešce, na
katerem ali ob katerem so pešci;

9. ob zmanjšani vidljivosti, razen na smernem vozišču z najmanj
dvema prometnima pasovoma;

10. vozila ali kolone vozil, ki vozi z zmanjšano hitrostjo
zaradi gostote prometa ali drugih razmer v prometu;

11. ko se približuje mestu, kjer se izvaja delo na cesti, na
katerega je opozorjen s predpisano prometno signalizacijo;

12. na križišču;

13. na prehodu ceste čez železniško progo.

(2) V primerih iz 12. in 13. točke prejšnjega odstavka je
dovoljeno prehiteti enosledno vozilo.

(3) Z globo 40.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki
ravna v nasprotju s 5., 6. ali 9. točko prvega odstavka tega
člena. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 4 kazenske točke.

(4) Z globo 60.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki
ravna v nasprotju s 3., 4., 7. ali 8. točko prvega odstavka tega
člena. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 5 kazenskih točk.

(5) Z globo 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki
ravna v nasprotju z določbo 1., 2., 10., 11., 12. ali 13. točko
prvega odstavka tega člena.


39. člen

Ne glede na določbo 12. točke prvega odstavka prejšnjega člena
je na križišču dovoljeno prehiteti:

- vozilo, ki zavija levo v skladu s 36. členom tega zakona;

- vozilo, ki vozi po prednostni cesti;

- vozilo, ki pri zeleni luči vozi preko križišča, na katerem je
promet urejen s svetlobnimi prometnimi znaki.


Vožnja mimo

40. člen

(1) Voznik, ki hoče peljati mimo udeleženca cestnega prometa,
vozila, objekta ali ovire na vozišču, sme to storiti po levi ali
desni strani, če ima dovolj prostora, pri čemer ne sme ovirati
udeležencev cestnega prometa, ki vozijo oziroma prihajajo z
nasprotne smeri. Če mora pri tem spremeniti smer vožnje, mora
paziti na promet za seboj in spremembo smeri nakazati s
predpisanim znakom.

(2) Če voznik svojo namero, da bo zavil levo, nakaže s
predpisanim znakom in se postavi v takšen položaj, iz katerega
se da nedvoumno sklepati, da bo zavil na levo, smejo drugi
vozniki voziti mimo le po njegovi desni, če je na cesti dovolj
prostora.

(3) Vožnja mimo kolone vozil, ustavljene na smernem vozišču, je
prepovedana, če se voznik po vožnji mimo ne bi mogel varno in
brez oviranja vrniti na smerno vozišče za vožnjo v smeri, v
kateri vozi, ali nadaljevati vožnje po prometnem pasu, po
katerem vozi.

(4) Če je v primeru iz prejšnjega odstavka na smernem vozišču
dovolj prostora, lahko voznik enoslednega vozila s primerno
hitrostjo in pazljivostjo vozi mimo ustavljenega vozila ali
kolone vozil po desni strani, razen, kadar so se vozila v koloni
ustavila pred križiščem.

(5) Vožnja mimo vozila, ustavljenega pred prehodom za pešce, na
katerem je ali na katerega stopa pešec, je prepovedana.

(6) Z globo 60.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik
motornega vozila, ki ravna v nasprotju s petim odstavkom tega
člena. Izreče se mu tudi 5 kazenskih točk.

(7) Z globo 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik
motornega vozila, ki ravna v nasprotju s prvim, drugim ali
tretjim odstavkom tega člena.

(8) Z globo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ne
potrebuje vozniškega dovoljenja, ki ravna v nasprotju z
določbami tega člena.


Obračanje

41. člen

Povezave: IESP (1)
(1) Obračanje vozila v cestnem prometu je prepovedano:

- na ozkih ali nepreglednih delih cest;

- na mostovih, viaduktih, predorih in drugih nevarnih delih cest;

- ob gostem prometu vozil;

- ob zmanjšani vidljivosti.

(2) Z globo 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik
motornega vozila, ki ravna v nasprotju z določbo tega člena.

(3) Z globo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ne
potrebuje vozniškega dovoljenja, ki ravna v nasprotju z določbo
tega člena.


Srečanje

42. člen

(1) Pri srečanju mora voznik zagotoviti na svoji levi strani
zadostno bočno razdaljo med svojim vozilom in udeležencem
cestnega prometa, s katerim se srečuje, če je treba, pa se tudi
umakniti na desno stran vozišča, zmanjšati hitrost ali ustaviti.

(2) Na križišču se srečuje voznik, ki zavija levo, z vozilom, ki
prihaja z nasprotne smeri in tudi zavija levo tako, da ga pusti
mimo na svoji desni strani.

(3) Z globo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki
ravna v nasprotju z določbami tega člena.


43. člen

(1) Na ozki cesti, zoženem delu ceste ali cesti z velikim
vzdolžnim nagibom (npr: gorske ceste), kjer je srečanje oteženo,
mora ustaviti vozilo in po potrebi zapeljati vzvratno ter
omogočiti varno srečanje voznik, ki to lažje stori.

(2) Na cesti z velikim vzdolžnim nagibom ustavi praviloma tisti,
ki vozi navzdol, razen kadar je tistemu, ki vozi navkreber,
zaradi prometnih okoliščin to lažje storiti.

(3) Kadar mora na cesti iz prejšnjega odstavka pri srečanju eno
od vozil zapeljati vzvratno, mora to storiti voznik vozila:

- ki se srečuje z vozilom, ki vleče priklopno vozilo;


- ki se srečuje z avtobusom.

(4) Z globo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki
ravna v nasprotju z določbami tega člena.


Vključevanje v cestni promet

44. člen

(1) Voznik mora pustiti mimo vsa vozila, ki vozijo po prometnem
pasu, na katerega se vključuje:

- kadar se vključuje v promet na prednostni cesti s ceste, ki je
s predpisano prometno signalizacijo označena kot neprednostna;

- kadar se vključuje z nekategorizirane ceste v promet na javni
cesti;

- kadar se vključuje v promet na cesti s parkirnega prostora ali
z druge površine, ki ni cesta.

(2) Z globo 50.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik
motornega vozila, ki ravna v nasprotju z določbo tega člena.
Izreče se mu tudi 4 kazenske točke.

(3) Z globo 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ne
potrebuje vozniškega dovoljenja, ki ravna v nasprotju z določbo
tega člena.


Približevanje križišču in razvrščanje

45. člen

(1) Voznik, ki se približuje križišču, mora voziti posebno
previdno. Voziti sme s takšno hitrostjo, da lahko varno ustavi
in pusti mimo vozila in druge udeležence cestnega prometa, ki
imajo na križišču prednost.

(2) Ko se približuje križišču, se mora voznik na zadostni
razdalji pred križiščem razvrstiti:

- za zavijanje v levo - na levo stran smernega vozišča ali na
prometni pas za zavijanje v levo;

- za vožnjo naravnost - na desno stran smernega vozišča ali na
prometni pas za vožnjo naravnost;

- za zavijanje v desno - na desno stran smernega vozišča ali na
prometni pas za zavijanje v desno;

- kot je določeno s prometno signalizacijo, če je razvrščanje
urejeno na tak način.

(3) Voznik ne sme zapeljati na križišče, če bi zaradi gostote
prometa, ovire ali drugega vzroka obstal na križišču in oviral
ali onemogočil promet vozil z leve ali desne.

(4) Z globo 50.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki
ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena. Vozniku
motornega vozila se izreče tudi 4 kazenske točke.

(5) Z globo 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki
ravna v nasprotju z drugim ali tretjim odstavkom tega člena.


Prednost na križišču

46. člen

(1) Na križišču ima prednost vozilo, ki prihaja z desne strani.

(2) Voznik, ki na križišču zavija levo, mora pustiti mimo
vozila, ki prihajajo z nasprotne smeri in vozijo naravnost ali
zavijajo desno.

(3) Voznik, ki zavija na križišču desno, mora pustiti mimo
vozila, ki vozijo v isti smeri po kolesarskem pasu ali
kolesarski stezi, ki jo prečka.

(4) Voznik, ki zavija desno, mora dati prednost tudi avtobusom
in drugim vozilom, ki vozijo po označenem prometnem pasu za
vozila javnega prevoza potnikov, ki je desno od prometnega pasu,
po katerem vozi.

(5) Voznik, ki na križišču zavija, mora dati prednost pešcem, ki
prečkajo vozišče, na katero namerava zaviti. Ko voznik pri
zavijanju prečka dvosmerno kolesarsko stezo, mora pustiti mimo
vsa vozila, ki vozijo po tej stezi.

(6) Tirna vozila imajo na križišču prednost pred drugimi vozili.

(7) Z globo 50.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik
motornega vozila, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.
Izreče se mu tudi 4 kazenske točke.

(8) Z globo 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ne
potrebuje vozniškega dovoljenja, ki ravna v nasprotju z
določbami tega člena.


Vožnja na križišču

47. člen

(1) Voznik, ki zavija na križišču levo, zapelje do sredine
križišča, razen če s prometno signalizacijo ni določeno drugače
ali če tega ne dopušča promet z nasprotne smeri.

(2) Na križišču, razen na krožnem, je menjava prometnega pasu
prepovedana.

(3) Voznik, ki na križišču zavija na smerno vozišče z dvema ali
več prometnimi pasovi, sme zapeljati na kateregakoli od teh
pasov, razen če istočasno zavija na isto smerno vozišče tudi
voznik, ki prihaja z nasprotne smeri. V takem primeru zapelje
voznik, ki zavija levo, na levi prometni pas, voznik, ki zavija
desno, pa na desni prometni pas tega smernega vozišča. Avtobusno
postajališče, zgrajeno neposredno za križiščem, ni desni
prometni pas v smislu te določbe.

(4) Na križišču, kjer prednostna cesta zavija desno in je potek
prednostne ceste označen s predpisano prometno signalizacijo,
mora biti vozilom na kolesarski stezi, ki je speljana naravnost
na vozišče, s predpisanim prometnim znakom ("križišče s
prednostno cesto" z dopolnilno tablo "za kolesarje") odvzeta
prednost.

(5) Z globo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik
motornega vozila, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega
člena in voznik, ki ne potrebuje vozniškega dovoljenja, ki ravna
v nasprotju z določbami tega člena.

(6) Z globo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik
motornega vozila, ki ravna v nasprotju z drugim ali tretjim
odstavkom tega člena.

(7) Z globo najmanj 1,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek
upravljavec ceste, ki ravna v nasprotju s četrtim odstavkom tega
člena, odgovorna oseba upravljavca ceste pa z globo najmanj
100.000 tolarjev.


Krožno križišče

48. člen

(1) Na krožnem križišču mora biti promet s prometno
signalizacijo urejen tako, da ima voznik na vozišču krožnega
križišča prednost pred voznikom, ki se vključuje na to vozišče.

(2) Voznik, ki zapelje na krožno križišče, katerega vozišče ima
dva ali več prometnih pasov, se razvrsti na notranji prometni
pas in na ta način omogoči vključitev v promet na križišču tudi
drugim voznikom, razen če zapušča križišče na najbližjem izvozu
ali mu prometna ureditev ali prometna situacija tega ne
dovoljuje.

(3) Pri vključevanju na krožno križišče po smernem vozišču, ki
ima dva prometna pasova, se vozilo na desnem prometnem pasu
razvrsti na zunanji prometni pas, vozilo na levem prometnem pasu
pa na notranji prometni pas, vozišča krožnega križišča.

(4) Preden zapusti križišče iz prejšnjega odstavka, se mora
voznik razvrstiti na zunanji prometni pas, razen na izvozu, na
katerem je s predpisano prometno signalizacijo dovoljeno
zavijanje desno tudi z notranjega prometnega pasu.

(5) Na izvozu s krožnega križišča, na katerem je dovoljeno
zavijanje desno tudi z notranjega prometnega pasu, mora biti
zunanji prometni pas namenjen izključno zavijanju desno.

(6) Z globo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki
ravna v nasprotju z drugim, tretjim ali četrtim odstavkom tega
člena.

(7) Z globo najmanj 1,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek
pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v
nasprotju s prvim ali petim odstavkom tega člena, odgovorna
oseba pa z globo najmanj 100.000 tolarjev.


Prehod za pešce

49. člen

(1) Prehodu za pešce se mora voznik približevati s potrebno
previdnostjo in takšno hitrostjo, da lahko vozilo ustavi, če bi
z vožnjo preko prehoda ogrožal pešce.

(2) Na prehodu za pešce, na katerem promet ni urejen s
svetlobnimi prometnimi znaki ali ga ne ureja policist, morajo
vozniki in drugi udeleženci cestnega prometa omogočiti pešcem
varno prečkanje vozišča, ki so na prehodu ali stopajo nanj.

(3) Določbi prvega in drugega odstavka tega člena se uporabljata
tudi na prehodu za pešce na kolesarski stezi ali drugi prometni
površini.

(4) Z globo 50.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki
ravna v nasprotju z določbo prvega ali drugega odstavka tega
člena. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 4 kazenske točke.


Prehod ceste čez železniško progo

50. člen

(1) Na prehodu ceste čez železniško progo ima vlak ali drugo
prevozno sredstvo, ki se premika po železniških tirih (v
nadaljnjem besedilu: vlak), prednost pred vsemi udeleženci
cestnega prometa.

(2) Voznik, ki se približuje prehodu preko železniške proge,
mora voziti s potrebno previdnostjo in s takšno hitrostjo, da
lahko varno ustavi pred prehodom.

(3) Udeleženec cestnega prometa se mora ustaviti pred prehodom
čez železniško progo:

- ko svetlobni znaki naznanjajo prihod vlaka oziroma da se bodo
zapornice ali polzapornice začele spuščati;

- ko se zapornice ali polzapornice spuščajo ali so že spuščene;

- ko ustavlja promet pooblaščeni železniški delavec s
predpisanim znakom;

- na nezavarovanem prehodu pa tudi, ko se prehodu približuje
vlak, čeprav udeleženec cestnega prometa na to ni posebej
opozorjen.

Na prehodu pešpoti ali kolesarske poti čez železniško progo se
lahko namesto svetlobnega znaka iz prve alinee tega odstavka
uporabi enakomerno ponavljajoč zvočni znak, ki ima v tem primeru
enak pomen, kot svetlobni znak.

(4) Prehod in približevanje prehodu ceste čez železniško progo
mora biti označen s predpisano prometno signalizacijo.

(5) Z globo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki
ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena.

(6) Z globo 60.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik
motornega vozila, ki ravna v nasprotju s tretjim odstavkom tega
člena, drug udeleženec cestnega prometa pa z globo 30.000
tolarjev.

(7) Z globo najmanj 1,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek
pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v
nasprotju s četrtim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pa z
globo najmanj 100.000 tolarjev.


51. člen

(1) Nezavarovan je prehod ceste čez železniško progo, ki je brez
zapornic, polzapornic ali svetlobnih prometnih znakov, ki
napovedujejo prihod vlaka.

(2) Na nezavarovanem prehodu ceste čez železniško progo mora
biti udeležencem cestnega prometa:

- zagotovljena zadostna pregledna razdalja glede na hitrost
vlakov na tem delu proge in

- omogočeno, da pravočasno in zlahka opazijo bližajoči se vlak.

(3) Ko se nezavarovanem prehodu približuje vlak, se morajo
udeleženci cestnega prometa ustaviti pred prehodom in pustiti
vlak mimo. Progo smejo prečkati šele, ko se prepričajo, da se
prehodu ne približuje vlak.

(4) Z globo 60.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik
motornega vozila, ki ravna v nasprotju s tretjim odstavkom tega
člena.

(5) Z globo 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek drug
udeleženec cestnega prometa, ki ravna v nasprotju s tretjim
odstavkom tega člena.

(6) Z globo najmanj 1,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek
pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v
nasprotju z drugim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pa z
globo najmanj 100.000 tolarjev.


Ustavitev in parkiranje

52. člen

(1) Ustavitev ali parkiranje na vozišču je dovoljeno le na desni
strani vozišča v smeri vožnje. Če so na desni strani vozišča
tirnice, je dovoljena ustavitev ali parkiranje na levi strani
vozišča. Na enosmerni cesti je dovoljena ustavitev ali
parkiranje na obeh straneh smernega vozišča.

(2) Na vozišču ustavljeno ali parkirano vozilo mora biti
vzporedno z robom vozišča in sme biti oddaljeno od roba največ
30 cm, razen če je drugače določeno s predpisano prometno
signalizacijo. Parkiranje v drugi vrsti, ob parkiranih vozilih,
je prepovedano.

(3) Če so parkirna mesta označena s predpisanimi označbami na
vozišču ali na drugi prometni površini, je dovoljena ustavitev
ali parkiranje le v skladu s temi označbami.


(4) Ustavitev in parkiranje je prepovedano:

1. na prehodu za pešce in na razdalji manj kot 5 m pred
prehodom. Če so na vozišču pred prehodom označena parkirna
mesta, mora biti prepoved iz te točke označena s predpisano
označbo na vozišču;

2. na kolesarski stezi, kolesarski poti, pločniku, pešpoti,
kolesarskem pasu ali na tirnicah. Če je s predpisano prometno
signalizacijo dovoljeno parkiranje na pločniku, mora biti za
pešce zagotovljen najmanj 1,60 m širok del pločnika, ki ne sme
mejiti na vozišče;

3. na prehodu ceste čez železniško progo in na razdalji manj kot
15 m od najbližje železniške tirnice;

4. na križišču in na razdalji manj kot 15 m od najbližjega roba
prečnega vozišča pred križiščem, razen če je drugače določeno s
predpisano prometno signalizacijo;

5. v predoru, galeriji in podvozu, ter na viaduktu, mostu in
nadvozu;

6. na označenem avtobusnem postajališču. Zaradi vstopa ali
izstopa potnika je dovoljena ustavitev na postajališču, ki je
zunaj vozišča, če s tem ni oviran avtobusni promet;

7. na ozkem ali nepreglednem delu ceste (v ovinku, pod vrhom
klanca ipd.);

8. na delu ceste, kjer bi bil prost prehod med ustavljenim
oziroma parkiranim vozilom in neprekinjeno ločilno črto ali
usmerjevalnim poljem na vozišču ali nasprotnim robom vozišča ali
kakšno drugo oviro na cesti širok manj kot 3 m;

9. na pospeševalnem, zaviralnem in odstavnem pasu. Na odstavnem
pasu je za nujno potreben čas dovoljena ustavitev vozila v sili.
Ob tem mora voznik storiti vse potrebno, da ustavljeno vozilo,
osebe ali tovor ne ogrožajo udeležencev v cestnem prometu;

10. na mestu, na katerem bi vozilo zakrivalo postavljeni
prometni znak;

11. na vozišču ceste zunaj naselja;

12. na smernem vozišču ceste v naselju z dvema ali več
prometnimi pasovi;

13. na vseh prometnih in drugih javnih površinah, ki niso
namenjene prometu vozil ali niso namenjene prometu tovrstnih
vozil;

14. na mestu, na katerem bi parkirano vozilo onemogočilo
vključitev v promet že parkiranemu vozilu ali onemogočilo dovoz
na dvorišče stavbe, do garaže, skladiščnega prostora ali drugega
podobnega objekta ali do zasebnega zemljišča. Dovoz na dvorišče,
v objekt ali k objektu, pred katerim je prepovedana ustavitev
ali parkiranje, mora biti na vhodu označen s predpisanim
prometnim znakom, če pa so na vozišču pri vhodu označena
parkirna mesta, pa tudi s predpisano označbo na vozišču;

15. na označenem parkirnem prostoru za invalide oziroma
invalidke (v nadaljnjem besedilu: invalide), razen za osebe iz
četrtega odstavka 53. člena tega zakona;

16. na označenih poteh, namenjenih intervencijskim vozilom;

17. nad priključkom za vodovodno omrežje (hidrant). Prepoved iz
te točke mora biti označena s predpisano prometno signalizacijo;

18. v območju umirjenega prometa, razen kjer je izrecno
dovoljeno s predpisano prometno signalizacijo, in v območju za
pešce.

(5) Z globo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki
ravna v nasprotju s prvim, drugim ali tretjim odstavkom tega
člena ali s 1., ali 3., ali 4., ali 6., ali 10., ali 11., ali
12., ali 13., točko prejšnjega odstavka.

(6) Z globo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekrške voznik, ki
ravna v nasprotju z 2., ali 5., ali 7., ali 8., ali 9., ali 14.,
ali 15., ali 16., ali 17., ali 18., točko četrtega odstavka tega
člena.

********************

Črtano (Uradni list RS, št. 69-3065/2005)

(glej opombo (3))

((7) Z globo najmanj 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek
pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v
nasprotju s 1., ali 2., ali 14., ali 17. točko četrtega odstavka
tega člena, odgovorna oseba pa z globo najmanj 50.000 tolarjev.)

********************


Parkiranje na kraju, kjer to ni dovoljeno

53. člen


(1) Zdravstveni delavci, delavci socialnih služb in delavci
invalidskih organizacij smejo ob obiskih oskrbovancev (bolnikov
oziroma bolnic, ostarelih, onemoglih in invalidov) na domu
zaradi nujnih in neodložljivih storitev, potrebnih za njihovo
zdravje in življenje, za največ dve uri parkirati vozila na
krajih, kjer to sicer ni dovoljeno, če tako parkirano vozilo ne
ogroža drugih udeležencev v cestnem prometu ali jih ne ovira v
smislu 2. do 7. točke petega odstavka 123. člena tega zakona. Na
način iz prejšnjega stavka lahko parkirajo tudi osebe iz
četrtega odstavka tega člena.

(2) Na način iz prejšnjega odstavka smejo za nujno potreben čas
parkirati tudi policisti pri opravljanju nalog policije.

(3) Kadar upravičenec oziroma upravičenka (v nadaljnjem
besedilu: upravičenec) iz prvega ali drugega odstavka tega člena
parkira vozilo na pločniku, mora pustiti prost najmanj 1,60 m
širok del pločnika za pešce, ki ne sme mejiti na vozišče.

(4) Na označenem parkirnem prostoru za invalida sme parkirati
vozilo:

- oseba, ki ima zaradi izgube, okvare ali paraliziranosti
spodnjih ali zgornjih okončin ali medenice priznano najmanj 60%
telesno okvaro, osebe z multiplo sklerozo in osebe z mišičnimi
in živčno mišičnimi obolenji z ocenjeno najmanj 30% telesno
okvaro,

- težko telesno prizadeta oseba, ki ji je zaradi tega priznana
invalidnost po predpisih o varstvu telesno in duševno prizadetih
oseb,

- spremljevalec, ki vozi in spremlja osebo iz prve ali druge
alinee tega odstavka, ki sama ne more ali ne sme voziti
motornega vozila, težko duševno prizadeto osebo, ki ji je zaradi
tega priznana invalidnost po predpisih o varstvu telesno in
duševno prizadetih oseb ali osebo, ki je slepa,

- spremljevalec, ki vozi in spremlja mladoletno osebo, ki je
težko telesno ali duševno prizadeta oziroma je zaradi izgube,
okvare, paraliziranosti spodnjih okončin ali medenice ovirana
pri gibanju.

(5) Voznik vozila, parkiranega v skladu s prvim ali četrtim
odstavkom tega člena, mora označiti parkirano vozilo z veljavno
parkirno karto.

(6) Osebi iz četrtega odstavka tega člena in zdravstveni službi,
socialni službi oziroma invalidski organizaciji, katere delavci
obiskujejo oskrbovance na domu zaradi nujnih in neodložljivih
storitev, potrebnih za njihovo zdravje in življenje, izda
parkirno karto na njeno zahtevo upravna enota, na območju katere
ima stalno prebivališče ali začasno prebivališče oziroma sedež.

(7) Obliko parkirne karte, njeno veljavnost, postopek in stroške
za njeno izdajo, evidenco izdanih parkirnih kart in način
označevanja vozila predpiše minister, pristojen za notranje
zadeve.

(8) Z globo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki
ima veljavno parkirno karto in ki ravna v nasprotju s petim
odstavkom tega člena.

(9) Z globo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek oseba iz
prvega odstavka tega člena, ki ravna v nasprotju s prvim ali
tretjim odstavkom tega člena.

(10) Z globo 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki
neupravičeno uporabi parkirno karto.

(11) Neupravičeno uporabljeno parkirno karto policist ali
občinski redar odvzame in jo pošlje upravni enoti, ki jo je
izdala. O odvzemu izda potrdilo.


Odpiranje vrat vozila

54. člen

(1) Med vožnjo morajo biti vrata vozila zaprta.

(2) Na ustavljenem ali parkiranem vozilu voznik ali potnik ne
sme odpreti vrat, če bi s tem oviral ali ogrozil drugega
udeleženca cestnega prometa.

(3) Z globo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik ali
potnik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.


Zapustitev vozila

55. člen

(1) Voznik, ki zapusti vozilo, mora ukreniti vse potrebno, da se
vozilo ne more samo premakniti in vozilo zavarovati pred
neupravičeno uporabo.

(2) Z globo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik
motornega vozila, ki ravna v nasprotju s prejšnjim odstavkom.



Območja kratkotrajnega parkiranja

56. člen

(1) Na določenih cestah ali delih ceste se lahko parkiranje
časovno omeji (območja kratkotrajnega parkiranja) tako, da sme
trajati največ 2 uri.

(2) Območja kratkotrajnega parkiranja morajo biti označena s
predpisano prometno signalizacijo. Označbe na vozišču ali drugi
prometni površini, s katerimi so označena posamezna mesta ali
pas za parkiranje, na katerih je parkiranje časovno omejeno,
morajo biti modre barve.

(3) Na območju kratkotrajnega parkiranja mora voznik označiti
čas prihoda na vidnem mestu v vozilu in po izteku dovoljenega
časa vozilo odpeljati.

(4) Z globo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki
ravna v nasprotju s tretjim odstavkom tega člena.

(5) Z globo najmanj 300.000 tolarjev se kaznuje pravna oseba ali
samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v nasprotju z drugim
odstavkom tega člena, odgovorna oseba pa z globo najmanj 30.000
tolarjev.


Označitev ustavljenih vozil

57. člen

(1) Če dvosledno vozilo obstane zaradi okvare, prometne nesreče
ali drugega vzroka na cesti in zato predstavlja nevarnost za
druge udeležence cestnega prometa, mora voznik takoj vklopiti
varnostne utripalke. Na nevarnih oziroma nepreglednih delih
ceste ali če vozilo nima naprave za vklop varnostnih utripalk
ali ta ne deluje, mora voznik postaviti varnostni trikotnik.

(2) Ustavljeno skupino vozil, razen motornega vozila z lahkim
ali bivalnim priklopnikom, kolono vozil ali vozilo, ki prevaža
nevarno blago, je treba označiti z dvema varnostnima
trikotnikoma.

(3) Varnostni trikotnik je treba postaviti ob desni rob vozišča:

- tako, da ga vozniki, ki prihajajo od zadaj, pravočasno in
zlahka opazijo;

- na takšni razdalji od vozila, da ima voznik, ki prihaja od
zadaj in vozi s predpisano hitrostjo, dovolj časa, da varno
ustavi vozilo ali zapelje mimo ustavljenega vozila.

Dva trikotnika se postavita vzporedno eden poleg drugega tako,
da sta oddaljena eden od drugega za dolžino stranice.

(4) Ponoči in ob zmanjšani vidljivosti je treba vozilo iz prvega
odstavka tega člena osvetliti v skladu z določbo sedmega
odstavka 61. člena tega zakona. Če zaradi tehničnega stanja
vozila to ni mogoče ali če vozilo kljub temu ni vidno na
potrebni razdalji, je treba ustavljeno vozilo označiti z rumeno
utripajočo lučjo, baklo ali na drug primeren način.

(5) Z globo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki
ravna v nasprotju z določbami tega člena.


Ustavljeno vozilo na železniški progi

58. člen

(1) Če vozilo obstane na železniški progi, ga mora voznik takoj
odstraniti. Če tega ne more storiti, mora nemudoma obvestiti
center za obveščanje ali policijo in pravočasno opozoriti
strojevodjo vlaka.

(2) Z globo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki
ravna v nasprotju s prejšnjim odstavkom.


III. VOZILA V CESTNEM PROMETU

Naprave in oprema

59. člen

(1) Vozilo mora imeti v cestnem prometu brezhibne predpisane
naprave in opremo ter izpolnjevati predpisane pogoje glede
varstva okolja.

(2) Motorno in priklopno vozilo, registrirano v tujini, sme biti
v cestnem prometu v Republiki Sloveniji, če ima brezhibne
naprave in opremo, predpisano z veljavno mednarodno konvencijo o
cestnem prometu. V zimskih razmerah mora imeti zimsko opremo,
predpisano za motorna in priklopna vozila, registrirana v
Republiki Sloveniji.

(3) V vozilu in na njem smejo biti vgrajene samo naprave,
nadomestni deli, oprema ali posamezni sklopi, ki so
homologirani, če se za takšne naprave, dele, opremo ali
posamezne sklope zahteva homologacija, in tipsko ali posamično
odobreni za to vozilo.


(4) Z globo 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki
vozi v cestnem prometu vozilo, ki ne izpolnjuje predpisanih
pogojev glede varstva okolja ali nima brezhibnih predpisanih
naprav za upravljanje, naprav za ustavljanje, naprav za povezavo
vlečnega in priklopnega vozila, pnevmatik ali tahografa, ali če
te ne delujejo brezhibno.

(5) Z globo 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki
vozi v cestnem prometu vozilo, ki nima brezhibnih predpisanih
naprav ali predpisane opreme, razen naprav iz prejšnjega
odstavka ali zimske opreme, ali če te ne delujejo brezhibno.

(6) Z globo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik
motornega vozila, registriranega v tujini, ki vozi v cestnem
prometu vozilo, ki ni označeno s predpisano označbo države, v
kateri je registrirano.

(7) Z globo najmanj 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek
oseba, ki vgradi napravo v vozilo v nasprotju s tretjim
odstavkom tega člena, in voznik, ki vozi takšno vozilo.

(8) Z globo najmanj 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek
pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v
nasprotju s prvim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pa z
globo najmanj 50.000 tolarjev.

(9) Z globo najmanj 1,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek
pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v
nasprotju s tretjim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pa z
globo najmanj 100.000 tolarjev.


Luči in odsevniki na vozilu

60. člen

(1) Na vozilih v cestnem prometu smejo biti nameščene samo
homologirane luči in odsevniki, predpisani s tem zakonom in
podzakonskimi predpisi, izdanimi na njegovi podlagi.

(2) Vozniki motornih vozil in drugi udeleženci cestnega prometa
smejo uporabljati predpisane luči le po določilih tega zakona.

(3) Z globo 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik
motornega vozila, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.

(4) Z globo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek drug
udeleženec cestnega prometa, ki ravna v nasprotju z določbami
tega člena.


Uporaba luči na vozilu

61. člen

(1) Voznik motornega vozila ali skupine vozil mora voziti v
cestnem prometu s prižganimi lučmi.

(2) Ponoči uporablja voznik iz prejšnjega odstavka praviloma
žaromete z dolgim snopom svetlobe, ki jih mora pravočasno
zasenčiti, ko mu prihaja nasproti drugo vozilo, skupina pešcev
ali vlak, če vodi cesta ob železniški progi, ali če je spredaj
vozeče vozilo tako blizu, da bi dolgi snop svetlobe motil
voznika. Ob zasenčenju žarometov je treba prilagoditi hitrost
vozila dolžini osvetljenega dela ceste. Vožnja samo s
pozicijskimi lučmi (luči za označevanje vozila) v cestnem
prometu ni dovoljena.

(3) Na cesti, osvetljeni s cestno razsvetljavo, ki zagotavlja
dobro vidnost, in v predoru ni dovoljeno uporabljati žarometov z
dolgim snopom svetlobe.

(4) Ob zmanjšani vidljivosti se praviloma uporablja zasenčene
žaromete ali žaromete za meglo (meglenke) ali kombinacijo teh
luči. Uporaba meglenk je dovoljena le, kadar je vidljivost
manjša od 50 m. Uporaba zadnjih meglenk ni dovoljena na vozilu,
za katerim vozi na majhni razdalji drugo vozilo (npr. v koloni
vozil).

(5) Luči in odsevniki na vozilu med vožnjo ne smejo biti zakriti
ali umazani.

(6) Voznik iz prvega odstavka tega člena mora voziti podnevi s
prižganimi lučmi za dnevno vožnjo. Kot luči za dnevno vožnjo se
lahko uporabljajo tudi zasenčeni žarometi, katerih svetilnost je
v takem primeru lahko zmanjšana za največ 25%. Luči za dnevno
vožnjo ali zasenčeni žarometi, ki se uporabljajo kot luči za
dnevno vožnjo, so lahko prižgane, ne da bi bile sočasno prižgane
pozicijske luči.

(7) Na vozišču ustavljeno ali parkirano vozilo mora biti ponoči
in ob zmanjšani vidljivosti osvetljeno s pozicijskimi lučmi. V
naselju zadostuje, da je vozilo osvetljeno s pozicijskimi lučmi
na tisti strani vozila, ki je obrnjena proti sredini ceste.
Označitev vozila s pozicijskimi lučmi ni potrebna na cesti, na
kateri cestna razsvetljava zagotavlja dobro vidnost vozila ali
če je vozilo ustavljeno ali parkirano na označenem parkirnem
prostoru.

(8) Z globo 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki
ponoči ali ob zmanjšani vidljivosti ali v predoru ne uporabi
luči v skladu z drugim ali tretjim odstavkom tega člena.


(9) Z globo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki
ravna v nasprotju s četrtim, petim, šestim ali sedmim odstavkom
tega člena.


Žaromet za osvetljevanje okolice vozila

62. člen

(1) Žaromet za osvetljevanje okolice vozila sme biti prižgan le
pri opravljanju dela in ne sme slepiti ali kako drugače motiti
udeležencev cestnega prometa.

(2) Z globo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki
ravna v nasprotju z določbo tega člena.


Osvetlitev živali ali črede

63. člen

(1) Gonič, vodič živali ali črede in jahač mora poskrbeti, da je
žival ponoči ali ob zmanjšani vidljivosti v cestnem prometu
označena s svetilko, čreda pa spredaj in zadaj z najmanj po eno
svetilko. Svetilke morajo oddajati belo svetlobo in morajo biti
nameščene tako, da jih lahko drugi udeleženci v cestnem prometu
pravočasno in zlahka opazijo. Jezdna žival je lahko namesto
svetilke označena z odsevnimi trakovi na spodnjih delih nog.

(2) Z globo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek gonič, vodič
živali oziroma črede ali jahač, ki ravna v nasprotju z določbo
tega člena.


Zvočni in svetlobni opozorilni znaki

64. člen

(1) Zvočne in svetlobne opozorilne znake sme uporabiti voznik le
kadar je ogrožen on sam ali kdo drug in pri prehitevanju zunaj
naselja. Pri prehitevanju vprežnih vozil ali jahačev in pri
prehitevanju v naselju sme opozarjati le s svetlobnimi
opozorilnimi znaki. Pri dajanju svetlobnih opozorilnih znakov
mora paziti, da ne zaslepi drugega voznika.

(2) Voznik mora vklopiti varnostne utripalke na vozilu tudi:

- pri vstopanju otrok v avtobus ali drugo motorno vozilo, s
katerim se opravlja prevoz skupine otrok, in izstopanju iz njega;

- ko je treba opozoriti druge udeležence cestnega prometa na
nevarnost na cesti, zlasti če je zadnji v ustavljeni ali počasi
vozeči koloni vozil na cesti zunaj naselja.

(3) Z globo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki
ravna v nasprotju z določbami tega člena.


Tovor na vozilu

65. člen

(1) Tovor in naprave, ki so namenjene za prevoz ali pritrditev
tovora, morajo biti na in v vozilu naložene in pritrjene oziroma
pokrite tako, da:

- ne predstavljajo nevarnosti ali ovire za druge udeležence
cestnega prometa;

- ne povzročajo škode na cesti in objektih;

- ne onesnažujejo okolja;

- ne zmanjšujejo stabilnosti vozila;

- ne povzročajo več hrupa, kot je dovoljeno;

- ne zmanjšujejo preglednosti vozniku;

- ne zakrivajo naprav vozila, registrskih tablic in drugih
predpisanih označb;

- se ne razsipajo ali padajo z vozila.

(2) Če tovor, naložen na motornem ali priklopnem vozilu, ali
naprave, ki so namenjene za prevoz ali pritrditev tovora,
zakrivajo mesto, na katerem je nameščena registrska tablica ali
luči na zadnji strani vozila, mora biti kot najbolj izpostavljen
del na zadnji strani vozila nameščen nosilec z registrsko
tablico in predpisanimi lučmi in odsevniki.

(3) Z globo 40.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik
motornega vozila ali skupine vozil, ki opravlja prevoz, in
oseba, ki naloži tovor v nasprotju z določbami tega člena.

(4) Z globo najmanj 400.000 tolarjev se kaznuje za prekršek
pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki opravlja
prevoz, in pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki
naloži tovor v nasprotju z določbami tega člena, odgovorna oseba
pa z globo najmanj 40.000 tolarjev.


(5) Z globo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ne
potrebuje vozniškega dovoljenja, ki ravna v nasprotju z
določbami tega člena.


66. člen

(1) Tovor ne sme segati čez sprednji del vozila. Lažje predmete
je dovoljeno prevažati na zunanjem prtljažniku na osebnem
avtomobilu ali tovornem vozilu tako, da sega tovor največ 1 m
preko sprednjega dela vozila. Del tovora, ki sega preko
sprednjega dela vozila, ne sme biti nižje od nivoja strehe
vozila.

(2) Tovor lahko sega največ 1,5 m preko zadnjega dela vozila
oziroma skupine vozil. Na tovornem ali priklopnem vozilu mora
biti tovor oprt na najmanj 5/6 svoje dolžine.

(3) Na enoslednih vozilih tovor lahko sega največ pol metra
preko sprednjega in zadnjega dela vozila, njegova širina pa ne
sme presegati enega metra. Na enoslednih vozilih ni dovoljeno
prevažati nezavarovanega nevarnega orodja (kose, vile ipd.).

(4) Z globo 40.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik
motornega vozila, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.

(5) Z globo najmanj 400.000 tolarjev se kaznuje za prekršek
pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki opravlja
prevoz, in pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki
naloži tovor v nasprotju z določbami tega člena, odgovorna oseba
pa z globo najmanj 40.000 tolarjev.

(6) Z globo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ne
potrebuje vozniškega dovoljenja, ki ravna v nasprotju z
določbami tega člena.


Označevanje tovora

67. člen

(1) Če sega tovor več kot 1 m preko zadnjega dela vozila, mora
biti na najbolj izpostavljeni točki označen:

- na osebnih avtomobilih, trikolesih, lahkih štirikolesih,
štirikolesih in lahkih priklopnikih, ki jih vlečejo osebni
avtomobili - s tablo, veliko najmanj 25 × 25 cm, pobarvano
izmenično s poševnimi trakovi oranžne in bele barve, ki odseva
svetlobo, nameščeno prečno na smer vožnje;

- na drugih vozilih - s tablo, veliko 50 × 50 cm, pobarvano
izmenično s poševnimi trakovi oranžne in bele barve, ki odseva
svetlobo, nameščeno prečno na smer vožnje.

(2) Ob zmanjšani vidljivosti in ponoči je treba znaku iz druge
alinee prejšnjega odstavka dodati rdečo neslepečo luč.

(3) Izjemoma je lahko podnevi ob dobri vidljivosti tovor, ki se
prevaža na osebnem avtomobilu, označen z rdečo tkanino, veliko
najmanj 50 x 50 cm.

(4) Z globo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki
ravna v nasprotju z določbami tega člena.

(5) Z globo najmanj 400.000 tolarjev se kaznuje za prekršek
pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v
nasprotju z določbami tega člena, odgovorna oseba pa z globo
najmanj 40.000 tolarjev.


68. člen

(1) Če sega tovor čez vozilo na bočnih straneh, mora biti glede
na vrsto vozila označen na bočno najbolj izpostavljenih mestih
na sprednji in zadnji strani s tablami iz prve oziroma druge
alinee prvega odstavka prejšnjega člena, ki morajo biti
nameščene prečno na smer vožnje. Ponoči in ob zmanjšani
vidljivosti mora biti tak tovor označen na bočno najbolj
izpostavljenih mestih tudi z belima lučema na sprednji strani in
z rdečima lučema na zadnji strani.

(2) V primeru, da tovor na vozilu zakriva vidno polje v
vzvratnih ogledalih, je treba namestiti dodatni vzvratni
ogledali, ki omogočata normalno vidno polje. Dodatnih vzvratnih
ogledal ni treba namestiti na vozila, s katerimi se opravlja
izredni prevoz, pri katerem zagotavljata varnost prevoza najmanj
dve spremljevalni vozili.

(3) Z globo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki
ravna v nasprotju z določbami tega člena.

(4) Z globo najmanj 400.000 tolarjev se kaznuje za prekršek
pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v
nasprotju z določbami tega člena, odgovorna oseba pa z globo
najmanj 40.000 tolarjev.


Obremenitev in dimenzije vozila

69. člen


(1) Skupna masa vozila ne sme presegati največje dovoljene mase
vozila ali s prometnim znakom omejene skupne mase.

(2) Tovor ne sme obremenjevati posameznih osi vozila nad
dovoljeno osno obremenitvijo po določilih proizvajalca vozila.

(3) Tovor ne sme obremenjevati posameznih osi vozila preko
predpisane ali s prometnim znakom omejene osne obremenitve.
Vozilo s tovorom ne sme presegati predpisane ali s prometnim
znakom omejene skupne mase ali dimenzije, predpisane za
posamezno vrsto vozil ali omejeno s prometnim znakom, razen v
primerih in pod pogoji iz 70. člena tega zakona.

(4) Ne glede na določbe prvega, drugega in tretjega odstavka
tega člena so dovoljene tolerance do 3% pri skupni masi in osni
obremenitvi motornih in priklopnih vozil.

(5) Z globo 40.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki
opravlja prevoz, in oseba, ki naloži tovor, ki se opravlja v
nasprotju s prvim ali drugim odstavkom tega člena. Z globo
40.000 tolarjev se kaznuje za prekršek tudi oseba, ki je
naročnik prevoza, če se opravlja prevoz v nasprotju s prvim ali
drugim odstavkom tega člena na njeno zahtevo.

(6) Z globo najmanj 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek
pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki opravlja
prevoz, in pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki
naloži tovor, ki se opravlja v nasprotju s prvim ali drugim
odstavkom tega člena, odgovorna oseba pa z globo najmanj 50.000
tolarjev. Z globo najmanj 100.000 tolarjev se kaznuje za
prekršek tudi pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik,
ki je naročnik prevoza, če se opravlja prevoz v nasprotju s
prvim ali drugim odstavkom tega člena na njeno zahtevo,
odgovorna oseba pa z globo najmanj 50.000 tolarjev.


Izredni prevoz

70. člen

(1) Izredni prevoz je prevoz z vozilom, ki samo ali skupaj s
tovorom presega predpisano ali s prometnim znakom omejeno osno
obremenitev, predpisano ali s prometnim znakom omejeno skupno
maso ali za posamezno vrsto vozil predpisano ali s prometnim
znakom omejeno dimenzijo.

(2) Izredni prevoz se lahko opravi le, če je pristojni organ
izdal zanj dovoljenje.

(3) Izredni prevoz se lahko opravi le pod pogoji, navedenimi v
dovoljenju.

(4) Ne glede na določbi drugega in tretjega odstavka tega člena
se lahko opravi izredni prevoz v primerih in pod pogoji,
določenimi v zakonu o javnih cestah, tudi brez dovoljenja za
izredni prevoz. Brez dovoljenja se lahko opravi izredni prevoz
tudi v primeru vleke pokvarjenega ali poškodovanega avtobusa ali
tovornega vozila, ustavljenega na vozišču, vendar le do
najbližjega kraja, kjer se lahko to vozilo izloči iz prometa,
ter pluženja in posipanja cest pri zimskem vzdrževanju cest.

(5) Voznik, spremljevalec in organizator oziroma organizatorka
(v nadaljnjem besedilu: organizator) izrednega prevoza morajo
biti za izvajanje izrednih prevozov usposobljeni po predpisanem
programu. Med izvajanjem izrednega prevoza morajo imeti potrdilo
o usposobljenosti pri sebi in ga na zahtevo dati policistu na
vpogled.

(6) Minister, pristojen za promet, predpiše program
usposabljanja za organizatorje, spremljevalce in voznike
izrednih prevozov, pogoje, ki jih mora izpolnjevati
izobraževalna ali druga organizacija za izvajanje tega programa,
obrazec potrdila o uspešno opravljenem programu, način vodenja
evidence o izdanih potrdilih, in pooblasti organizacije za
izvajanje tega programa.

(7) Z globo 40.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki
opravlja izredni prevoz, oseba, ki naloži tovor in oseba, ki je
naročnik prevoza, ki se opravlja v nasprotju z drugim ali
tretjim odstavkom tega člena, ter voznik, spremljevalec ali
organizator, ki ravna v nasprotju s petim odstavkom tega člena.

(8) Z globo najmanj 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek
pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki opravlja
izredni prevoz, pravna oseba ali samostojni podjetnik
posameznik, ki naloži tovor, in pravna oseba ali samostojni
podjetnik posameznik, ki je naročnik prevoza, ki se opravlja v
nasprotju z drugim ali tretjim odstavkom tega člena, ter pravna
oseba in samostojni podjetnik posameznik, ki opravlja izredni
prevoz v nasprotju s petim odstavkom tega člena, odgovorna oseba
pravne osebe pa z globo najmanj 50.000 tolarjev.


Nalaganje in razlaganje tovora

71. člen

(1) Nalaganje ali razlaganje tovora na cesti je dovoljeno pod
pogojem, da zaradi tega ni ustavljen promet vozil ali onemogočen
promet drugih udeležencev cestnega prometa.


(2) Če je vozilo ustavljeno na cesti zaradi nalaganja ali
razlaganja tovora, ustavitev ne sme trajati dlje, kot je nujno
potrebno.

(3) Če je treba zaradi nalaganja ali razlaganja tovora vozilo
ustaviti na pešpoti ali kolesarski poti, mora imeti voznik za to
dovoljenje pristojnega organa lokalne skupnosti.

(4) Z nalaganjem ali razlaganjem tovora se ne sme onesnažiti
ceste ali povzročiti čezmernega hrupa.

(5) Z globo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki
ravna v nasprotju z določbami tega člena.

(6) Z globo najmanj 400.000 tolarjev se kaznuje za prekršek
pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v
nasprotju z določbami tega člena, odgovorna oseba pravne osebe
pa z globo najmanj 40.000 tolarjev.


IV. POSEBNE OBVEZNOSTI VOZNIKOV

Prepoved uporabe določenih naprav ali opreme

72. člen

(1) Voznik med vožnjo ne sme uporabljati opreme ali naprav na
način, ki bi zmanjševale njegovo slušno ali vidno zaznavanje ali
zmožnost obvladovanja vozila (maska, slušalke, telefon itd.).

(2) Voznik med vožnjo ne sme poslušati radia ali drugih zvočnih
naprav s takšno glasnostjo, ki mu onemogoča normalno slušno
zaznavanje v cestnem prometu.

(3) Ne glede na določbo prvega odstavka je med vožnjo dovoljeno
telefoniranje, vendar le ob uporabi v vozilo vgrajene naprave za
prostoročno telefoniranje ali brezžične slušalke za eno uho, če
vozniku pri tem ni treba fizično upravljati s telefonskim
aparatom. Pri opravljanju nalog, potrebnih za reševanje
življenja ali premoženja, preprečitev ali odpravo velike
materialne škode, preprečitev ali odpravo onesnaženja okolja in
nalog policije, je med vožnjo dovoljena uporaba radijske postaje.

(4) Z globo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik
motornega vozila, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.

(5) Z globo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ne
potrebuje vozniškega dovoljenja, ki ravna v nasprotju z
določbami tega člena.


Trajanje vožnje

73. člen

********************

Razveljavitev (Uradni list RS, št. 76-3387/2005)

(glej opombo (4))

((1) Voznik v 24 urah, oziroma med dvema dnevnima počitkoma po
določbi, ki opredeljuje dnevni počitek, ali med dnevnim počitkom
in tedenskim počitkom (v nadaljnjem besedilu: dnevna vožnja) ne
sme voziti več kot 9 ur. V enem tednu se čas vožnje lahko
dvakrat podaljša na 10 ur.

(2) Najkasneje po šestih dnevnih vožnjah mora imeti voznik
tedenski počitek, kot je določeno v 77. členu tega zakona.

(3) Tedenski počitek se lahko preloži do konca šestega dne, če
skupni čas vožnje v šestih dneh ne presega najdaljšega časa
vožnje, ki ustreza šestim dnevnim vožnjam iz prvega odstavka
tega člena.

(4) Pri opravljanju mednarodnih občasnih prevozov in izmeničnih
voženj potnikov se določbe drugega in tretjega odstavka tega
člena uporabljajo za obdobje največ dvanajst dnevnih voženj.

(5) Voznik v dveh zaporednih tednih ne sme voziti več kot 90 ur.

(6) Teden je čas od ponedeljka od 00.00 ure do nedelje do 24.00
ure.

(7) Z globo 40.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki
ravna v nasprotju s prvim ali petim odstavkom tega člena.

(8) Z globo najmanj 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek
pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v
nasprotju s prvim, tretjim ali petim odstavkom tega člena,
odgovorna oseba pa z globo najmanj 80.000 tolarjev.)

********************


Odmor

74. člen

********************


Razveljavitev (Uradni list RS, št. 76-3387/2005)

(glej opombo (4))

((1) Najkasneje po 4 urah in 30 minutah vožnje mora imeti voznik
najmanj 45-minutni odmor, razen če takrat že ne začne z dnevnim
ali tedenskim počitkom.

(2) Odmor iz prejšnjega odstavka lahko nadomesti z najmanj tremi
15-minutnimi odmori, razporejenimi med 4 in polurno vožnjo.

(3) V notranjem linijskem prevozu potnikov lahko traja odmor
voznika najmanj 30 minut, če voznik pred tem ne vozi več kot 4
ure. Odmor v takšnem obsegu ima voznik lahko le v primeru, če bi
odmori, ki presegajo 30 minut, ovirali potek mestnega prometa.

(4) Med odmori voznik ne sme opravljati nobenih drugih del,
drugače se ta čas ne šteje za odmor. Za drugo delo se ne šteje
čas čakanja in čas, ko voznik ne vozi, čas pa prebije v vozilu,
ki se vozi na trajektu ali na vlaku.

(5) Odmori po tem členu ne štejejo za dnevni počitek.

(6) Z globo 40.000 tolarjev se za prekršek kaznuje voznik, ki
ravna v nasprotju s prvim, drugim ali tretjim odstavkom tega
člena.

(7) Z globo najmanj 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek
pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v
nasprotju s prvim, drugim, ali tretjim odstavkom tega člena,
odgovorna oseba pa z globo najmanj 80.000 tolarjev.)

********************


Dnevni počitek

75. člen

********************

Razveljavitev (Uradni list RS, št. 76-3387/2005)

(glej opombo (4))

((1) Voznik mora imeti v 24 urah najmanj 11 neprekinjenih ur
dnevnega počitka, ki se lahko največ trikrat v posameznem tednu
skrajša na najmanj 9 neprekinjenih ur, pod pogojem, da se mu kot
nadomestilo omogoči pred koncem naslednjega tedna počitek,
podaljšan za enako obdobje, za kakršno mu je bil skrajšan v
prejšnjem tednu.

(2) V dnevih, ko se počitek ne skrajša v skladu s prejšnjim
odstavkom, lahko voznik izkoristi počitek v dveh ali treh
ločenih obdobjih v 24 urah. Eno od teh obdobij mora trajati
najmanj 8 neprekinjenih ur. Voznik mora imeti v tem primeru
skupno najmanj 12 ur dnevnega počitka.

(3) Če se pri vožnji menjata najmanj dva voznika, mora imeti
vsak voznik v 30 urah najmanj 8 nepretrganih ur dnevnega počitka.

(4) Dnevni počitek voznik lahko prebije na ležišču v vozilu, če
vozilo ta čas stoji.

(5) Z globo 40.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki
ravna v nasprotju s prvim, drugim ali tretjim odstavkom tega
člena.

(6) Z globo najmanj 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek
pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v
nasprotju s prvim, drugim ali tretjim odstavkom tega člena,
odgovorna oseba pa z globo najmanj 80.000 tolarjev.)

********************


Prekinitev dnevnega počitka

76. člen

********************

Razveljavitev (Uradni list RS, št. 76-3387/2005)

(glej opombo (4))

((1) Ne glede na določbe prejšnjega člena se lahko dnevni počitek
prekine samo enkrat, če so za voznika, ki prevaža blago ali
potnike in spremlja vozilo, ki se prevaža s trajektom ali
vlakom, kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji:

- voznik mora imeti možnost preživeti del dnevnega počitka na
kopnem neposredno pred ali po delu dnevnega počitka, ki ga je
preživel na trajektu ali vlaku;

- čas med obema deloma dnevnega počitka iz prejšnje alinee mora
biti čim krajši in v nobenem primeru ne sme presegati 1 ure pred
vkrcanjem ali po izkrcanju vozila na oziroma s trajekta ali
vlaka. V čas vkrcavanja oziroma izkrcavanja se všteva tudi čas,
porabljen za carinske formalnosti;


- voznik mora imeti v času obeh delov dnevnega počitka
zagotovljeno ležišče.

(2) Če je dnevni počitek prekinjen na način, določen v tem
členu, mora biti skupni čas dnevnega počitka podaljšan za dve
uri.

(3) Z globo 40.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki
ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena.

(4) Z globo najmanj 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek
pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v
nasprotju z drugim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pa z
globo najmanj 80.000 tolarjev.)

********************


Tedenski počitek

77. člen

********************

Razveljavitev (Uradni list RS, št. 76-3387/2005)

(glej opombo (4))

((1) V vsakem tednu se eden od dnevnih počitkov podaljša tako, da
skupaj s tedenskim počitkom znaša najmanj 45 neprekinjenih ur (v
nadaljnjem besedilu: tedenski počitek).

(2) Tedenski počitek se lahko skrajša na najmanj 36
neprekinjenih ur, če poteka na mestu, kjer je na podlagi licence
zagotovljeno parkirno mesto ali kjer je voznik običajno
nastanjen, ali na najmanj 24 neprekinjenih ur, če poteka drugje.

(3) Vsako zmanjšanje tedenskega počitka je treba nadomestiti z
enakovrednim neprekinjenim počitkom pred koncem tretjega tedna,
šteto od tedna, v katerem je bil tedenski počitek skrajšan.

(4) Tedenski počitek, ki se začne v enem tednu in se nadaljuje v
naslednji teden, se lahko prišteje kateremukoli od teh dveh
tednov.

(5) Pri mednarodnem občasnem prevozu in izmeničnih vožnjah
potnikov, za katere velja četrti odstavek 73. člena tega zakona,
se lahko tedenski počitek prenese v naslednji teden in se
izkoristi skupaj s tedenskim počitkom v tem tednu.

(6) Vsak počitek, ki je nadomestilo za skrajšanje dnevnega ali
tedenskega počitka, mora biti dodan drugemu, najmanj 8 ur
trajajočemu počitku. Na voznikovo zahtevo se mu ta počitek
dodeli v kraju, kjer ima prevoznik na podlagi licence
zagotovljeno parkirno mesto ali kjer je voznik običajno
nastanjen.

(7) Z globo 40.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki
ravna v nasprotju s prvim, drugim, ali tretjim odstavkom tega
člena.

(8) Z globo najmanj 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek
pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v
nasprotju s prvim, drugim, tretjim ali šestim odstavkom tega
člena, odgovorna oseba pa z globo najmanj 80.000 tolarjev.)

********************


Prepovedano nagrajevanje

78. člen

********************

Razveljavitev (Uradni list RS, št. 76-3387/2005)

(glej opombo (4))

((1) Prepovedano je kakršnokoli nagrajevanje voznika za prevoženo
razdaljo ali količino prevoženega blaga, če so s tem kršeni
predpisi o trajanju vožnje in počitkih voznikov ali drugi
predpisi o varnosti cestnega prometa.

(2) Z globo najmanj 400.000 tolarjev se kaznuje za prekršek
pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v
nasprotju z določbo tega člena, odgovorna oseba pa z globo
najmanj 100.000 tolarjev.)

********************


Tahograf

79. člen

********************

Razveljavitev (Uradni list RS, št. 76-3387/2005)

(glej opombo (4))


((1) Motorna vozila, ki morajo biti opremljena s tahografom,
morajo imeti v njem pravilno vložen in izpolnjen ustrezen
zapisni list glede na tip tahografa in hitrostno območje. Voznik
mora imeti pri sebi ključ tahografa in izpolnjene zapisne liste
iz tahografa, iz katerih so razvidni podatki o vožnji, odmorih
in počitkih ter drugih dejavnostih voznika v tekočem tednu, ter
zapisni list za zadnji dan vožnje v preteklem tednu. V primeru,
da je bil voznik v tekočem tednu odsoten z dela, mora imeti v
vozilu potrdilo delodajalca o odsotnosti z dela. Pri elektronski
snemalni opremi, ki beleži podatke na drugačen način kot
tahograf, nadomešča zapisni list zapisna kartica.

(2) Voznik je na zahtevo policista ali pristojnega inšpektorja
oziroma inšpektorice (v nadaljnjem besedilu: inšpektor) dolžan
omogočiti kontrolo tahografa ali snemalne opreme ter izročiti na
vpogled zapisne liste, zapisno kartico ali izpis iz snemalne
opreme kakor tudi dovoliti pregled zapisnih listov, zapisne
kartice ali izpisa iz snemalne opreme. Policist ali pristojni
inšpektor lahko začasno odvzame zapisni list ali izpis iz
snemalne opreme kot dokazilo v postopku ali v isti namen opravi
prepis podatkov iz zapisne kartice.

(3) Ob sumu, da tahograf ali snemalna oprema ne deluje pravilno,
lahko policist ali pristojni inšpektor odredi, da se opravi
izredni pregled tahografa ali snemalne opreme in vseh drugih, z
njim povezanih elementov, ki morajo biti vgrajeni v vozilu za
pravilno njihovo delovanje.

(4) Pregled iz prejšnjega odstavka opravljajo pravne osebe in
samostojni podjetniki posamezniki, ki jih pooblasti minister,
pristojen za promet. O pregledu se izda pisno mnenje.

(5) Minister, pristojen za promet, natančneje določi tehnične
zahteve, ki jih mora izpolnjevati tahograf, snemalna naprava in
zapisni list, postopke ugotavljanja skladnosti, vgradnje, rednih
in izrednih pregledov ter zahteve, ki jih morajo izpolniti
pravne osebe oziroma samostojni podjetniki posamezniki za
izvajanje rednih in izrednih pregledov.

(6) Šteje se, da izpolnjujejo zahteve iz prejšnjega odstavka
pravne osebe, ki imajo veljavno odločbo ministra, pristojnega za
meroslovje, o imenovanju za izvajanje postopkov ugotavljanja
skladnosti ter rednih in izrednih overitev za nadzorne naprave
za kontrolo dela voznika in gibanja vozila v cestnem prometu
oziroma samostojni podjetniki posamezniki, ki imajo za izvajanje
postopkov ugotavljanja skladnosti ter rednih in izrednih
overitev za nadzorne naprave za kontrolo dela voznika in gibanja
vozila v cestnem prometu veljavno akreditacijsko listino izdano
v skladu s standardom o zahtevah za usposobljenost kontrolnih
organov.

(7) Tahograf ali snemalna oprema ne sme biti poškodovana,
pokvarjena ali predelana tako, da beleži manjše hitrosti oziroma
spremenjene druge vrednosti.

(8) Če se pri pregledu iz tretjega odstavka tega člena ugotovi,
da je tahograf ali snemalna oprema poškodovana, pokvarjena ali
predelana tako, da beleži manjše hitrosti oziroma spremenjene
druge vrednosti ali se ugotovi, da ne deluje, plača stroške
pregleda lastnik vozila, katerega tahograf ali snemalna oprema
je bila pregledana.

(9) Uporabljene zapisne liste ali zapisne kartice, izpise iz te
kartice ali podatke, zapisane na drugi medij, mora prevoznik
hraniti na sedežu eno leto.

(10) Z globo 40.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki
ravna v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom tega člena.

(11) Z globo najmanj 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek
pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v
nasprotju s prvim ali devetim odstavkom tega člena, odgovorna
oseba pa z globo najmanj 80.000 tolarjev.

(12) Z globo najmanj 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek
pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v
nasprotju s sedmim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pa z
globo najmanj 100.000 tolarjev.)

********************


Zapisni list in zapisna kartica

80. člen

********************

Razveljavitev (Uradni list RS, št. 76-3387/2005)

(glej opombo (4))

((1) Voznik ne sme uporabljati poškodovanih ali umazanih zapisnih
listov in ne ponarejene ali poškodovane zapisne kartice. Če je
poškodovan ali umazan zapisni list zamenjal z novim, ga mora
priložiti k novemu.

(2) Vozniki morajo uporabljati zapisne liste ali zapisne kartice
vsak dan vožnje, od trenutka, ko prevzamejo vozilo, in jih ne
smejo odstraniti pred koncem dneva oziroma dela.


(3) Nobenega zapisnega lista ali zapisne kartice se ne sme
uporabljati dlje kot do konca obdobja, za katerega je namenjen.
Če voznik zaradi morebitne odsotnosti iz vozila ne more primerno
uporabljati nameščene opreme, se časovna obdobja, določena v
četrtem odstavku tega člena, vnesejo na zapisni list ročno, z
avtomatskim snemanjem ali na drug način, zapisana pa morajo biti
razločno in ne smejo umazati zapisa.

(4) Voznik mora zagotoviti, da se čas zapisa na posameznem listu
ujema z uradnim časom države, v kateri je vozilo registrirano,
in upravljati preklopne mehanizme ter zagotoviti, da so sproti
in jasno zapisani:

a) čas vožnje;

b) čas drugih dejavnosti;

c) druga obdobja, in sicer:

- čas, ko je čakal, to je čas, ko je bil v pripravljenosti na
delovnem mestu;

- čas, ko je bil med vožnjo v vozilu kot sovoznik;

- čas, ko je počival med vožnjo drugega voznika;

- odmori med delom in čas dnevnega počitka.

(5) Če med vožnjo pride do okvare tahografa ali snemalne opreme
mora voznik na potni nalog zabeležiti vse podatke o različnih
časovnih obdobjih, ki niso bila registrirana. Če na potnem
nalogu ni dovolj prostora, lahko voznik te podatke vpisuje na
dodaten list, na katerega vpiše znamko in registrsko oznako
vozila ter ime in priimek voznika. Ta dodatni list se priloži k
potnemu nalogu.

(6) Okvara iz prejšnjega odstavka se mora odpraviti takoj po
končani vožnji, med katero je prišlo do okvare. Če vožnja traja
več kot en teden od dne, ko je prišlo do okvare, se mora okvara
odpraviti v času te vožnje.

(7) Z globo najmanj 40.000 tolarjev se kaznuje za prekršek
voznik, ki ravna v nasprotju s prvim, drugim, tretjim ali
četrtim odstavkom tega člena.

(8) Z globo najmanj 40.000 tolarjev se kaznuje za prekršek
voznik, ki ravna v nasprotju s petim odstavkom tega člena.

*******************

Črtano (Uradni list RS, št. 69-3065/2005)

(glej opombo (3))

((9) Z globo najmanj 2.000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek
pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v
nasprotju s šestim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pa z
globo najmanj 200.000 tolarjev.)

*******************

********************


Izjeme

81. člen

********************

Razveljavitev (Uradni list RS, št. 76-3387/2005)

(glej opombo (4))

(Določbe od 73. do 77. člena tega zakona ne veljajo za prevoze:

- z vozili, ki v skladu s predpisi ne potrebujejo tahografa ali
snemalne opreme;

- z vozili, s katerimi se opravlja prevoz potnikov v linijskem
mestnem prometu;

- z vozili, s katerimi se opravljajo javni linijski prevozi
potnikov v cestnem prometu, kjer linija ni daljša od 50 km.)

********************


Gospodarska vožnja

82. člen

(1) Gospodarske vožnje se smejo opravljati v kmetijski
dejavnosti z delovnimi stroji ali z vozili za prevoz tovora, pri
prevozu oseb v okviru turistične ponudbe pa tudi s cestnim
turističnim vlakom. Gospodarske vožnje se lahko opravljajo le na
kratkih razdaljah na nekategoriziranih, občinskih in državnih
cestah.

(2) Ob upoštevanju prostega profila ceste in cestnih objektov
lahko odstopa širina vozila ali skupine vozil, s katerim se pri
gospodarski vožnji opravlja prevoz tovora, od določil tega
zakona oziroma predpisov, izdanih na njegovi podlagi, za največ
20%, višina pa za največ 10%.


(3) Če v skladu s prejšnjim odstavkom širina tovora presega
predpisano, mora biti tovor na najbolj izpostavljenih bočnih
točkah na sprednji in zadnji strani označen s predpisanimi
tablami na način, določen prvem odstavku 68. člena tega zakona.
Cestni turistični vlak mora biti na vlečnem in na zadnjem
priklopnem vozilu označen z dobro vidnima rumenima utripajočima
lučema.

(4) Gospodarske vožnje se smejo opravljati le podnevi. Na cesti,
osvetljeni s cestno razsvetljavo, ki zagotavlja dobro vidnost
vozil, se lahko ponoči opravljajo vožnje s cestnim turističnim
vlakom. Na cesti, na kateri je največja dovoljena hitrost v
skladu z drugim odstavkom 32. člena tega zakona večja od 50
km/h, je vožnja cestnega turističnega vlaka prepovedana.

(5) Če se gospodarske vožnje opravljajo zgoščeno na določenem
območju in v določenem časovnem obdobju, mora upravljavec ceste
na to opozoriti druge udeležence cestnega prometa s predpisano
prometno signalizacijo. Cesto ali njen del, po katerem poteka
proga cestnega turističnega vlaka, mora označiti s predpisano
prometno signalizacijo ter urediti in označiti končni postaji in
morebitna vmesna postajališča. Končni postaji cestnega
turističnega vlaka morajo biti zunaj vozišča.

(6) Prevoz oseb s cestnim turističnim vlakom zunaj označene
proge iz prejšnjega odstavka je prepovedan.

(7) Z globo 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki
ravna v nasprotju s prvim, drugim, tretjim, četrtim ali šestim
odstavkom tega člena.

(8) Z globo najmanj 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek
pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v
nasprotju z določbami tega člena, odgovorna oseba pa z globo
najmanj 50.000 tolarjev.


Varnostni pas

83. člen

(1) Med vožnjo morajo biti voznik in potniki oziroma potnice (v
nadaljnjem besedilu: potnik) v motornem vozilu, na vseh sedežih,
kjer so vgrajeni varnostni pasovi, pripeti na način, ki ga je
predvidel proizvajalec oziroma proizvajalka (v nadaljnjem
besedilu: proizvajalec) vozila glede na konstrukcijo
zadrževalnega sistema.

(2) Določba prejšnjega odstavka se ne uporablja za avtobuse
mestnega potniškega prometa in za avtobuse, ki imajo stojišča,
na katerih potniki stojijo.

(3) Varnostnega pasu ni treba uporabljati osebi iz prvega
odstavka tega člena, ki z veljavnim zdravniškim potrdilom
dokaže, da pasu zaradi zdravstvenih razlogov ne more uporabljati.

(4) Minister, pristojen za zdravje, izda natančnejši predpis o
zdravstvenih razlogih, zaradi katerih osebam iz prejšnjega
odstavka ni treba uporabljati varnostnih pasov ter o obliki in
vsebini zdravniškega potrdila.

(5) Z globo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik ali
potnik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.


Zaščitna čelada

84. člen

(1) Voznik in potnik na kolesu z motorjem, motornem kolesu,
trikolesu, lahkem štirikolesu in štirikolesu brez zaprte kabine,
mora med vožnjo nositi na glavi pripeto homologirano zaščitno
motoristično čelado.

(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka zaščitne čelade ni
treba uporabljati vozniku in potniku na vozilu z vgrajenim
zadrževalnim sistemom, ki izpolnjuje pogoje, predpisane s
posebnim predpisom, ki ga izda minister, pristojen za
homologacijo vozil, kadar uporabljata v vozilo vgrajeni
zadrževalni sistem.

(3) Oseba, mlajša od 14 let, ki vozi kolo ali kolo s pomožnim
motorjem, mora med vožnjo nositi na glavi pripeto homologirano
zaščitno kolesarsko ali motoristično čelado. Enako velja tudi za
otroka, ki se na kolesu ali kolesu s pomožnim motorjem vozi kot
potnik.

(4) Jahač mora imeti med ježo na glavi zaščitno čelado.

(5) Z globo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik ali
potnik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, in
jahač, ki ravna v nasprotju s prejšnjim odstavkom.


Vleka pokvarjenega vozila

85. člen

(1) Vleka dvoslednega motornega vozila je dovoljena le, če se to
zaradi okvare ne more premikati samo. Vleka enoslednega vozila
je prepovedana.


(2) Vleka pokvarjenega vozila je prepovedana na avtocesti in na
cesti, rezervirani za motorna vozila.

(3) Če se dvosledno motorno vozilo pokvari na cesti iz
prejšnjega odstavka, je vleka dovoljena le do najbližjega izvoza.

(4) V vlečenem vozilu ne sme biti potnikov.

(5) Med vleko morata imeti obe vozili vklopljene varnostne
utripalke. Če katero od vozil nima varnostnih utripalk ali te ne
delujejo, mora biti na vlečnem vozilu prižgana najmanj ena
rumena utripajoča luč, ki mora biti dobro vidna z vseh strani.
Če rumena utripajoča luč ni dobro vidna z zadnje strani, mora
biti taka luč tudi na vlečenem vozilu.

(6) Ne glede na določbi drugega in tretjega odstavka tega člena
je po avtocesti ali cesti, rezervirani za motorna vozila,
dovoljena vleka pokvarjenega tovornega vozila ali avtobusa do
najbližjega kraja, kjer je mogoče okvaro odpraviti, če vleka
takega vozila po cesti nižje kategorije ni mogoča.

(7) Pri vleki po avtocesti ali cesti, rezervirani za motorna
vozila, mora biti vlečeno vozilo oprto na vlečno vozilo ali na
priklopno vozilo za vleko pokvarjenih vozil, na obeh vozilih pa
morata biti prižgani najmanj po dve dobro vidni rumeni
utripajoči luči, in sicer na vlečnem vozilu na sprednji strani,
na vlečenem vozilu pa na zadnji strani.

(8) Z globo 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki
ravna v nasprotju z določbami tega člena.

(9) Z globo najmanj 300.000 tolarjev se kaznuje za prekršek
pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v
nasprotju z določbami tega člena, odgovorna oseba pa z globo
najmanj 30.000 tolarjev.


86. člen

(1) Pokvarjeno motorno vozilo je dovoljeno vleči z vrvjo ali
drogom:

- z vrvjo samo trikolo, lahko štirikolo, štirikolo ali osebni
avtomobil, ki ima brezhibno delovno zavoro in brezhibno napravo
za upravljanje, ki delujeta tudi, kadar motor ne deluje.

- z drogom vozilo, ki ima brezhibno napravo za upravljanje, če
pa njegova skupna masa presega maso vlečnega vozila, pa tudi
brezhibno delovno zavoro, ki deluje tudi, kadar motor ne deluje.

(2) Če pogoj iz prejšnjega odstavka ni izpolnjen, se lahko vleče
motorno vozilo le tako, da je oprto na vlečno vozilo.

(3) Pri vleki z vrvjo razdalja med vlečnim in vlečenim vozilom
ne sme biti manjša od 3 m in ne večja od 5 m.

(4) Motornega vozila, ki ni označeno z veljavno prometno
nalepko, ni dovoljeno vleči z vrvjo ali drogom.

(5) Z globo 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki
ravna v nasprotju z določbami tega člena.

(6) Z globo najmanj 300.000 tolarjev se kaznuje za prekršek
pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v
nasprotju z določbami tega člena, odgovorna oseba pa z globo
najmanj 30.000 tolarjev.


87. člen

(1) Vlečeno vozilo sme upravljati oseba, ki izpolnjuje pogoje iz
prvega odstavka 138. člena tega zakona.

(2) Z globo 50.000 tolarjev se kaznuje za prekršek oseba, ki
ravna v nasprotju z določbo tega člena.

(3) Z globo najmanj 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek
pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki odredi
vožnjo v nasprotju z določbo tega člena, odgovorna oseba pa z
globo najmanj 50.000 tolarjev.


88. člen

(1) Vleka pokvarjenega motornega vozila s pripetim priklopnim
vozilom je dovoljena le do najbližjega primernega prostora zunaj
vozišča, kjer se priklopno vozilo izloči iz prometa.

(2) Z globo 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki
ravna v nasprotju z določbo tega člena.


89. člen

(1) Pri vleki ponoči morajo biti na vlečenem vozilu prižgane
najmanj pozicijske luči. Na vlečnem vozilu mora biti prižgana
najmanj ena rumena utripajoča luč, ki mora biti dobro vidna z
vseh strani. Če rumena utripajoča luč ni dobro vidna z zadnje
strani, mora biti taka luč tudi na vlečenem vozilu.

(2) Kadar je vidljivost zmanjšana na manj kot 50 metrov, je
vleka pokvarjenih vozil prepovedana. Če se takšne razmere
pojavijo med vleko ali se vozilo na cesti pokvari v takšnih
razmerah, je vleka dovoljena le do najbližjega kraja, kjer je
mogoče pokvarjeno vozilo izločiti iz prometa.


(3) Z globo 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki
ravna v nasprotju z določbami tega člena.

(4) Z globo najmanj 300.000 tolarjev se kaznuje za prekršek
pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v
nasprotju z določbami tega člena, odgovorna oseba pa z globo
najmanj 30.000 tolarjev.


Vleka priklopnega vozila

90. člen

(1) Z motornim vozilom je dovoljeno vleči največ eno priklopno
vozilo, s traktorjem in pri gospodarski vožnji pa največ dve
priklopni vozili, razen pri gospodarski vožnji za prevoz oseb v
turistične namene (turistični vlak), pri kateri so dovoljena
največ tri priklopna vozila.

(2) Z motornim vozilom je dovoljeno vleči priklopno vozilo le,
če je na vozilu vgrajena homologirana vlečna naprava tako, kot
je določil proizvajalec vozila.

(3) V primeru, da priklopno vozilo ali tovor na njem zakriva
vidno polje v vzvratnem ogledalu vlečnega vozila, morata biti na
vlečnem vozilu nameščeni dodatni vzvratni ogledali, ki omogočata
normalno vidno polje.

(4) Z globo 40.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki
ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.

(5) Z globo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki
ravna v nasprotju z drugim ali tretjim odstavkom tega člena.

(6) Z globo najmanj 400.000 tolarjev se kaznuje za prekršek
pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v
nasprotju z določbami tega člena, odgovorna oseba pa z globo
najmanj 40.000 tolarjev.


V. VARSTVO UDELEŽENCEV CESTNEGA PROMETA

Varstvo otrok

91. člen

(1) Otroci morajo biti kot udeleženci v cestnem prometu deležni
posebne pozornosti in pomoči vseh drugih udeležencev.

(2) Kadar je treba poskrbeti za varnost otrok, posebno če se
pričakuje večje število otrok na enem mestu (prihod ali odhod iz
šole, vrtca ipd.), lahko šole, organizirane skupine staršev,
organizacije za varnost cestnega prometa, ustanove, društva ali
druge institucije organizirajo in izvajajo varstvo otrok v
cestnem prometu.

(3) Pri varovanju otrok iz prejšnjega odstavka na prehodu za
pešce, mora biti oseba, ki varuje otroke pri prečkanju vozišča,
stara najmanj 21 let. Oblečena mora biti v oblačila živo rumene
barve z vdelanimi odsevnimi trakovi bele barve, pri varovanju pa
mora uporabljati predpisani, obojestransko označeni prometni
znak "ustavi", s katerim ustavi prometni tok vozil in omogoči
otrokom varno prečkanje vozišča.

(4) Voznik mora na znak iz prejšnjega odstavka ustaviti vozilo
pred prehodom in pustiti otroke mimo.

(5) Otroci morajo imeti na poti v vrtec in prvi razred osnovne
šole ter domov spremstvo polnoletne osebe. Spremljevalci so
lahko tudi otroci, starejši od 10 let in mladoletniki oziroma
mladoletnice (v nadaljnjem besedilu: mladoletniki), če to
dovolijo starši, posvojitelji oziroma posvojiteljice (v
nadaljnjem besedilu: posvojitelji), skrbniki oziroma skrbnice (v
nadaljnjem besedilu: skrbniki) oziroma rejniki oziroma rejnice
(v nadaljnjem besedilu: rejniki) otroka. Otroci, ki obiskujejo
prvi razred osnovne šole, lahko prihajajo v območju umirjenega
prometa in v območju za pešce v šolo tudi brez spremstva, če to
dovolijo starši, posvojitelji, skrbniki oziroma rejniki.

(6) Otroci smejo samostojno sodelovati v cestnem prometu šele,
ko se starši, posvojitelji, skrbniki oziroma rejniki prepričajo,
da so otroci sposobni razumeti nevarnosti v prometu in da so
seznanjeni s prometnimi razmerami na prometnih površinah, kjer
se srečujejo s cestnim prometom.

(7) O kršitvi določb tega zakona, ki jo stori otrok ali
mladoletnik, sme policist obvestiti njegove starše,
posvojitelje, skrbnike oziroma rejnike.

(8) Z globo 50.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki
ravna v nasprotju s četrtim odstavkom tega člena.


Prevoz skupine otrok

92. člen

(1) Skupino otrok je dovoljeno prevažati le z motornim vozilom,
ki poleg splošnih pogojev, predpisanih v tem zakonu, izpolnjuje
tudi posebne pogoje glede starosti, naprav in opreme in je
označeno s predpisanim znakom. Avtobus, s katerim se prevaža
skupina otrok, ki presega predpisano starost, mora poleg rednih
tudi na preventivne tehnične preglede.


(2) Skupino otrok, ki se vozi z avtobusom, mora, razen pri
prevozu v šolo in iz šole v posebnem linijskem prevozu,
spremljati najmanj en pedagoški spremljevalec (učitelj oziroma
učiteljica, vzgojitelj oziroma vzgojiteljica, trener oziroma
trenerka ipd.), ki skrbi za varnost otrok pri vstopanju v vozilo
in izstopanju iz njega ter za red in varnost otrok v vozilu.

(3) Otroci morajo med vožnjo sedeti na sedežih, vgrajenih v
vozilu. Na sedežih, pred katerimi ni drugega sedeža ali
predpisane varnostne pregrade, smejo sedeti le, če so pripeti z
vgrajenimi varnostnimi pasovi.

(4) Voznik, ki vozi skupino otrok, mora poleg splošnih pogojev,
predpisanih v tem zakonu, izpolnjevati posebne pogoje glede
posedovanja vozniškega dovoljenja oziroma vozniških izkušenj.

(5) Voznik iz prejšnjega odstavka ne sme v delovnem dnevu, ko
vozi skupino otrok, opravljati drugega dela, ki bi lahko
vplivalo na njegovo zmožnost varnega upravljanja motornega
vozila (npr. vodenje ali sodelovanje pri vodenju izleta ali
ekskurzije, izvedba ali sodelovanje pri izvedbi športne vadbe
ali treninga ipd.).

(6) Minister, pristojen za notranje zadeve, predpiše posebne
pogoje, ki jih mora izpolnjevati voznik, ki vozi skupino otrok,
in vozilo, s katerim se prevaža skupina otrok. Minister,
pristojen za šolstvo in šport, predpiše število pedagoških
spremljevalcev glede na število otrok v vozilu in druge, za
varnost pomembne okoliščine, njihove naloge pri spremljanje
skupine otrok, ter pogoje, ki jih morajo izpolnjevati.

(7) Skupina otrok je skupina najmanj pet otrok, ki predstavlja
večino potnikov v vozilu. Skupina pet ali več otrok, sestavljena
v družinskem krogu, se ne šteje za skupino otrok po tem zakonu.

********************

Razveljavitev s 15.7.2006 - Odločba US (Uradni list RS, št. 67-
2968/2005)

(glej opombo (4))

(8) Določbe tega člena se ne uporabljajo v javnem linijskem
avtobusnem prevozu.

********************

(9) Določbe tretjega odstavka tega člena se ne uporabljajo v
prometu v naselju, ko se opravljajo prevozi otrok z mestnimi
avtobusi.

(10) Z globo 40.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pedagoški
spremljevalec, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega
člena.

(11) Z globo 40.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki
vozi skupino otrok v nasprotju z določili tega člena ali
podzakonskega akta, izdanega na njegovi podlagi.

(12) Z globo najmanj 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek
pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki prevaža
skupino otrok v nasprotju z določbami tega člena ali
podzakonskega akta, izdanega na njegovi podlagi, odgovorna oseba
pa z globo najmanj 80.000 tolarjev.


93. člen

(1) Otroci morajo ponoči ali ob zmanjšani vidljivosti med hojo
po cesti nositi na vidnem mestu na strani, ki je obrnjena proti
vozišču, odsevnik, ki ne sme biti rdeče barve in katerega
odsevna površina na vsaki strani meri najmanj 20 cm2.

(2) Učenci oziroma učenke prvega in drugega razreda osnovne
šole, morajo na poti v šolo in iz nje nositi poleg odsevnika iz
prejšnjega odstavka tudi rumeno rutico, nameščeno okoli vratu.


Odgovornost staršev, posvojiteljev, skrbnikov in rejnikov

94. člen

(1) Če otrok ali mladoletnik prekrši predpise o varnosti
cestnega prometa, pa je prekršek posledica opustitve dolžne
skrbi ali nadzorstva nad njim, se za prekršek opustitve dolžne
skrbi ali nadzorstva kaznujejo z globo najmanj 20.000 tolarjev
njegovi starši, posvojitelji, skrbniki oziroma rejniki.

(2) Starši, posvojitelji, skrbniki oziroma rejniki so v primeru
iz prejšnjega odstavka dolžni plačati tudi stroške iz 24., 123.,
240., 241., 243. in 248. člena tega zakona.

(3) Opustitev dolžne skrbi ali nadzorstva iz prvega odstavka
tega člena nastopi zlasti tedaj, ko starši, posvojitelji,
skrbniki oziroma rejniki omogočijo, dovolijo ali dopustijo
vožnjo vozila v nasprotju s predpisi o varnosti cestnega prometa.


Pešci

95. člen


(1) Pešci morajo uporabljati prometne površine, namenjene hoji
pešcev.

(2) Če na vozišču ali ob njem ni pasu za pešce, pešpoti ali
pločnika, je pa kolesarska pot ali steza, smejo hoditi pešci po
kolesarski poti ali stezi, vendar tako, da ne ovirajo kolesarjev
in voznikov koles s pomožnim motorjem.

(3) Pešec ne sme hoditi po vozišču ali se zadrževati na njem,
prav tako ne sme nanj nenadoma stopiti.

(4) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka smejo hoditi pešci
po vozišču tam, kjer ni pločnika, pešpoti ali kolesarske steze.
Pešci morajo hoditi ob levem robu vozišča v smeri hoje.

(5) Izjemoma lahko pešci hodijo po desni strani vozišča v smeri
hoje, kjer je to zanje varneje (nepregledni ovinek, ovira na
vozišču ipd.).

(6) Pešec, ki potiska enosledno vozilo, ročni voziček ali drugo
prevozno sredstvo in organizirana skupina pešcev, mora v primeru
iz četrtega odstavka tega člena hoditi ob desnem robu vozišča v
smeri hoje. Pešec, ki potiska ob sebi enosledno vozilo, ga mora
voditi na svoji levi strani. Določba velja tudi za osebo, ki se
vozi v invalidskem vozičku.

(7) Pešec mora prečkati vozišče na prehodu za pešce, če je ta
oddaljen od njega manj kot 100 metrov. Pešec ne sme prečkati
vozišča zunaj prehoda za pešce, če sta smerni vozišči fizično
ločeni ali ju loči neprekinjena ločilna črta.

(8) Pešec mora prečkati vozišče brez ustavljanja in po najkrajši
poti. Preden stopi na vozišče, se mora prepričati, če to lahko
varno stori.

(9) Z globo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pešec, ki
ravna v nasprotju s prvim, drugim, tretjim, četrtim, šestim,
sedmim ali osmim odstavkom tega člena.

(10) Z globo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek organizator
skupine pešcev, ki ne zagotovi hoje organizirane skupine skladno
s šestim odstavkom tega člena.


Posebna prevozna sredstva

96. člen

(1) Posebna prevozna sredstva so invalidski vozički, otroška
prevozna sredstva ter športni pripomočki in naprave, ki
omogočajo gibanje, hitrejše od hoje pešca, kot so: skiro,
kotalke, rolke, rolerji, smuči, sanke, otroško kolo in po namenu
uporabe podobna prevozna sredstva, ki niso vozila po tem zakonu.

(2) Posebna prevozna sredstva se lahko uporabljajo v cestnem
prometu samo tam, kjer je dovoljena hoja pešcev oziroma vožnja
koles. Pri tem uporabniki teh prevoznih sredstev ne smejo
ovirati ali ogrožati pešcev ali kolesarjev. Način in hitrost
gibanja morajo prilagoditi razmeram v prometu, na površinah,
namenjenih pešcem, pa ne smejo presegati hitrosti, s kakršno se
gibljejo pešci.

(3) Posebnih prevoznih sredstev, razen invalidskih vozičkov, ni
dovoljeno uporabljati na vozišču ceste, namenjene prometu
motornih vozil.

(4) Za promet posebnih prevoznih sredstev se uporabljajo
predpisi, ki se uporabljajo za pešce oziroma kolesarje.

(5) Uporaba posebnih prevoznih sredstev, ki jih poganja motor,
in ki presegajo hitrost gibanja pešcev (gokart, motorne sani
ipd.), v cestnem prometu ni dovoljena. Izjemoma je dovoljena
uporaba motornih sani v cestnem prometu, če je to potrebno za
reševanje človeških življenj ali premoženja, preprečitev ali
odpravo velike materialne škode ali odpravo posledic onesnaženja
okolja. V takih primerih sme v skladu s prometnimi pravili, ki
se uporabljajo za vožnjo motornih vozil, upravljati motorne sani
oseba, ki sme voziti motorno vozilo.

(6) Z globo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek oseba, ki
ravna v nasprotju z drugim ali tretjim odstavkom tega člena.

(7) Z globo 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek oseba, ki
ravna v nasprotju s petim odstavkom tega člena.


Osvetlitev pešcev

97. člen

(1) Pešec, ki vleče ali potiska po vozišču ročni voziček ali se
vozi po vozišču v invalidskem vozičku, mora imeti ponoči in ob
zmanjšani vidljivosti na vozičku prižgano najmanj eno svetilko,
ki oddaja belo svetlobo, pritrjeno na levi strani, ki mora biti
vidna od spredaj in zadaj. Svetloba svetilke ne sme slepiti
drugih udeležencev v cestnem prometu.

(2) Pešec, ki ponoči hodi zunaj naselja ali v neosvetljenem
naselju, kjer ni pločnika ali pešpoti, po vozišču ali tik ob
njem, mora nositi na vidnem mestu na strani, ki je obrnjena
proti vozišču, svetilko, ki oddaja belo svetlobo, ki je vidna s
sprednje in zadnje strani, ali odsevnik iz prvega odstavka 92.
člena tega zakona.


(3) Organizirana skupina pešcev, ki hodi ponoči zunaj naselja
ali v neosvetljenem naselju po vozišču, mora uporabljati na
začetku in na koncu skupine najmanj po eno svetilko, ki oddaja
belo svetlobo. Svetilke morajo biti nameščene tako, da jih lahko
drugi udeleženci v cestnem prometu pravočasno opazijo.

(4) Z globo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pešec, ki
ravna v nasprotju z določbami tega člena.

(5) Z globo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek organizator
skupine pešcev, če skupina ni osvetljena, kot to določa tretji
odstavek tega člena.


Območje umirjenega prometa

98. člen

(1) Za območje umirjenega prometa lahko pristojni organ določi
del ceste ali cesto v naselju ali del naselja.

(2) V območju umirjenega prometa imajo pešci prednost pred
drugimi udeleženci cestnega prometa.

(3) Vozniki morajo v območju umirjenega prometa voziti posebno
previdno, še zlasti pa morajo biti pozorni na otroke, ki jim je
dovoljena igra v tem območju.

(4) V območju umirjenega prometa so prepovedane prireditve na
cestah, v katerih so udeležena motorna vozila v vožnji.

(5) Z globo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ne
potrebuje vozniškega dovoljenja, ki ravna v nasprotju z drugim,
ali tretjim odstavkom tega člena.

(6) Z globo 40.000 tolarjev se kaznuje voznik motornega vozila,
ki ravna v nasprotju z drugim ali tretjim odstavkom tega člena.

(7) Z globo najmanj 1,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek
organizator prireditve, ki ravna v nasprotju s četrtim odstavkom
tega člena, odgovorna oseba pa z globo najmanj 100.000 tolarjev.


Območje za pešce

99. člen

(1) Pristojni organ lahko določi kot območje za pešce del ceste
ali cesto v naselju ali del naselja.

(2) V območjih za pešce je dovoljen tudi promet uporabnikov
posebnih prevoznih sredstev in kolesarjev, vendar le tako, da ne
ovirajo ali ogrožajo pešcev.

(3) V območju za pešce smejo zaradi opravljanja dejavnosti
zapeljati vozila nujne medicinske pomoči, gasilska vozila,
vozila zaščite in reševanja, vozila policije, vozila, s katerimi
se opravljajo naloge občinskega redarstva, vozila, ki se
uporabljajo za vzdrževanje cest in vozila za zbiranje in odvoz
odpadkov in vozila, ki jih vozijo vozniki iz prvega odstavka 53.
člena tega zakona. Druga vozila smejo zapeljati v območje za
pešce le, če je to dovoljeno s predpisano prometno signalizacijo.

(4) Z globo 40.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki
ravna v nasprotju z drugim ali tretjim odstavkom tega člena.


Območje omejene hitrosti

100. člen

Za območje omejene hitrosti lahko pristojni organ določi naselje
ali del naselja, ki predstavlja funkcionalno celoto, v kateri je
treba zaradi gostote ali drugih značilnosti prometa pešcev ali
kolesarjev in njihove varnosti omejiti hitrost na manj kot 50
km/h.


Vstopanje in izstopanje potnikov

101. člen

(1) Mimo avtobusa, ustavljenega na postajališču, morajo vozniki
voziti tako, da je zagotovljena varnost pešcev. Če potniki
vstopajo ali izstopajo, je treba voziti mimo z zmanjšano
hitrostjo in posebno previdno.

(2) Vozilu iz prejšnjega odstavka je treba v naselju omogočiti
speljevanje s postajališča, ko voznik to nakaže s predpisanim
znakom. Da bi mu to omogočili, morajo drugi udeleženci v cestnem
prometu zmanjšati hitrost in, če je potrebno, tudi ustaviti.
Voznik avtobusa sme dati znak, da bo odpeljal s postajališča,
šele ko zapre vrata in je pripravljen za vključitev v cestni
promet. V promet se sme vključiti le, če s tem ne ogroža drugih
udeležencev cestnega prometa.

(3) Mimo vozila, ustavljenega na cesti zunaj vozišča, ki je
posebej označeno za prevoz otrok in ima vključene varnostne
utripalke, ker otroci vstopajo ali izstopajo, je voznik dolžan
voziti z zmanjšano hitrostjo in posebno previdno ter po potrebi
vozilo ustaviti.


(4) Kadar je vozilo, ki je posebej označeno za prevoz otrok in
ima vključene varnostne utripalke, ker otroci vstopajo ali
izstopajo, ustavljeno na smernem vozišču, vožnja mimo za vozila,
ki vozijo po istem smernem vozišču, ni dovoljena, vozniki vozil,
ki vozijo mimo po smernem vozišču za vožnjo v nasprotni smeri,
pa morajo voziti z zmanjšano hitrostjo in posebno previdno ter
po potrebi vozilo ustaviti.

(5) Z globo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki
ravna v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom tega člena.

(6) Z globo 50.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik
motornega vozila, ki ravna v nasprotju s tretjim ali četrtim
odstavkom tega člena. Izreče se mu tudi 4 kazenske točke.

(7) Z globo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ne
potrebuje vozniškega dovoljenja, ki ravna v nasprotju z
določbami tega člena.


Prevoz oseb

102. člen

(1) V motornem in priklopnem vozilu ali na njem se sme voziti le
toliko oseb, kolikor je v vozilu sedežev oziroma stojišč.

(2) V bivalnem in lahkem priklopniku ni dovoljeno prevažati oseb.

(3) Voznik sme v avtobusu, ki v prometnem potrdilu nima vpisanih
stojišč, voziti le toliko oseb, kolikor ima vozilo vgrajenih
sedežev. Potniki morajo med vožnjo sedeti na sedežih, vgrajenih
v vozilu.

(4) Voznik ne sme pričeti z vožnjo avtobusa, dokler potniki niso
varno vstopili oziroma izstopili, in dokler vrata avtobusa niso
zaprta.

(5) Na delovnem vozilu, ki ima prigrajena stojišča ali sedeže,
se sme voziti le toliko oseb, kolikor je teh stojišč ali
sedežev. Na delovnem vozilu v cestnem prometu mora biti v takem
primeru prižgana rumena utripajoča luč.

(6) V bivalnem vozilu se sme voziti le toliko oseb, kolikor je v
prometnem potrdilu vpisanih sedežev. Potniki morajo med vožnjo
sedeti na sedežih.

(7) Na sedežu poleg voznika ni dovoljeno voziti osebe, ki je
očitno pod vplivom alkohola, mamil ali psihoaktivnih zdravil.

(8) Na tovornem vozilu oziroma na priklopnem vozilu, ki ga vleče
traktor, se sme voziti v prostoru za tovor največ pet oseb, ki
so potrebne za nalaganje oziroma razlaganje tovora.

(9) Osebe, ki se vozijo v vozilih iz petega ali osmega odstavka
tega člena, ne smejo biti očitno pod vplivom alkohola, mamil ali
psihoaktivnih zdravil.

(10) Osebe iz osmega odstavka tega člena ne smejo v vozilu
stati, sedeti na stranicah tovornega prostora ali na nestabilnem
oziroma nepritrjenem tovoru, kot tudi ne na tovoru, ki presega
višino stranic tovornega prostora.

(11) Na tovornem vozilu, ki nima stranic tovornega prostora, in
na prekucniku ni dovoljeno voziti oseb.

(12) Na traktorju in delovnem stroju se sme poleg voznika voziti
druga oseba le, če je v ta namen na njem vgrajen sedež za prevoz
oseb, ki je vpisan v prometnem potrdilu. Otrok, mlajši od 12
let, se sme na traktorju ali na delovnem stroju voziti le, če je
zavarovan z njegovi telesni rasti primernim zadrževalnim
sistemom.

(13) Na traktorskem priključku, na priključku delovnega stroja
ali motokultivatorja ni dovoljeno prevažati osebe.

(14) Med vožnjo v dvoslednem motornem vozilu z vgrajenim
zadrževalnim sistemom mora biti otrok, mlajši od 12 let ali
manjši od 150 cm, zavarovan z zadrževalnim sistemom, ki je
primeren otrokovi telesni rasti in telesni masi. V osebnem
avtomobilu, v katerem zaradi konstrukcijskih lastnosti
avtomobila otroka ni mogoče zavarovati na tak način, sme sedeti
tak otrok le na zadnjem sedežu.

(15) Voznik začetnik ne sme voziti vozila, s katerim se opravlja
javni prevoz potnikov ali prevoz oseb za lastne potrebe.

(16) Z globo 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki
ravna v nasprotju z določbami tega člena.

(17) Z globo najmanj 300.000 tolarjev se kaznuje za prekršek
pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki odredi
vožnjo v nasprotju s prvim, drugim, tretjim, petim, osmim,
enajstim, dvanajstim, trinajstim ali petnajstim odstavkom tega
člena, odgovorna oseba pa z globo najmanj 30.000 tolarjev.


Kolesa in kolesa s pomožnim motorjem

103. člen


(1) Kolesarji morajo voziti po kolesarskem pasu, kolesarski
stezi ali kolesarski poti. Kjer teh prometnih površin ni, smejo
voziti ob desnem robu smernega vozišča v smeri vožnje.

(2) Kolesarji morajo voziti drug za drugim, razen na kolesarski
poti, kjer smeta voziti dva kolesarja vzporedno, če širina poti
to omogoča.

(3) Med vožnjo s kolesom je prepovedano:

1. izpustiti iz rok krmilo kolesa;

2. dvigniti noge s pedal;

3. voditi, vleči ali potiskati druga vozila;

4. pustiti se vleči ali potiskati;

5. prevažati predmete, ki ovirajo kolesarja pri vožnji;

6. voziti druge osebe, razen če ta zakon ne določa drugače.

(4) Če je kolesu dodano priklopno vozilo, mora biti vez med
kolesom in priklopnim vozilom takšna, da kolesar lahko obvlada
kolo in priklopno vozilo in da se priklopno vozilo ne more samo
odpeti. Priklopno vozilo ne sme biti širše od 80 cm. Na sredini
zadnje strani priklopnega vozila mora biti nameščen rdeč
odsevnik, predpisan za priklopna vozila, ponoči in ob zmanjšani
vidljivosti pa mora biti nad njim prižgana rdeča pozicijska luč.

(5) V priklopnem vozilu, ki je dodano kolesu, ni dovoljeno
prevažati oseb, razen v priklopnem vozilu, konstruiranem in
namenjenem za prevoz enega ali dveh otrok. Takšno priklopno
vozilo mora ustrezati pogojem iz prve in četrte alinee šestega
odstavka tega člena.

(6) Na kolesu je dovoljeno prevažati otroka mlajšega od osem
let, če je na kolesu pritrjen poseben sedež za otroka in je kolo
dodatno opremljeno s stopalkami za noge, ki morajo biti
prilagojene velikosti otroka. Sedež za otroka mora biti narejen
tako:

- da ustreza velikosti otroka;

- da je trdno povezan s kolesom;

- da je nameščen tako, da ne ovira voznika, mu ne zmanjšuje
preglednosti in gibljivosti;

- da onemogoča poškodovanje otroka.

(7) Dve ali več oseb se sme voziti le na kolesu posebne
konstrukcije, ki je izdelano tako, da omogoča varno vožnjo dveh
ali več oseb in mora imeti za vsako osebo poseben sedež, držalo
za roke in pedala.

(8) Na kolesu in v priklopnem vozilu, ki je dodano kolesu, sme
prevažati otroka le polnoletna oseba.

(9) Voznik kolesa mora imeti ponoči in ob zmanjšani vidljivosti
prižgano na sprednji strani belo luč za osvetljevanje ceste, na
zadnji strani pa rdečo pozicijsko luč. Na zadnji strani kolesa
mora imeti nameščen rdeč odsevnik, na obeh straneh pedal rumene
ali oranžne odsevnike, na kolesih pa rumene ali oranžne bočne
odsevnike.

(10) Parkirano kolo mora biti postavljeno tako, da ne ovira
prometa.

(11) Določbe tega člena se uporabljajo tudi za kolo s pomožnim
motorjem.

(12) Z globo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek oseba, ki
ravna v nasprotju s šestim, osmim ali desetim odstavkom tega
člena.

(13) Z globo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek oseba, ki
ravna v nasprotju s prvim, drugim, tretjim, četrtim, petim,
sedmim ali devetim odstavkom tega člena.


Motorna kolesa in kolesa z motorjem

104. člen

(1) Motornemu kolesu sme biti priklopljen lahki priklopnik za
prtljago na največ dveh kolesih, ki ga vleče za seboj. Ta
priklopnik ne sme biti širši od enega metra in mora biti pripet
tako, da se ne more sam odpeti in da je zagotovljena njegova
stabilnost.

(2) Voznik motornega kolesa sme prevažati potnika samo, če je na
vozilu vgrajen za potnika poseben sedež in stopalke za noge ali
če ima stranski priklopnik. Potnik na motornem kolesu mora imeti
med vožnjo noge na stopalkah.

(3) Potnik na motornem kolesu je lahko le oseba, starejša od 12
let.

(4) Voznik motornega kolesa ne sme voziti osebe, ki je očitno
pod vplivom alkohola, mamil ali psihoaktivnih zdravil.


(5) Voznik motornega kolesa mora voziti tako, da ne zmanjšuje
stabilnosti vozila, zlasti ne sme izpuščati krmila, se voziti po
enem kolesu, se držati za drugo vozilo, prevažati, vleči ali
potiskati predmetov, ki bi ga ovirali pri vožnji, ali potiskati
oziroma vleči drugih udeležencev cestnega prometa.

(6) Določbe tega člena se uporabljajo tudi za kolo z motorjem.

(7) Voznik kolesa z motorjem, mlajši od 16 let, ne sme prevažati
potnika.

(8) Z globo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki
ravna v nasprotju s prvim, drugim, tretjim ali sedmim odstavkom
tega člena.

(9) Z globo 40.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki
ravna v nasprotju s četrtim ali petim odstavkom tega člena.


Vprežna vozila

105. člen

(1) Voznik vprežnega vozila mora voditi vozilo ves čas, dokler
se premika v prometu na cesti, in sicer čim bližje desnemu robu
vozišča.

(2) Vprežnega vozila ni dovoljeno puščati na cesti brez
nadzorstva.

(3) Z globo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik
vprežnega vozila, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.


106. člen

(1) Voznik vprežnega vozila in spremljevalec morata biti stara
najmanj 14 let in sposobna obvladati vprežne živali.

(2) Spremljevalec mora biti za vprežnim vozilom, če je to
potrebno zaradi tovora oziroma za priklopnim vozilom, kadar je
to dodano vprežnemu vozilu. Spremljevalca zagotovi voznik.

(3) Vprežno vozilo, tovor na vozilu in priklopno vozilo ne smejo
presegati predpisanih dimenzij, razen pri gospodarski vožnji.

(4) Vprežno vozilo mora biti opremljeno z napravo za zaviranje.

(5) Ponoči in ob zmanjšani vidljivosti mora imeti vprežno vozilo
oziroma vprežno vozilo s priklopnim vozilom na sprednji strani
najmanj eno luč, ki oddaja belo svetlobo in na zadnji strani
najmanj eno luč, ki oddaja rdečo svetlobo, ki morata biti
nameščeni levo od vzdolžne osi vozila. Vprežno vozilo mora imeti
na zadnji strani dva rdeča odsevnika, ki ne smeta biti trikotne
oblike, priklopno vozilo pa dva trikotna rdeča odsevnika,
nameščena simetrično na vzdolžno os vozila.

(6) Z globo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik
vprežnega vozila, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.


107. člen

(1) Voznik mora zagotoviti, da je vprežna žival sposobna vleči
vozilo. Nesposobna je vprežna žival, ki je vidno utrujena, bolna
ali poškodovana.

(2) Z globo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik
vprežnega vozila, ki ravna v nasprotju z določbo tega člena.


108. člen

(1) Vprežnemu vozilu se ne sme dodati priklopnega vozila, razen
kadar se z njim opravlja gospodarska vožnja, ko se mu sme dodati
največ eno priklopno vozilo.

(2) Vez med voziloma mora biti toga in izvedena tako, da se ne
more zlomiti oziroma da se priklopno vozilo ne more samo odpeti.

(3) Voznik mora zagotoviti, da vprežno vozilo, ki mu je dodano
priklopno vozilo, vlečeta najmanj dve vprežni živali.

(4) Z globo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik
vprežnega vozila, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.


Živali v prometu

109. člen

(1) Za jahače, goniče in vodiče živali, udeležene v cestnem
prometu, se uporabljajo določbe tega zakona o pešcih, če ta
zakon ne določa drugače.

(2) Domače živali (psi, mačke, drobnica in večje živali), ki
lahko ogrozijo varnost cestnega prometa, so lahko na cestah,
namenjenih prometu motornih vozil, le v spremstvu osebe, ki jih
varno vodi. Živali je prepovedano voditi iz vozila ali z vozilom.

(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je na posameznih
občinskih cestah dovoljeno voditi živino na pašo s traktorjem,
če tako določi občina v skladu s prvim odstavkom 16. člena tega
zakona in na teh cestah opozori na to druge udeležence cestnega
prometa s predpisano prometno signalizacijo.


(4) Jahač mora biti telesno sposoben za ježo in mora obvladati
žival, na kateri jezdi. Jahač, mlajši od 14 let, smejo jezditi
le v spremstvu polnoletne osebe.

(5) Jahači smejo uporabljati poti za jahače in nekategorizirane
ceste, občinske ceste pa le, če to ni v nasprotju s prometno
ureditvijo na njih. Jezdenje na državnih cestah ni dovoljeno.

(6) Prepoved iz prejšnjega odstavka ne velja za policiste pri
opravljanju nalog policije.

(7) Jahač, ki jaha po vozišču, mora jahati ob desnem robu
vozišča v smeri ježe.

(8) Gonič ali vodič živali mora biti sposoben voditi ali goniti
živali. Pri presoji sposobnosti je treba upoštevati število in
vrsto živali, ki jih goni ali vodi.

(9) Čredo živali mora spremljati primerno število goničev ali
vodičev glede na število in vrsto živali ter značilnosti
cestnega prometa.

(10) Gonjenje živali je treba organizirati tako, da jih gonič
goni v čredi. Če je živali veliko, jih je treba razdeliti v več
skupin in med njimi pustiti dovolj prostora za druge prometne
udeležence.

(11) Živali je treba voditi ali goniti čim bližje desnemu robu
vozišča, če je le mogoče, pa po robu vozišča ali bankini.

(12) Živali, ki so ob cestah, morajo biti pod nadzorstvom ali
zavarovane tako, da ne morejo priti na cesto.

(13) Z globo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek jahač, gonič
ali vodnik živali, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena
ter voznik, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena
in lastnik živali ali druga oseba, ki bi morala nadzirati ali
zavarovati živali v skladu z enajstim odstavkom tega člena, pa
tega ne stori.


Avtocesta in cesta, rezervirana za motorna vozila

110. člen

(1) Na avtocesto ali cesto, rezervirano za motorna vozila, lahko
zapeljejo in vozijo po njej le vozniki motornih vozil in skupin
vozil, ki po deklaraciji proizvajalca dosegajo hitrost, večjo od
60 km/h.

(2) V promet na avtocesti in cesti, rezervirani za motorna
vozila, se sme voznik vključiti in izključiti le na označenih
priključkih.

(3) Vozila, ki že vozijo po smernem vozišču avtoceste ali ceste,
rezervirane za motorna vozila, imajo prednost pred vozili, ki se
vključujejo v promet na tej cesti.

(4) Voznik, ki se z motornim vozilom vključuje v promet na
avtocesti ali cesti, rezervirani za motorna vozila, mora voziti
po pospeševalnem pasu in se z ustrezno hitrostjo vključiti v
promet, pri tem ne sme ovirati ali ogrožati vozil, ki vozijo po
njej.

(5) Voznik, ki se izključuje iz prometa na avtocesti ali na
cesti, rezervirani za motorna vozila, se mora z vozilom
pravočasno pomakniti na desni prometni pas in brez zmanjševanja
hitrosti zapeljati na začetek zaviralnega pasu.

(6) Na avtocesti in cesti, rezervirani za motorna vozila, z
dvema ali več prometnimi pasovi za vožnjo v eno smer, morajo
motorna vozila voziti po skrajnem desnem prometnem pasu, ki ni
zaseden z vozili v koloni.

(7) Na avtocesti in cesti, rezervirani za motorna vozila, ki ima
tri ali več prometnih pasov za promet vozil v eni smeri, smejo
vozniki tovornih vozil, katerih največja dovoljena masa presega
3,5 t, in vozniki vozil in skupin vozil, daljših od 7 m, voziti
le po dveh prometnih pasovih, ki sta na desni strani smernega
vozišča.

(8) Pri vožnji ponoči z zasenčenimi žarometi po avtocesti ali
cesti, rezervirani za motorna vozila, ki ima dva ali več
prometnih pasov za vožnjo v eno smer, hitrosti ni treba
prilagoditi vidni razdalji:

- če so dobro vidne pozicijske luči spredaj vozečega vozila;

- če je rob vozišča oziroma robnega ali odstavnega pasu označen
z odsevniki za označevanje poteka ceste;

- če so pričakovane ovire pravočasno vidne tudi brez uporabe
žarometov z dolgim snopom svetlobe.

(9) Na vozišču avtoceste in ceste, rezervirane za motorna
vozila, je prepovedano obračanje, vzvratna vožnja, ustavitev ali
parkiranje.

(10) Na odstavnem pasu je prepovedana vožnja, parkiranje ali
ustavitev, razen ustavitve v sili.


(11) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko vozijo in
ustavijo na odstavnem pasu vozila izvajalca rednega vzdrževanja
avtoceste pri pregledu in vzdrževanju ceste ter pri izločanju
vozil, vozila policije pri nadzoru in urejanju cestnega prometa
in vozila inšpektorjev pri opravljanju inšpekcijskega nadzora.
Pri tem morajo biti označena s predpisanimi svetlobnimi znaki
oziroma s pomičnimi signalnimi ali zapornimi tablami.

(12) V primeru zastoja prometa morajo vozniki pustiti med
kolonama vozil, ustavljenima na prometnih pasovih, ki sta
najbližje levemu robu smernega vozišča, dovolj prostora za
vožnjo intervencijskih vozil.

(13) Pešci ne smejo stopiti na avtocesto ali cesto, rezervirano
za motorna vozila, ali hoditi po njej.

(14) Prepoved iz prejšnjega odstavka ne velja za:

1. policiste pri opravljanju uradne dolžnosti;

2. osebe, ki opravljajo ogled prometne nesreče ali so vključene
v ogled;

3. zdravstvene delavce, gasilce in druge osebe, ki nudijo in
zagotavljajo potrebno pomoč;

4. inšpektorje, pristojne za nadzor cest in druge pooblaščene
delavce, kadar nadzirajo stanje ceste;

5. delavce, ki delajo na označenem gradbišču na avtocesti ali
cesti, rezervirani za motorna vozila;

6. delavce izvajalca rednega vzdrževanja ceste pri opravljanju
delovnih nalog;

7. izvajalce izrednega prevoza, ki zaradi okvare obstane na
avtocesti, pri označevanju ovire.

(15) Z globo 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik ali
pešec, ki ravna v nasprotju s prvim ali šestim ali sedmim ali
trinajstim odstavkom tega člena.

(16) Z globo 40.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki
ravna v nasprotju s četrtim ali petim ali enajstim ali
dvanajstim odstavkom tega člena.

(17) Z globo 50.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki
ravna v nasprotju z drugim ali devetim ali desetim odstavkom
tega člena.


Uporaba ceste

111. člen

(1) Cesta se lahko uporablja le za cestni promet, za druge
namene pa samo v primerih ter na način in pod pogoji, določenimi
s predpisi o javnih cestah.

(2) O uporabi ceste, ki je v nasprotju s prejšnjim odstavkom,
policist takoj obvesti upravljavca ceste in pristojni organ
oziroma službo za nadzor cest ter odredi nujne ukrepe za
zavarovanje ceste in prometa na njej.

(3) Na cesti ali ob njej je prepovedano opravljati kakršno koli
dejavnost (trženje, reklamiranje, uporaba zvočnih naprav itd.),
ki bi bila v nasprotju s predpisi o javnih cestah ali pa bi
njeno opravljanje lahko vplivalo na varen in tekoč potek prometa
na cesti ali odvračalo pozornost udeležencev v prometu.

(4) V primeru, da je zaradi opravljanja dejavnosti na cesti ali
ob njej ali izredne uporabe ceste ogrožena varnost prometa,
oviran promet na njej ali nastanejo zastoji, lahko policist
odredi začasno prenehanje take dejavnosti ali druge začasne
ukrepe, da se odpravijo vzroki ogrožanja, oviranja ali zastoja
prometa na cesti.

(5) Izredna uporaba ceste pomeni, da je promet na cesti oviran
zaradi neobičajno velikega števila udeležencev cestnega prometa,
njihovega ravnanja v cestnem prometu, ali zaradi uporabe ceste
teh udeležencev cestnega prometa, ki zavzemajo na cesti več
prostora, kot je običajno.

(6) Stroške, nastale zaradi izvajanja začasnih ukrepov iz
četrtega odstavka tega člena, nosi tisti, ki povzroči oviro ali
ogroža varnost cestnega prometa.

(7) Z globo najmanj 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek
oseba, ki ravna v nasprotju s prvim ali tretjim odstavkom tega
člena.

(8) Z globo najmanj 1,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek
pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v
nasprotju s prvim ali tretjim odstavkom tega člena, odgovorna
oseba pa z globo najmanj 100.000 tolarjev.


Lokalni promet

112. člen


(1) Lokalni promet je promet vprežnih vozil, koles, koles s
pomožnim motorjem, koles z motorjem, lahkih štirikoles,
traktorjev in motokultivatorjev, ter promet motornih vozil, s
katerimi se kandidati usposabljajo za vožnjo motornih vozil ali
opravljajo izpite za voznike motornih vozil.

(2) Lokalni promet je na določenem območju tudi promet motornih
vozil, ki imajo na tem območju izhodišče ali cilj, promet
motornih vozil, katerih lastniki oziroma imetniki oziroma
imetnice (v nadaljnjem besedilu: imetniki) pravice uporabe imajo
na tem območju prebivališče, promet motornih vozil, ki so v
lasti oziroma v uporabi pravne ali fizične osebe, registrirane
za opravljanje prevozov, ki ima na tem območju sedež ali
podružnico in urejeno parkirišče ali avtošole, ki ima na tem
območju sedež ali podružnico in urejeno parkirišče.


Varstvo cest in okolja

113. člen

(1) Z uporabo vozila se ne sme povzročati čezmernega hrupa
oziroma ropota ali kako drugače onesnažiti okolja.

(2) Ko voznik na cesti vozilo ustavi za več kot tri minute ali
ga parkira, mora takoj ugasniti motor. Ta določba se ne
uporablja za vozila, pri katerih motor poganja naprave za
opravljanje določenih del (vozilo za zbiranje in odvoz odpadkov,
vozilo za čiščenje kanalov, avtomobilsko dvigalo ipd.).
Prepovedano je sunkovito speljevanje, zaviranje ali ustavljanje.

(3) Na cesti ali ob njej je prepovedano izpuščati, puščati,
odlagati, odmetavati ali postavljati karkoli, kar bi oviralo
potek prometa, ogrozilo njegovo varnost, škodovalo ljudem,
živalim, rastlinam ali onesnažilo okolje. Zlasti je prepovedano
vozišče močiti ali ovirati odtekanje vode z njega, odlagati nanj
sneg ali led, postavljati stebričke, verige ali druge naprave za
ograjevanje parkirnih prostorov oziroma preprečevanje
parkiranja, puščati na njem zabojnike za smeti ali druge
predmete, razsipati po njem sipek material, ga pomazati z mazili
ali drugače pomastiti ali kako drugače onesnažiti.

(4) Preden se vključi v promet na cesti s kolovozne poti ali
druge zemljiške površine, mora voznik odstraniti z vozila zemljo
ali blato, ki bi lahko onesnažilo vozišče.

(5) Izvajalec gradbenih ali drugih del mora pri izvozu z
gradbišča ali druge zemljiške površine, na kateri se izvajajo
dela, očistiti zemljo ali blato z vozil, ki se s te površine
vključujejo v cestni promet.

(6) Zemljo ali blato, ki v primeru iz četrtega ali petega
odstavka tega člena onesnaži vozišče, mora voznik oziroma
izvajalec del takoj odstraniti z vozišča. Če tega ne stori,
očisti vozišče na njegove stroške pristojni izvajalec rednega
vzdrževanja cest.

(7) Z globo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki
ravna v nasprotju z določbo prvega ali drugega odstavka tega
člena.

(8) Z globo 60.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik ali
druga fizična oseba, ki ravna v nasprotju z določbo tretjega ali
četrtega odstavka tega člena.

(9) Z globo najmanj 600.000 tolarjev se kaznuje za prekršek
pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v
nasprotju z določbo tretjega ali petega odstavka tega člena,
odgovorna oseba pa z globo najmanj 60.000 tolarjev.


Zima in zimske razmere

114. člen

(1) Od 15. novembra do 15. marca naslednjega leta morajo imeti
motorna in priklopna vozila v cestnem prometu predpisano zimsko
opremo. Predpisano zimsko opremo morajo imeti tudi v zimskih
razmerah.

(2) Na motornih in priklopnih vozilih v cestnem prometu ne sme
biti snega, ledu, vode ali drugih snovi, ki bi lahko vplivale na
vozne lastnosti vozila ali ki bi se lahko raztresale ali
razlivale z njega. Stekla vozila in vzvratna ogledala morajo
biti čista, da je vozniku omogočena normalna vidljivost.

(3) Če se vozilo, ki nima predpisane zimske opreme, pa bi jo
moralo imeti, ali je v prometu, ko ne bi smelo biti, ustavi na
cesti in ovira promet, ga mora voznik nemudoma odstraniti.

(4) Če v primeru iz prejšnjega odstavka voznik ne odstrani
vozila, odredi odstranitev policist. Odstranitev vozila opravi
na stroške lastnika vozila izvajalec rednega vzdrževanja ceste.

(5) Z globo 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki
ravna v nasprotju z določbo tega člena, in voznik, ki ravna v
nasprotju s pomenom prometnega znaka za obvezno uporabo snežnih
verig. Če je zaradi tega prekrška oviran ali onemogočen promet,
se kaznuje voznik z globo 100.000 tolarjev.

(6) Z globo najmanj 300.000 tolarjev se kaznuje za prekršek
pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v
nasprotju z določbami tega člena, odgovorna oseba pa z globo
najmanj 30.000 tolarjev. Če je zaradi tega prekrška oviran ali
onemogočen promet, se kaznuje za prekršek pravna oseba ali
samostojni podjetnik posameznik z najmanj 1,000.000 tolarjev,
odgovorna oseba pa z globo najmanj 100.000 tolarjev.


Omejitve prometa

115. člen

(1) V Republiki Sloveniji se sme omejiti oziroma prepovedati
promet udeležencev cestnega prometa ali vozil zaradi
zagotavljanja varnosti ali nemotenega poteka cestnega prometa,
vzdrževanja javnega reda ali varovanja okolja.

(2) Če je treba zagotoviti varnost prometa ali če to zahtevajo
razlogi vzdrževanja javnega reda, lahko minister, pristojen za
notranje zadeve, z odredbo prepove ali omeji promet vseh ali
posameznih vrst udeležencev cestnega prometa ali vozil.

(3) Minister, pristojen za promet, lahko na predlog ministra,
pristojnega za okolje in prostor, z odredbo omeji ali prepove
promet vseh ali posameznih udeležencev cestnega prometa ali
vozil na območjih, ki so zaradi varstva okolja varovana s
posebnimi predpisi.

(4) Če je treba zagotoviti nemoten potek cestnega prometa, lahko
minister, pristojen za promet, v soglasju z ministrom,
pristojnim za notranje zadeve, z odredbo prepove ali omeji
promet vseh ali posameznih vrst udeležencev cestnega prometa ali
vozil.

(5) Z globo 50.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik
motornega vozila, ki ravna v nasprotju z odredbo iz drugega,
tretjega ali četrtega odstavka tega člena.

(6) Z globo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek drug
udeleženec cestnega prometa, ki ravna v nasprotju z odredbo
drugega, tretjega ali četrtega odstavka tega člena.

(7) Z globo najmanj 1,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek
pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, katerega
voznik ravna v nasprotju z odredbo iz drugega, tretjega ali
četrtega odstavka tega člena, odgovorna oseba pa z globo najmanj
100.000 tolarjev.


VI. NAPRAVE ZA UREJANJE PROMETA

Prometna signalizacija

116. člen

(1) Javne ceste in nekategorizirane ceste, ki se uporabljajo za
javni cestni promet, morajo biti opremljene s predpisano
prometno signalizacijo in opremo, ki udeležence cestnega prometa
opozarja na nevarnost na cesti ali delu ceste, jim naznanja
omejitve, prepovedi in obveznosti, jim daje potrebna obvestila
za varen in neoviran promet ter jih vodi v cestnem prometu.

(2) Prometna signalizacija mora ustrezati prometni ureditvi in
prometno-tehničnim ter prometnovarnostnim razmeram na cesti
oziroma delu ceste.

(3) S prometno signalizacijo morajo biti označene tudi začasne
nevarnosti, zlasti tiste, ki nastanejo zaradi nenadne okvare
vozila ali onesposobitve ceste, ter začasne obveznosti, omejitve
ali prepovedi v prometu.

(4) Prometno signalizacijo iz prejšnjega odstavka je treba
odstraniti takoj, ko preneha vzrok, zaradi katerega je bila
postavljena, oziroma jo prekriti za čas, ko ni potrebna (npr. ko
se ne izvajajo dela na cesti).

(5) Udeleženci cestnega prometa morajo ravnati skladno z
omejitvami, prepovedmi in obveznostmi, izraženimi s prometno
signalizacijo. Tako morajo ravnati tudi tedaj, ko je to v
nasprotju s prometnimi pravili.

(6) Z globo najmanj 1,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek
pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v
nasprotju s prvim, drugim, tretjim ali četrtim odstavkom tega
člena, odgovorna oseba pa z globo najmanj 100.000 tolarjev.

(7) Z globo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek udeleženec
cestnega prometa, ki ravna v nasprotju s petim odstavkom tega
člena, razen tistega, ki ravna v nasprotju s prometnim znakom za
omejitev hitrosti, s prometnim znakom, s katerim je urejena
prednost vozil, s prometnim znakom za obvezno uporabo snežnih
verig ali s prometnim znakom za omejitev skupne mase, osne
obremenitve ali dimenzije.


117. člen

(1) Prepovedano je poškodovati, odstraniti, zakriti ali
spremeniti pomen prometne signalizacije ali prometne opreme na
cestah ali jih postaviti tako, da bi njihova uporaba lahko
zavajala udeležence cestnega prometa.

(2) Prometno signalizacijo in prometno opremo na cestah iz
prvega odstavka prejšnjega člena lahko postavljajo, vzdržujejo,
odstranjujejo ali prekrivajo le fizične in pravne osebe, ki so
za to pooblaščene z zakonom ali s predpisom lokalne skupnosti.

(3) Prometno signalizacijo za začasno označitev izrednega
prevoza smejo na cestah iz prvega odstavka prejšnjega člena
postaviti in odstraniti tudi izvajalci izrednega prevoza,
prometno signalizacijo za označitev kraja, na katerem opravljajo
nadzor prometa in za označitev kraja prometne nesreče pa tudi
policisti.


(4) Z globo 50.000 tolarjev se kaznuje za prekršek fizična
oseba, ki ravna v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom tega
člena.

(5) Z globo najmanj 1,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek
pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v
nasprotju s prvim ali drugim odstavkom tega člena, odgovorna
oseba pa z globo najmanj 100.000 tolarjev.


118. člen

(1) Prometno signalizacijo je treba postavljati, označevati in
vzdrževati tako, da jo lahko udeleženec cestnega prometa,
kateremu je namenjena, ob upoštevanju prometnih pravil
pravočasno in zlahka opazi.

(2) Prometni znaki morajo biti po obliki, barvi in sporočilu
enaki pri dnevni svetlobi in svetlobi žarometa motornega vozila.

(3) Na prometni znak ali na nosilec, na katerem je prometni
znak, je prepovedano namestiti karkoli, kar ni v neposredni
zvezi s pomenom tega znaka.

(4) Prometni znaki in označbe na vozišču morajo odsevati
svetlobo.

(5) Z globo 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek fizična
oseba, ki ravna v nasprotju s tretjim odstavkom tega člena.

(6) Z globo najmanj 1.000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek
pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v
nasprotju z določbami tega člena, odgovorna oseba pa z globo
najmanj 100.000 tolarjev.


Svetlobni prometni znaki

119. člen

(1) Naprave za dajanje svetlobnih prometnih znakov so namenjene
urejanju:

- prometa vozil - semaforji za vozila in semaforji za tirna
vozila;

- prometa pešcev - semaforji za pešce;

- prometa na prehodu ceste čez železniško progo - svetlobni
prometni znak na prehodu ceste čez železniško progo.

(2) Svetlobni prometni znaki za urejanje prometa vozil na
križišču, razen rumene utripajoče luči, razveljavijo pomen
prometnih znakov, s katerimi je urejena prednost vozil na tem
križišču.

(3) Na semaforju za vozila je rdeča luč zgoraj, v sredini je
rumena in spodaj zelena. Na semaforju, ki je nameščen
horizontalno, si z leve proti desni strani sledijo rdeča, rumena
in zelena luč. Luči na semaforju so lahko tudi v obliki barvne
puščice na črni podlagi ali črne puščice na barvni podlagi.

(4) Luči na semaforju za vozila se prižigajo v naslednjem
zaporedju: rdeča, rdeča in rumena, zelena, rumena in ponovno
rdeča. Delovanje semaforjev, dopolnilnih svetlobnih znakov,
rumene luči v obliki puščice in svetlobnih znakov za pešce na
križišču mora biti medsebojno usklajeno tako, da zagotavlja
varen in tekoč promet.

(5) Semaforju za vozila je lahko dodan dopolnilni svetlobni znak
v obliki zelene puščice. Ta znak mora biti glede na smer puščice
nameščen na ustrezni strani semaforja ob zeleni luči.

(6) Udeleženci cestnega prometa se morajo ravnati po barvah luči
na semaforju, ki imajo naslednji pomen:

1. rdeča luč - prepovedana vožnja;

2. rumena luč - prepovedana vožnja, razen v primeru, ko se
vozilo pri vožnji z dovoljeno hitrostjo ne more varno ustaviti
zaradi premajhne oddaljenosti od semaforja;

3. zelena luč - prost prehod in obveznost za voznika, da brez
odlašanja odpelje oziroma nadaljuje vožnjo;

4. zelena luč v obliki puščice pomeni:

- na luči semaforja - voznik sme voziti le v smeri puščice;

- kot dopolnilni znak na semaforju - kljub rdeči ali rumeni luči
na semaforju sme voznik voziti v smeri puščice, pri tem pa ne
sme ovirati vozil, ki vozijo po cesti, na katero se vključuje;

5. rdeča in rumena luč, ki gorita hkrati - prepovedana vožnja in
napoved, da se bo prižgala zelena luč;

6. rumena utripajoča luč - vozi posebno previdno. Enak pomen ima
rumena utripajoča luč, ki se uporablja kot samostojni svetlobni
znak. Kadar je rumena utripajoča luč nameščena neposredno nad
prometnim znakom (če je prometni znak nad voziščem, je lahko
nameščena tudi ob njem ali pod njim), poudarja njegov pomen.


(7) Rumena luč v obliki puščice, ki je postavljena pri izhodu s
križišča, obvešča voznike, ki so na križišču in zavijajo levo,
da se je za vozila, ki prihajajo z nasprotne strani, na
semaforju že prižgala rdeča luč in da lahko nadaljujejo vožnjo
in zapustijo križišče.

(8) Glede medsebojne prednosti med vozili na križišču, na
katerem je promet urejen s semaforji, se uporabljajo prometna
pravila o prednosti, ki sicer veljajo na križišču.

(9) Če je prometnih pasov več, se lahko za vsak posamezen pas
ali smer vožnje uporabi poseben semafor. V takem primeru morajo
biti luči na vseh semaforjih v obliki puščice iz tretjega
odstavka tega člena.

(10) Če so svetlobni znaki namenjeni le pešcem ali kolesarjem,
mora biti to označeno s simbolom pešca ali kolesarja.

(11) Za pešca velja zaporedje zelena-rdeča-zelena luč. Če se
namesto zelene prižge rdeča luč, medtem ko prečka vozišče, mora
prečkanje nadaljevati.

(12) Kolesarji morajo upoštevati svetlobne znake za pešce, če
potekata pešpot in kolesarska pot ena ob drugi in ni posebnih
svetlobnih znakov za kolesarje.

(13) Stalno svetleč svetlobni znak nad prometnim pasom pomeni:

1. rdeč X - promet na prometnem pasu je prepovedan;

2. zelena puščica, usmerjena navpično navzdol - prometni pas je
odprt za promet;

3. rumena utripajoča puščica, usmerjena poševno navzdol -
prometni pas je treba zapustiti v smeri puščice.

(14) Luči na napravah za dajanje svetlobnih prometnih znakov ne
smejo biti utripajoče, razen rdečih utripajočih luči na
svetlobnem znaku na prehodu ceste čez železniško progo in rumene
utripajoče luči.

(15) Kjer je promet urejen s svetlobnimi prometnimi znaki in sta
na smernem vozišču najmanj dva prometna pasova, lahko vozila
vozijo drugo poleg drugega, tudi če gostota prometa tega ne
zahteva.

(16) Z globo 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki
ravna v nasprotju s šestim odstavkom, razen 1. in 6. točke,
dvanajstim ali trinajstim odstavkom, razen 1. točke tega člena.

(17) Z globo 60.000 tolarjev se kaznuje voznik, ki ravna v
nasprotju s 1. ali 6. točko šestega odstavka ali s 1. točko
trinajstega odstavka tega člena.

(18) Z globo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek drug
udeleženec cestnega prometa, ki ravna v nasprotju s šestim
odstavkom tega člena.

(19) Z globo najmanj 1,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek
pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v
nasprotju s tretjim, četrtim, petim, devetim ali desetim
odstavkom tega člena, odgovorna oseba pa z globo najmanj 100.000
tolarjev.


120. člen

(1) Voznik pri zeleni luči na semaforju ne sme zapeljati na
križišče, če bi zaradi gostote prometa ali ovire obstal na
križišču tudi po spremembi svetlobnega znaka in oviral ali
onemogočil promet vozil z leve ali desne.

(2) Voznik, ki pri zeleni luči na semaforju zapelje na križišče,
mora omogočiti zapustitev križišča vozniku, ki je po spremembi
svetlobnega znaka ostal na križišču.

(3) Z globo 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki
ravna v nasprotju z določbami tega člena.


Naprave in ukrepi za umirjanje cestnega prometa

121. člen

(1) Naprave za umirjanje cestnega prometa so fizične, svetlobne
ali druge naprave in ovire, s katerimi se udeležencem cestnega
prometa onemogoči vožnja z neprimerno hitrostjo ali se jih
opozori na omejitev hitrosti na delu ceste.

(2) Ovire za umirjanje prometa, s katerimi se udeležencem
cestnega prometa fizično prepreči vožnja z neprimerno hitrostjo,
je dovoljeno postaviti le na delih regionalnih cest II. ali III.
reda in občinskih cest v naselju, na katerih so zaradi pogostih
kršitev omejitev hitrosti vožnje ogroženi udeleženci cestnega
prometa ali se zaradi tega vzroka dogajajo prometne nesreče in
na drugačen način oziroma z drugimi napravami ali ukrepi za
umirjanje prometa ni mogoče zagotoviti njihove varnosti.

(3) Ovire iz prejšnjega odstavka morajo biti označene s
predpisano prometno signalizacijo.


(4) Ukrepi za umirjanje prometa so tudi tehnične rešitve na
cestnem omrežju in na vozišču ter oblikovanje prometnih površin.

(5) Ne glede na razloge iz drugega odstavka tega člena je
obvezna postavitev naprav oziroma izvedba ukrepov za umirjanje
prometa pred šolami, vrtci in drugimi objekti, ob katerih je
zaradi varnosti otrok dodatno zmanjšana največja dovoljena
hitrost v naselju.

(6) Minister, pristojen za promet, izda tehnične predpise za
izvedbo in postavitev naprav in ukrepov za umirjanje cestnega
prometa.

(7) Z globo najmanj 2,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek
pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v
nasprotju z drugim, tretjim ali petim odstavkom tega člena ali
postavi oviro oziroma izvede ukrep, ki ni v skladu s tehničnim
predpisom iz prejšnjega odstavka, odgovorna oseba pravne osebe
pa z globo najmanj 200.000 tolarjev.


Znaki, ukazi in odredbe, ki jih dajejo policisti

122. člen

(1) Znaki, ukazi in odredbe, ki jih dajejo policisti,
razveljavijo prometna pravila in prometno signalizacijo.

(2) Znake, ki jih dajejo policisti, predpiše minister, pristojen
za notranje zadeve. Ukazi oziroma odredbe, razen tistih, za
katere je predpisana pisna oblika, dajejo policisti ustno.

(3) Z najmanj 120.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik
motornega vozila, ki ne ravna po predpisanem znaku, s katerim ga
policist ustavlja. Izreče se mu tudi najmanj 6 kazenskih točk.

(4) Z globo 60.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik
motornega vozila, ki ne ravna po drugem predpisanem znaku ali
ukazu oziroma odredbi policista.

(5) Z globo najmanj 40.000 tolarjev se kaznuje za prekršek drug
udeleženec cestnega prometa, ki ne ravna po znaku ali ukazu
oziroma odredbi policista.


VII. OVIRE IN DRUGE POSEBNOSTI V CESTNEM PROMETU

Ovire v cestnem prometu

123. člen

(1) Ovire v cestnem prometu so:

- delovišče na cesti ali ob cesti, če vpliva na cestni promet;

- predmet ali material na cesti ali ob cesti, ki ovira ali
ogroža udeležence cestnega prometa;

- na cesti ustavljeno poškodovano ali pokvarjeno vozilo, če
ovira ali ogroža udeležence cestnega prometa;

- izredni prevoz;

- onesnažena cesta (npr. z zemljo, peskom, listjem, gnojem,
oljem), če ogroža ali ovira udeležence cestnega prometa;

- prireditev na cesti ali ob njej, ali drugo dogajanje ob njej,
če vpliva na varnost ali pretočnost prometa;

- skupina udeležencev cestnega prometa.

(2) Oseba, ki je odgovorna za povzročitev ovire, ki ni posledica
nepričakovanega dogodka, mora imeti dovoljenje pristojnega
organa.

(3) Oseba, ki brez dovoljenja povzroči oviro na cesti, jo mora
takoj odstraniti. Pokvarjeno ali v prometni nesreči poškodovano
vozilo mora takoj umakniti z vozišča ali z dela ceste, na
katerem ovira ali ogroža druge udeležence cestnega prometa, z
drugih delov ceste pa najkasneje v 12 urah.

(4) Če ovire ni mogoče takoj odstraniti z vozišča, jo mora oseba
iz prejšnjega odstavka na primerni oddaljenosti označiti z
varnostnim trikotnikom, ponoči ali ob zmanjšani vidljivosti pa
tudi z rumeno utripajočo lučjo, baklo, ali na drug, okoliščinam
primeren način, in o tem takoj obvestiti najbližjega občinskega
redarja oziroma občinsko redarstvo, policista, policijsko
postajo ali izvajalca rednega vzdrževanja ceste. Pristojni
izvajalec rednega vzdrževanja ceste mora označiti oviro s
predpisano prometno signalizacijo in jo ob zmanjšani vidljivosti
ali ponoči tudi osvetliti.

(5) Če oseba iz tretjega odstavka tega člena ne odstrani ovire v
predpisanem času, jo mora na podlagi odredbe uradne osebe
organa, pristojnega za inšpekcijsko nadzorstvo cest, občinskega
redarja ali policista, odstraniti pristojni izvajalec rednega
vzdrževanja ceste, če:

1. ogroža varnost cestnega prometa;

2. onemogoča normalen promet vozil na prometnem pasu, zlasti na
ozkem in nepreglednem delu ceste, v predoru, podvozu, galeriji,
na mostu, nadvozu ali na križišču;


3. onemogoča promet tirnih vozil ali vlaka na prehodu ceste čez
železniško progo;

4. onemogoča dovoz do garaže, dvorišča, skladiščnega prostora
ali drugih, po namenu podobnih objektov, ali onemogoča dovoz do
zasebnega objekta oziroma zemljišča;

5. onemogoča pešcem, zlasti osebam z otroškimi in invalidskimi
vozički, uporabo pešpoti ali pločnika;

6. onemogoča kolesarjem uporabo kolesarske steze, kolesarskega
pasu ali kolesarske poti;

7. onemogoča dostop do označenega priključka za vodovodno
omrežje ali dovoz na označeno intervencijsko pot oziroma vožnjo
po takšni poti.

(6) Vse stroške zavarovanja in odstranitve ovire ter morebitnega
obvoza nosi tisti, ki je oviro povzročil. Če je ovira vozilo,
mora stroške poravnati lastnik oziroma imetnik pravice uporabe
vozila, razen če dokaže, da mu je bilo neupravičeno odvzeto.

(7) Če je zaradi varnosti cestnega prometa treba začasno
spremeniti prometno ureditev, mora organizator prireditve
oziroma izvajalec del ali izrednega prevoza označiti oviro in
urediti promet s semaforji ali s posebej usposobljenimi delavci
izvajalca rednega vzdrževanja ceste ali izvajalca izrednega
prevoza. Ti delavci morajo nositi predpisana oblačila in pri
urejanju prometa uporabljati predpisane znake.

(8) Če je zaradi varnosti cestnega prometa pri opravljanju
izrednega prevoza potrebna kratkotrajna ustavitev prometa (npr.
pri vključevanju v promet na vozišču, pri vožnji na zoženem delu
vozišča ali pri vožnji skozi krivine), lahko izvedejo ustavitev
prometa tudi usposobljeni delavci izvajalca izrednega prevoza.
Pri tem morajo biti predpisano oblečeni in uporabljati
predpisane znake.

(9) Z globo 40.000 tolarjev se kaznuje za prekršek fizična
oseba, ki ravna v nasprotju z drugim ali tretjim ali četrtim
odstavkom tega člena.

(10) Z globo najmanj 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek
pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v
nasprotju z drugim ali tretjim ali četrtim ali petim ali sedmim
odstavkom tega člena, odgovorna oseba pa z globo najmanj 50.000
tolarjev.

(11) Z globo najmanj 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek
organizator prireditve oziroma izvajalec del, ki ravna v
nasprotju s sedmim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pa z
globo najmanj 50.000 tolarjev.


Organizirana kolona vozil

124. člen

(1) Za premike organiziranih kolon vojaških vozil, ki se
izvajajo zaradi obrambnih potreb ali mednarodnih obveznosti
države, ki jih spremljajo vojaški policisti, ne veljajo določbe
tega zakona o hitrosti vozil v organizirani koloni, načinu
prevoza in številu oseb, ki se smejo prevažati na tovornih
vozilih, in o izrednih prevozih.

(2) Vojaški policisti spremljajo kolono vozil iz prejšnjega
odstavka na čelu in začelju, pri tem pa morajo uporabljati
svetlobne znake iz 128. člena tega zakona. Pri spremljanju
kolone vojaških vozil smejo vojaški policisti urejati promet
vozil, pri tem morajo uporabljati znake, ki jih dajejo policisti
v skladu s tem zakonom in podzakonskim aktom, izdanim na njegovi
podlagi.

(3) Minister, pristojen za obrambo, v soglasju z ministrom,
pristojnim za notranje zadeve, podrobneje predpiše izjeme glede
prometa vozil iz prvega odstavka tega člena.


125. člen

Za premike organiziranih kolon vozil, ki jih zaradi vzdrževanja
javnega reda izvaja policija, ne veljajo določbe tega zakona o
hitrosti vozil v organizirani koloni, načinu prevoza in številu
oseb, ki se smejo prevažati na tovornih vozilih, in o izrednih
prevozih.


Vozila s prednostjo in vozila za spremstvo

126. člen

(1) Vozila s prednostjo in vozila za spremstvo so motorna
vozila, na katerih se za izvršitev določenih nujnih nalog
uporabljajo posebni svetlobni in zvočni znaki.

(2) Posebni svetlobni in zvočni znaki so:

1. Na vozilu s prednostjo:

- najmanj dve modri utripajoči luči (v nadaljnjem besedilu:
modra luč). Ne glede na to določbo se sme za zagotavljanje
prednosti na vozilih policije brez policijskih oznak izjemoma
uporabljati samo ena modra utripajoča luč. Ta svetlobni znak se
sme na teh vozilih uporabiti tudi za opozarjanje na nesrečo,
zgostitev prometa ali druge okoliščine, ki predstavljajo
nevarnost za udeležence cestnega prometa;


- zvočni znak spreminjajoče se frekvence (v nadaljnjem besedilu:
sirena).

2. Na vozilu za spremstvo (vozilo, ki spremlja eno, dve ali več
vozil):

- rdeča in modra utripajoča luč (v nadaljnjem besedilu: rdeča in
modra luč);

- zelena in modra utripajoča luč (v nadaljnjem besedilu: zelena
in modra luč);

- zvočni znak spreminjajoče se frekvence (sirena).

Modra oziroma rdeča in modra luč se uporabljata skupaj s sireno.
Na vozilih s prednostjo ali vozilih za spremstvo se lahko
uporablja tudi svetlobni znak z belima žarometoma na sprednji
strani vozila, ki enakomerno izmenično utripata, vendar le
podnevi.

(3) Pomen posebnih svetlobnih in zvočnih znakov:

1. modra luč: udeleženci cestnega prometa morajo takoj dati
prosto pot vozilu, ki daje tak znak. Vozniki se morajo z vozili
umakniti k robu vozišča, če je zaradi neovirane vožnje vozila s
prednostjo potrebno, morajo ustaviti ob robu ali zunaj vozišča,
drugi udeleženci cestnega prometa se morajo umakniti z vozišča;

2. modra luč in kratek zvočni znak s sireno: voznik, za katerim
vozi policijsko vozilo, ki daje tak znak, mora postopno
zmanjšati hitrost in ustaviti ob robu ali zunaj vozišča. Voznik
in potniki ne smejo izstopiti iz oziroma z vozila, dokler jim
policist tega ne dovoli;

3. rdeča in modra luč: vozniki morajo takoj ustaviti vozila,
drugi udeleženci cestnega prometa se morajo takoj umakniti z
vozišča, in dati vozilu, ki daje tak znak, in vozilom, ki jih
spremlja, prosto pot. Vozniki morajo ustaviti vozila ob robu ali
zunaj vozišča. Vožnjo smejo nadaljevati šele, ko odpeljejo mimo
vsa vozila v koloni, vključno z zaključnim vozilom, ki daje
znake z zeleno in modro lučjo;

4. zelena in modra luč: kolone vozil s spremstvom je konec in s
tem je konec tudi vseh prepovedi in omejitev, ki so veljale
zaradi uporabe rdeče in modre luči.

(4) Voznikom vozil s prednostjo, vozil za spremstvo in vozil v
spremstvu ni treba upoštevati prometnih pravil in prometne
signalizacije, vendar morajo voziti na tak način in s takšno
hitrostjo, da ves čas obvladujejo vozilo in da ne ogrožajo
drugih udeležencev cestnega prometa ali njihovega premoženja.

(5) Prepovedano se je priključiti vozilu s prednostjo, vozilu za
spremstvo ali vozilu v spremstvu ali jih prehiteti.

(6) Vozilo s prednostjo ali vozilo za spremstvo sme med vožnjo
izjemoma uporabljati tudi samo posebne svetlobne znake brez
sirene, kadar je ob zadostni vidnosti tega vozila zagotovljena
varnost udeležencev cestnega prometa, vozilo s prednostjo pa
tudi, kadar s temi znaki opozarja na nesrečo, zgostitev prometa
ali druge okoliščine, ki predstavljajo nevarnost za udeležence
cestnega prometa.

(7) Naprave za dajanje posebnih svetlobnih in zvočnih znakov iz
tega člena smejo biti nameščene samo na vozilih, na katerih jih
je dovoljeno uporabljati.

(8) Minister, pristojen za notranje zadeve, določi vozila s
prednostjo in vozila za spremstvo, na katerih je dovoljeno
namestiti in uporabljati naprave za dajanje posebnih svetlobnih
in zvočnih znakov, vrste posebnih svetlobnih in zvočnih znakov
ter pogoje in način njihove uporabe.

(9) Z globo najmanj 120.000 tolarjev se kaznuje za prekršek
voznik, ki nepooblaščeno uporablja posebne svetlobne ali zvočne
znake iz tega člena ali jih uporablja v nasprotju z določbo
prvega odstavka tega člena ali določbo podzakonskega akta iz
prejšnjega odstavka. Z globo najmanj 2,000.000 tolarjev se
kaznuje za tak prekršek pravna oseba in samostojni podjetnik
posameznik, odgovorna oseba pa z globo najmanj 200.000 tolarjev.

(10) Z globo najmanj 60.000 tolarjev se kaznuje za prekršek
voznik, ki ravna v nasprotju z določbami 1. ali 3. točke
tretjega odstavka tega člena.

(11) Z globo najmanj 120.000 tolarjev se kaznuje za prekršek
voznik motornega vozila, ki ravna v nasprotju z določbo 2. točke
tretjega odstavka tega člena.

(12) Z globo 50.000 tolarjev se kaznuje za prekršek potnik, ki
ravna v nasprotju z 2. točko tretjega odstavka tega člena.

(13) Z globo 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki
ravna v nasprotju z določbo petega ali sedmega odstavka tega
člena ali drug udeleženec cestnega prometa, ki ravna v nasprotju
z določbo 1. točke tretjega odstavka tega člena.

(14) Pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna
v nasprotju z določbo sedmega odstavka tega člena, se kaznuje za
prekršek z globo najmanj 1,000.000 tolarjev, odgovorna oseba pa
z globo najmanj 100.000 tolarjev.


127. člen

(1) Vozila s prednostjo in vozilo za spremstvo sme voziti oseba,
ki:

- ni voznik začetnik;

- ima najmanj dve leti veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo
motornih vozil tiste kategorije, v katero spada vozilo, ki ga
vozi;

- v zadnjih treh letih ni bila pravnomočno obsojena in ni v
kazenskem postopku za kaznivo dejanje povzročitve prometne
nesreče IV. kategorije ali za kaznivo dejanje zapustitve
poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči;

- v evidenci nima več kot 5 kazenskih točk v cestnem prometu.

(2) Oseba, zaposlena kot voznik vozila iz prejšnjega odstavka
ali ki vozi takšno vozilo pri opravljanju svojega poklica, mora
takoj obvestiti organ ali organizacijo, pri katerem je
zaposlena, o neizpolnjevanju kateregakoli pogoja iz prejšnjega
odstavka.

(3) Organi in organizacije, ki uporabljajo vozila s prednostjo
oziroma vozila za spremstvo so dolžni za vse svoje voznike, ki
vozijo ta vozila, redno preverjati, če izpolnjuje pogoje,
predpisane v prejšnjem odstavku. Organi, ki vodijo evidence
podatkov iz prvega odstavka tega člena, jim morajo na njihovo
zahtevo brezplačno posredovati te podatke.

(4) Z globo najmanj 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek
voznik, ki ravna v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom tega
člena.

(5) Z globo najmanj 2,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek
pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki odredi,
dovoli ali dopusti vožnjo vozila s prednostjo ali vozila s
spremstvom v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, odgovorna
oseba pa z globo najmanj 200.000 tolarjev.


Rumena utripajoča luč na vozilu

128. člen

(1) Na vozilih, ki se uporabljajo pri nadzoru in vzdrževanju
cest, nameščanju in vzdrževanju prometne signalizacije in
opreme, električnih, telekomunikacijskih in drugih naprav in
napeljav na cesti ali ob njej, na vozilih inšpektorjev,
pristojnih za nadzor cest, na vozilih za pomoč in odvoz
poškodovanih in pokvarjenih vozil, odvoz napačno parkiranih
vozil, odvoz odpadkov, ter na vozilih občinskega redarstva se
pri opravljanju dela na cesti uporablja rumena utripajoča luč.
Ta vozila smejo ustaviti na cesti za toliko časa, kot je nujno
potrebno za opravljanje del in smejo zapeljati tudi v območje za
pešce in v območje umirjenega prometa, če je to potrebno zaradi
opravljanja del.

(2) Udeleženci cestnega prometa so dolžni omogočiti nemoteno
delo osebam, ki ga opravljajo z vozili iz prejšnjega odstavka,
in odstraniti svoja vozila, če je to treba, zlasti v primeru, če
je dan javni poziv za odstranitev vozil z določenega območja
zaradi izvajanja del večjega obsega ali javne prireditve oziroma
javnega shoda.

(3) Rumena utripajoča luč se uporablja tudi na vozilih v cestnem
prometu, s katerimi se opravlja izredni prevoz, in na vozilih,
ki spremljajo takšna vozila, na posebno počasnih vozilih,
delovnih strojih in vozilih, ki jim je dodano priklopno vozilo
za vleko pokvarjenih vozil, ter na traktorjih s traktorskimi
priključki, ki presegajo širino traktorja.

(4) Rumena utripajoča luč se lahko uporablja tudi kot opozorilo
na prometno nesrečo, prireditev na cesti ali drugo oviro na
cesti ter za označitev vozil, ki prevažajo nevarno blago in za
označitev kolone vozil, ki niso vozila v spremstvu.

(5) Rumena utripajoča luč se sme uporabljati samo v primerih iz
prvega, tretjega in četrtega odstavka tega člena. Nameščena sme
biti samo na vozilih, na katerih jo je dovoljeno uporabljati, in
sicer na enak način kot modra luč na vozilih s prednostjo.

(6) Voznik, ki sreča, dohiti ali pripelje do vozila z rumeno
utripajočo lučjo, mora voziti posebno previdno in po potrebi
ustaviti vozilo.

(7) Z globo 40.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki
ravna v nasprotju z določbami tega člena.

(8) Z globo najmanj 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek
pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v
nasprotju z določbami tega člena, odgovorna oseba pa z globo
najmanj 50.000 tolarjev.

(9) Z globo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek drug
udeleženec cestnega prometa, ki ravna v nasprotju z določbami
drugega odstavka tega člena.



VIII. PSIHOFIZIČNO STANJE UDELEŽENCEV CESTNEGA PROMETA

Alkohol

129. člen

(1) Voznik ne sme voziti vozila v cestnem prometu, niti ga
začeti voziti, če je pod vplivom alkohola. Učitelj vožnje
oziroma učiteljica (v nadaljnjem besedilu: učitelj) ne sme
usposabljati kandidata za voznika motornega vozila in
spremljevalec iz drugega odstavka 139. člena tega zakona (v
nadaljnjem besedilu: spremljevalec) ne sme spremljati voznika,
če je pod vplivom alkohola.

(2) Pod vplivom alkohola je voznik, učitelj vožnje oziroma
spremljevalec, ki ima v organizmu več alkohola, kot dovoljuje ta
zakon, in voznik, ki tudi pri manjši koncentraciji alkohola kaže
znake motenj v vedenju, katerih posledica je lahko nezanesljivo
ravnanje v cestnem prometu.

(3) Količina alkohola v organizmu je določena s koncentracijo
alkohola v krvi ali tej ustrezno koncentracijo alkohola v
izdihanem zraku.

(4) Ali je voznik, učitelj vožnje ali spremljevalec pod vplivom
alkohola, se ugotavlja s sredstvi, napravami ali s strokovnim
pregledom.


130. člen

(1) V cestnem prometu ne sme imeti alkohola v organizmu:

1. voznik motornega vozila ali skupine vozil kategorije C, D1,
D, B+E, C+E, D1 + E in D+E;

2. voznik vozila, s katerim se opravlja javni prevoz potnikov
ali blaga ali prevoz oseb za lastne potrebe;

3. voznik vozila, s katerim se prevaža nevarno blago;

4. poklicni voznik motornega vozila, kadar opravlja ta poklic;

5. učitelj vožnje med usposabljanjem kandidata za voznika v
vožnji motornega vozila;

6. kandidat za voznika med usposabljanjem v vožnji motornega
vozila;

7. spremljevalec;

8. voznik začetnik;

9. voznik motornega vozila, ki nima vozniškega dovoljenja ali v
vozniškem dovoljenju nima vpisane kategorije motornega vozila,
ki ga vozi;

10. voznik motornega vozila, ki se mu izvršuje sankcija
prepovedi vožnje motornega vozila ali mu je vozniško dovoljenje
odvzeto;

11. voznik, ki prevaža skupino otrok.

(2) Drugi vozniki imajo lahko največ do vključno 0,50 grama
alkohola na kilogram krvi ali do vključno 0,24 miligrama
alkohola v litru izdihanega zraka, pod pogojem, da tudi pri
nižji koncentraciji alkohola ne kažejo znakov motenj v vedenju,
katerih posledica je lahko nezanesljivo ravnanje v cestnem
prometu.

(3) Voznika, učitelja vožnje ali spremljevalca, ki ravna v
nasprotju s prvim odstavkom tega člena, se kaznuje za prekršek z
globo:

a) če ima do vključno 0,50 grama alkohola na kilogram krvi ali
do vključno 0,24 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, s
30.000 tolarjev. Vozniku motornega vozila, učitelju vožnje in
spremljevalcu se izreče tudi 3 kazenske točke;

b) če ima več kot 0,50 do vključno 0,80 grama alkohola na
kilogram krvi ali več kot 0,24 do vključno 0,38 miligrama
alkohola v litru izdihanega zraka, s 40.000 tolarjev. Vozniku
motornega vozila, učitelju vožnje in spremljevalcu se izreče
tudi 4 kazenske točke;

c) če ima več kot 0,80 do vključno 1,10 grama alkohola na
kilogram krvi ali več kot 0,38 do vključno 0,52 miligrama
alkohola v litru izdihanega zraka, s 60.000 tolarjev. Vozniku
motornega vozila, učitelju vožnje in spremljevalcu se izreče
tudi 5 kazenskih točk;

d) če ima več kot 1,10 grama alkohola na kilogram krvi ali več
kot 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, z najmanj
120.000 tolarjev. Vozniku motornega vozila, učitelju vožnje in
spremljevalcu se izreče tudi najmanj 10 kazenskih točk in
prepoved vožnje motornega vozila.

(4) Voznika, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena,
se kaznuje za prekršek z globo:

a) če ima do vključno 0,50 grama alkohola na kilogram krvi ali
do vključno 0,24 miligrama v litru izdihanega zraka in kaže
znake motenj v vedenju, katerih posledica je lahko nezanesljivo
ravnanje v cestnem prometu, z 30.000 tolarjev. Vozniku motornega
vozila se izreče tudi 3 kazenske točke;


b) če ima več kot 0,50 do vključno 0,80 grama alkohola na
kilogram krvi ali več kot 0,24 do vključno 0,38 miligrama
alkohola v litru izdihanega zraka, s 40.000 tolarjev. Vozniku
motornega vozila se izreče tudi 4 kazenske točke;

c) če ima več kot 0,80 do vključno 1,10 grama alkohola na
kilogram krvi ali več kot 0,38 do vključno 0,52 miligrama
alkohola v litru izdihanega zraka, s 60.000 tolarjev. Vozniku
motornega vozila se izreče tudi 5 kazenskih točk;

d) če ima več kot 1,10 grama alkohola na kilogram krvi ali več
kot 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, z najmanj
120.000 tolarjev. Vozniku motornega vozila se izreče najmanj 10
kazenskih točk in prepoved vožnje motornega vozila.

(5) Vozniku, učitelju vožnje in spremljevalcu iz tretjega
odstavka in vozniku iz četrtega odstavka tega člena, ki ima več
kot 1,50 grama alkohola na kilogram krvi ali več kot 0,71
miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, se poleg globe
izreče tudi 18 kazenskih točk.


Mamila, psihoaktivna zdravila in druge psihoaktivne snovi

131. člen

(1) Voznik ne sme voziti vozila v cestnem prometu niti ga začeti
voziti, če je pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil ali
drugih psihoaktivnih snovi, ki zmanjšujejo njegovo sposobnost za
vožnjo. Učitelj vožnje ne sme usposabljati kandidata za voznika
motornega vozila in spremljevalec ne sme spremljati voznika, če
je pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih
psihoaktivnih snovi, ki zmanjšujejo njegovo sposobnost za vožnjo.

(2) Pod vplivom snovi iz prejšnjega odstavka je voznik, učitelj
vožnje oziroma spremljevalec, pri katerem se s posebnimi
sredstvi, napravami ali s strokovnim pregledom ugotovi
prisotnost takih snovi v organizmu.

(3) Z globo najmanj 120.000 tolarjev se kaznuje za prekršek
voznik, učitelj vožnje ali spremljevalec, ki ravna v nasprotju s
prvim odstavkom tega člena. Vozniku motornega vozila se izreče
najmanj 10 kazenskih točk in prepoved vožnje motornega vozila.


Preverjanje psihofizičnega stanja

132. člen

(1) Policist sme zaradi ugotovitve, ali ima udeleženec cestnega
prometa oziroma udeleženec prometne nesreče (v nadaljnjem
besedilu: udeleženec cestnega prometa) v organizmu alkohol ali
več alkohola, kot je dovoljeno, izvesti preizkus s sredstvi ali
napravami za ugotavljanje alkohola. Če se s preizkusom ugotovi,
da ima voznik v organizmu več alkohola, kot je dovoljeno, mu
policist prepove nadaljnjo vožnjo, vozniku motornega vozila
začasno odvzame vozniško dovoljenje, zoper druge udeležence v
cestnem prometu, ki so očitno pod vplivom alkohola in ovirajo
ali ogrožajo cestni promet, pa sme odrediti ukrepe, s katerimi
jim onemogoči oviranje ali ogrožanje cestnega prometa.

(2) Če se s preizkusom iz prejšnjega odstavka ugotovi, da ima
udeleženec cestnega prometa v organizmu več alkohola, kot
dovoljuje ta zakon, izpolni policist zapisnik o preizkusu, ki ga
podpiše tudi preizkušeni udeleženec cestnega prometa. Če voznik
odkloni podpis, vpiše policist vzrok odklonitve v zapisnik in mu
odredi preizkus z merilnikom alkohola v izdihanem zraku
(etilometrom) ali strokovni pregled.

(3) Udeleženec cestnega prometa, od katerega policist zahteva,
da opravi preizkus s sredstvi ali napravami za ugotavljanje
alkohola, mora ravnati po zahtevi policista. Če preizkus
odkloni, policist vozniku prepove nadaljnjo vožnjo, vozniku
motornega vozila pa tudi začasno odvzame vozniško dovoljenje. Če
zaradi zdravstvenega stanja ali zaradi drugega, s tem povezanega
objektivnega vzroka, ne more opraviti preizkusa ali če ga ne
opravi po navodilih proizvajalca, mu policist odredi strokovni
pregled. Če zdravnik, ki opravi strokovni pregled, ugotovi, da
je pod vplivom alkohola, policist vozniku prepove nadaljnjo
vožnjo, vozniku motornega vozila pa začasno odvzame vozniško
dovoljenje.

(4) Za odklonitev preizkusa ali strokovnega pregleda šteje poleg
neposredne odklonitve tudi ravnanje udeleženca v cestnem
prometu, s katerim ovira ali onemogoči izvedbo preizkusa oziroma
strokovnega pregleda ali poškoduje oziroma uniči vzorec za
analizo.

(5) Če udeleženec cestnega prometa oporeka rezultatu preizkusa z
indikatorjem alkohola v izdihanem zraku, iz katerega je
razvidno, da ima v organizmu več alkohola, kot dovoljuje ta
zakon, mu policist odredi preizkus z merilnikom alkohola v
izdihanem zraku (etilometrom) ali strokovni pregled. Na preizkus
z merilnikom alkohola oziroma strokovni pregled odpelje
udeleženca cestnega prometa policist s službenim vozilom. Če se
s preizkusom z merilnikom alkohola ali strokovnim pregledom
ugotovi, da je udeleženec cestnega prometa v takšnem
psihofizičnem stanju, da sme voziti vozilo v cestnem prometu, ga
policist s službenim vozilom odpelje nazaj k vozilu, ki ga je
pred tem vozil. Stroški prevoza do kraja, kjer se opravi
preizkus z merilnikom alkohola oziroma strokovni pregled in
nazaj k vozilu ter stroški preizkusa oziroma pregleda so stroški
postopka o prekršku.


(6) Udeležencu cestnega prometa, ki kaže znake motenj v vedenju,
katerih posledica je lahko nezanesljivo ravnanje v cestnem
prometu, rezultat preizkusa s sredstvi ali napravami za
ugotavljanje alkohola pa kaže na prisotnost alkohola v
dovoljenih mejah, odredi policist strokovni pregled.

(7) Neposrednemu udeležencu prometne nesreče sme policist
odrediti strokovni pregled, ne da bi pred tem izvedel preizkus s
sredstvi ali napravami za ugotavljanje alkohola, neposrednemu
udeležencu prometne nesreče, ki ravna v nasprotju s četrtim
odstavkom 133. člena tega zakona, pa ga mora odrediti.

(8) Policist sme zaradi ugotovitve, ali je udeleženec cestnega
prometa pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih
psihoaktivnih snovi, ki zmanjšujejo njegovo sposobnost za
vožnjo, izvesti postopek za prepoznavo znakov oziroma simptomov,
ki so posledica teh snovi v organizmu. V okviru tega postopka
lahko izvede tudi preizkus z napravo za hitro ugotavljanje
prisotnosti mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih
psihoaktivnih snovi v organizmu. V primeru prepoznave takega
znaka oziroma simptoma, če ni bil izveden preizkus z napravo za
hitro ugotavljanje prisotnosti mamil, psihoaktivnih zdravil ali
drugih psihoaktivnih snovi v organizmu ali če udeleženec
cestnega prometa odkloni sodelovanje v postopku za prepoznavo
znakov oziroma simptomov ali postopka ni mogoče opraviti, mu
policist odredi strokovni pregled. Če je bil preizkus z napravo
za hitro ugotavljanje prisotnosti mamil, psihoaktivnih zdravil
ali drugih psihoaktivnih snovi v organizmu izveden in se
ugotovi, da ima udeleženec cestnega prometa prisotnost takih
snovi v organizmu, izpolni policist zapisnik o preizkusu, ki ga
podpiše tudi preizkušeni udeleženec cestnega prometa. Če voznik
odkloni podpis ali oporeka rezultatu preizkusa, vpiše policist
vzrok odklonitve oziroma zanikanje rezultata preizkusa v
zapisnik in mu odredi strokovni pregled. Policist sme zaradi
ugotovitve, ali je pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil ali
drugih psihoaktivnih snovi, ki zmanjšujejo njegovo sposobnost za
varno udeležbo v cestnem prometu, odrediti udeležencu prometne
nesreče III. ali IV. kategorije strokovni pregled, ne da bi pred
tem izvedel postopek za prepoznavo znakov oziroma simptomov.
Stroški prevoza do kraja, kjer se opravi strokovni pregled, in
stroški postopka za prepoznavo znakov oziroma simptomov ter
strokovnega pregleda so stroški postopka o prekršku.

(9) Udeleženec cestnega prometa, kateremu je policist odredil
strokovni pregled, mora ravnati po policistovi odredbi. Vozniku,
kateremu je odredil strokovni pregled, policist prepove
nadaljnjo vožnjo, vozniku motornega vozila pa tudi začasno vzame
vozniško dovoljenje, razen v primeru iz tretjega odstavka tega
člena, ko voznik zaradi zdravstvenega stanja ali drugega, s tem
povezanega objektivnega vzroka, ne more opraviti preizkusa,
zdravnik oziroma zdravnica (v nadaljnjem besedilu: zdravnik) pa
ugotovi, da ni pod vplivom alkohola.

(10) Minister, pristojen za notranje zadeve, v soglasju z
ministrom, pristojnim za zdravje, predpiše postopek za
prepoznavo znakov oziroma simptomov, ki so posledica mamil,
psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi v organizmu.

(11) Z globo najmanj 120.000 tolarjev se kaznuje za prekršek
voznik, učitelj vožnje ali spremljevalec, ki ravna v nasprotju s
policistovo zahtevo ali odredbo iz tretjega ali devetega
odstavka tega člena. Poleg globe se mu izreče tudi 18 kazenskih
točk.


Strokovni pregled

133. člen

(1) Strokovni pregled iz četrtega odstavka 129. člena in drugega
odstavka 131. člena tega zakona obsega zdravniški pregled, s
katerim se ugotavljajo znaki motenj v vedenju, ki lahko
povzročijo nezanesljivo ravnanje v prometu, in odvzem vzorcev
krvi, urina ali drugih telesnih tekočin oziroma tkiv zaradi
ugotavljanja prisotnosti alkohola, mamil, psihoaktivnih zdravil
ali drugih psihoaktivnih snovi, ki vplivajo na zmožnost varne
udeležbe v cestnem prometu.

(2) Obseg odvzema vzorcev iz prejšnjega odstavka se določi glede
na potrebe preiskave, s katero se ugotavlja prisotnost navedenih
snovi v organizmu.

(3) O strokovnem pregledu mora zdravnik takoj izdelati pisno
mnenje, kri, urin, drugo telesno tekočino oziroma tkivo mora
takoj izročiti policistu, ki jih mora poslati v najbližjo
pooblaščeno strokovno ustanovo oziroma laboratorij, kjer se
opravi analiza. Ustanova oziroma laboratorij mora opraviti
analizo najkasneje v petnajstih dneh in o rezultatih takoj
obvestiti tistega, ki je odredil strokovni pregled.

(4) Če zaradi zdravstvenega stanja ali iz drugega, s tem
povezanega objektivnega vzroka ni mogoče opraviti celotnega
strokovnega pregleda, mora zdravnik opraviti tisti del pregleda,
ki ga je mogoče opraviti, in podati mnenje o znakih motenj v
vedenju, ki kažejo na vpliv alkohola, mamil, psihoaktivnih
zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi.

(5) Analizo krvi, urina, drugih telesnih tekočin in tkiva
opravljajo pooblaščeni laboratoriji, ki imajo ustrezno
usposobljene delavce in opremo.


(6) Laboratorije iz prejšnjega odstavka pooblasti minister,
pristojen za zdravje, ter predpiše način in postopek ustreznih
pregledov in analiz.

(7) Z globo najmanj 1,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek
pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v
nasprotju z določbami tega člena, odgovorna oseba pa z globo
najmanj 100.000 tolarjev.


IX. PROMETNA NESREČA

134. člen

(1) Prometna nesreča je nesreča na javni cesti ali
nekategorizirani cesti, ki se uporablja za javni cestni promet v
kateri je bilo udeleženo vsaj eno premikajoče se vozilo in je v
njej najmanj ena oseba umrla ali je bila telesno poškodovana ali
je nastala materialna škoda;

(2) Prometne nesreče se glede na posledice delijo na štiri
kategorije:

- prometna nesreča I. kategorije - prometna nesreča, pri kateri
je nastala samo materialna škoda;

- prometna nesreča II. kategorije - prometna nesreča, pri kateri
je najmanj ena oseba lahko telesno poškodovana;

- prometna nesreča III. kategorije - prometna nesreča, pri
kateri je najmanj ena oseba hudo telesno poškodovana;

- prometna nesreča IV. kategorije - prometna nesreča, pri kateri
je kdo umrl ali je zaradi posledic nesreče umrl v 30 dneh po
nesreči.

(3) Prometna nesreča z neznatno nevarnostjo je prometna nesreča,
ki ima za posledico le majhno materialno škodo in je povzročena
s prekrškom, za katerega je predpisana samo globa in je bil
storjen v okoliščinah, ki ga delajo posebno lahkega.

(4) Udeleženec prometne nesreče je vsak udeleženec cestnega
prometa, ki je s svojim ravnanjem pripomogel k nastanku prometne
nesreče, in vsakdo, ki je v prometni nesreči utrpel materialno
škodo ali je bil telesno poškodovan ali je zaradi posledic
nesreče umrl.

(5) Neposredni udeleženec prometne nesreče je voznik v nesreči
udeleženega vozila, učitelj vožnje, ki je v času nesreče
usposabljal kandidata za voznika motornega vozila, ki je vozil v
nesreči udeleženo vozilo, spremljevalec, v nesreči udeleženi
pešec in drug udeleženec prometne nesreče, ki je bil pred
nesrečo samostojno udeležen v cestnem prometu.


135. člen

(1) Vsakdo mora pomagati pri prometni nesreči, če je treba:

- rešiti človeška življenja;

- preprečiti ogrožanje drugih udeležencev cestnega prometa;

- preprečiti ali omiliti ekološko nesrečo.

(2) Po prometni nesreči mora udeleženec prometne nesreče:

- ustaviti vozilo;

- zavarovati in označiti kraj nesreče, pri prometni nesreči I.
kategorije pa vozilo čimprej odstraniti z vozišča;

- pomagati poškodovanim;

- obvestiti policijo ali koga drugega, ki lahko obvesti
policijo, razen pri prometni nesreči I. kategorije;

- soudeleženim ali oškodovanim v prometni nesreči posredovati
ime in priimek ter naslov, posredovati podatke iz vozniškega
dovoljenja in prometnega potrdila ter posredovati podatke o
obveznem zavarovanju ali izpolniti Evropsko poročilo o prometni
nesreči;

- osebi, ki ji je povzročena škoda, pa je ni na kraju nesreče,
posredovati svoje osebne podatke;

- ostati na kraju prometne nesreče, dokler ni končan ogled,
razen če tisti, ki vodi ogled, ne odloči drugače. Če je treba
rešiti človeško življenje, lahko udeleženec prometne nesreče
začasno zapusti kraj prometne nesreče, vendar se mora takoj, ko
je to mogoče vrniti.

(3) Neposredni udeleženec prometne nesreče, ki je zapustil mesto
prometne nesreče, mora nemudoma obvestiti upravičenca do
podatkov iz prejšnjega odstavka ali policijo, da je bil udeležen
v prometni nesreči, posredovati podatke o kraju in ostalih
okoliščinah nesreče, svoje podatke, registrsko številko vozila
in navesti kraj, kjer se nahaja, ter omogočiti naknadno
ugotavljanje dejstev.

(4) Neposredni udeleženci prometne nesreče od trenutka nesreče
do zaključka ogleda ne smejo uživati alkoholnih pijač, mamil,
psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, ki
zmanjšujejo njihovo sposobnost za varno udeležbo v prometu.


(5) Z globo najmanj 120.000 tolarjev se kaznuje za prekršek
neposredni udeleženec prometne nesreče, ki ravna v nasprotju s
sedmo alineo drugega odstavka ali s tretjim odstavkom tega člena.

(6) V prometni nesreči udeleženi voznik motornega vozila iz
prvega odstavka 130. člena tega zakona, učitelj vožnje ali
spremljevalec, ki ravna v nasprotju z določbo četrtega odstavka
tega člena, se kaznuje za prekršek z globo najmanj 120.000
tolarjev

- če ima v organizmu alkohol ali

- če ima v organizmu mamilo, psihoaktivno zdravilo ali drugo
psihoaktivno snov, ki zmanjšujejo njegovo sposobnost za varno
udeležbo v cestnem prometu.

(7) V prometni nesreči udeleženi voznik iz drugega odstavka 130.
člena tega zakona, ki ravna v nasprotju z določbo četrtega
odstavka tega člena, se kaznuje za prekršek z globo najmanj
120.000 tolarjev

- če ima v organizmu več kot 0,20 grama alkohola na kilogram
krvi ali več kot 0,10 miligrama alkohola v litru izdihanega
zraka ali

- če ima v organizmu mamilo, psihoaktivno zdravilo ali drugo
psihoaktivno snov, ki zmanjšuje njegovo sposobnost za varno
udeležbo v cestnem prometu.

(8) Vozniku, ki povzroči prometno nesrečo, razen prometne
nesreče z neznatno nevarnostjo za druge udeležence cestnega
prometa, in ima v organizmu več kot 1,10 grama alkohola na
kilogram krvi ali več kot 0,52 miligrama alkohola v litru
izdihanega zraka ali mamilo, psihoaktivno zdravilo ali drugo
psihoaktivno snov, ki zmanjšuje njegovo sposobnost za varno
udeležbo v cestnem prometu, se izreče poleg globe tudi 18
kazenskih točk.

(9) Z globo 60.000 tolarjev se kaznuje za prekršek drug
neposredni udeleženec prometne nesreče, ki ravna v nasprotju s
četrtim odstavkom tega člena.

(10) Z globo najmanj 40.000 tolarjev se kaznuje za prekršek
udeleženec cestnega prometa, ki ravna v nasprotju s prvim
odstavkom ali s prvo, drugo, tretjo, četrto, peto ali šesto
alineo drugega odstavka tega člena.


136. člen

(1) Policist mora priti na kraj prometne nesreče II., III. ali
IV. kategorije, opraviti vse potrebno za zavarovanje kraja
prometne nesreče in opraviti ogled.

(2) Policist mora priti na kraj prometne nesreče I. kategorije
in ugotoviti dejstva ter zbrati dokaze, potrebne za odločitev o
prekršku.

(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka policistu pri
prometni nesreči z neznatno nevarnostjo ni treba ugotavljati
dejstev in zbirati dokazov iz prejšnjega odstavka, razen če
neposredni udeleženec prometne nesreče ali udeleženec prometne
nesreče, ki je v nesreči utrpel materialno škodo, to izrecno
zahteva. O tem policist obvesti udeležence prometne nesreče.

(4) Priča prometne nesreče mora udeležencu nesreče in policistu
posredovati osebne podatke. Če to ni mogoče, mora te podatke
nemudoma sporočiti policijski postaji ali tistemu, ki vodi ogled.

(5) Sledi prometne nesreče II., III. in IV. kategorije se smejo
odstraniti šele po končanem ogledu oziroma ko tako odloči tisti,
ki opravlja ogled. Pri taki prometni nesreči ni dovoljeno
spreminjati stanja na kraju prometne nesreče, dokler ni
opravljena potrebna preiskava, razen kadar to zahteva reševanje
udeležencev prometne nesreče.

(6) Za umrle udeležence prometne nesreče sme odrediti
preiskovalni sodnik ali policist odvzem telesnih tekočin za
analizo.

(7) Pri prometni nesreči, v kateri je kdo umrl ali bil
poškodovan in odpeljan v bolnišnico, mora policist:

- poskrbeti za premoženje, ki je ostalo na kraju nesreče,

- poskrbeti za odstranitev in hrambo vozil,

- poskrbeti, da so najbližji sorodniki umrlega ali poškodovanega
obveščeni o nesreči.

(8) Na podlagi odredbe preiskovalnega sodnika ali policista mora
zdravnik odvzeti udeležencu prometne nesreče kri, urin, drugo
telesno tekočino oziroma tkivo za analizo.

(9) Izvajalec rednega vzdrževanja ceste mora na zahtevo
policista zagotoviti:

- odstranitev in hrambo vozil, za katera ne morejo poskrbeti
udeleženci nesreče,

- odstranitev vseh ovir na cesti, nastalih zaradi nesreče,


- zavarovanje ovir iz prejšnje točke, ki se ne dajo odstraniti,
v skladu z določili tega zakona o zavarovanju ovir na cesti.

(10) Zdravstvena organizacija, zavod ali zasebni zdravnik morajo
obvestiti najbližjo policijsko postajo o:

- sprejemu poškodovanca, za katerega obstaja sum, da je bil
poškodovan v prometni nesreči in

- smrti poškodovanega v prometni nesreči.

(11) Minister, pristojen za zdravje, predpiše vrste in način
zbiranja podatkov ter vodenje evidenc o umrlih in poškodovanih v
prometnih nesrečah.

(12) Z globo 50.000 tolarjev se kaznuje za prekršek udeleženec
prometne nesreče, ki ravna v nasprotju s četrtim ali petim
odstavkom tega člena.

(13) Z globo najmanj 60.000 tolarjev se kaznuje za prekršek
zdravnik, ki ravna v nasprotju z osmim ali desetim odstavkom
tega člena.

(14) Z globo najmanj 600.000 tolarjev se kaznuje za prekršek
pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v
nasprotju s osmim, devetim ali desetim odstavkom tega člena,
odgovorna oseba pa z globo najmanj 60.000 tolarjev.


X. VOZNIKI

1. Pogoji za vožnjo vozil

137. člen

(1) Otrok do šestega leta starosti sme voziti kolo le na pešpoti
ali v območju za pešce, v spremstvu polnoletne osebe pa tudi v
območju umirjenega prometa.

(2) Otrok do 14. leta starosti, ki nima opravljenega
kolesarskega izpita, sme voziti kolo v cestnem prometu le v
spremstvu polnoletne osebe, ki lahko ob upoštevanju prometnih
razmer spremlja največ dva otroka.

(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka sme učitelj, ki v
osnovni šoli usposablja otroke v vožnji kolesa, spremljati
največ pet otrok hkrati, če so na cestah, na katerih poteka
usposabljanje, drugi vozniki na to opozorjeni s predpisano
prometno signalizacijo. Med opravljanjem kolesarskega izpita
spremstvo iz prejšnjega odstavka ni potrebno, če so na cestah,
na katerih se izpit opravlja, drugi vozniki na to opozorjeni s
predpisano prometno signalizacijo.

(4) Kolo sme samostojno voziti v prometu na cesti otrok, star
najmanj osem let, ki ima pri sebi veljavno kolesarsko izkaznico,
in oseba, ki je starejša od 14 let.

(5) Kolo s pomožnim motorjem sme voziti v cestnem prometu otrok
od 12. do 14. leta starosti, ki ima pri sebi kolesarsko
izkaznico, in oseba, ki je starejša od 14 let.

(6) Starostni pogoj za pridobitev pravice voziti kolo in kolo s
pomožnim motorjem izpolni otrok z nastopom koledarskega leta, v
katerem dopolni predpisano starost.

(7) Otrok se usposobi za vožnjo kolesa, opravi kolesarski izpit
in dobi kolesarsko izkaznico v osnovni šoli.

(8) Program usposabljanja za vožnjo kolesa, program kolesarskega
izpita in obrazec kolesarske izkaznice predpiše minister,
pristojen za šolstvo.


138. člen

(1) Motorno oziroma motorno in priklopno vozilo sme voziti
oseba, ki:

- je telesno in duševno zmožna voziti vozilo;

- je dopolnila predpisano starost za vožnjo vozil;

- ima veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo vozil tiste oziroma
tistih kategorij, v katero spada vozilo ali skupina vozil, ki jo
vozi in ne vozi vozila ali skupine vozil v nasprotju z
omejitvijo, vpisano v njenem vozniškem dovoljenju;

- ji v času, ko vozi vozilo, vozniško dovoljenje ni odvzeto ali
se ji ne izvršuje sankcija prepovedi vožnje motornega vozila
določene vrste ali kategorije;

- ji ni izrečen varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja
ali ji ni izrečena sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega
dovoljenja;

- uporablja pripomočke za vožnjo, ki so vpisani v njenem
vozniškem dovoljenju;

(2) V cestnem prometu se ne sme uporabljati vozniškega
dovoljenja, namesto katerega je izdan dvojnik.


(3) Z globo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik
motornega vozila, ki vozi z vozniškim dovoljenjem, katerega
veljavnost je potekla, pa predložitev veljavnega zdravstvenega
spričevala ni pogoj za podaljšanje njegove veljavnosti.

(4) Z globo 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki
ravna v nasprotju s prvo, drugo ali šesto alineo prvega odstavka
tega člena.

(5) Z globo 120.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki
ravna v nasprotju s peto alineo prvega odstavka ali z drugim
odstavkom tega člena.

(6) Z globo najmanj 120.000 tolarjev se kaznuje za prekršek
voznik, ki ravna v nasprotju s tretjo ali četrto alineo prvega
odstavka tega člena. Vozniku motornega vozila se izreče tudi
najmanj 8 kazenskih točk.

(7) Z globo 50.000 tolarjev se kaznuje za prekršek oseba, ki da
motorno vozilo v uporabo osebi, ki ne sme voziti takega vozila.


Vožnja s spremljevalcem

139. člen

(1) Ne glede na določbi druge in tretje alinee prvega odstavka
prejšnjega člena in določbo tretje alinee 150. člena tega zakona
sme voziti osebni avtomobil ali štirikolo tudi oseba, starejša
od 17 let:

- ki se je v avtošoli po predpisanem programu usposobila za
voznika motornih vozil kategorije B in je po končanem
usposabljanju opravila pred komisijo avtošole preizkus znanja
predpisov o varnosti cestnega prometa in vožnje motornega vozila;

- ki ji vozniško dovoljenje ni odvzeto oziroma se ji ne izvršuje
izrečena sankcija prepovedi vožnje motornega vozila določene
vrste ali kategorije oziroma se ji ne izvršuje varnostni ukrep
odvzema vozniškega dovoljenja oziroma ji ni izrečeno prenehanje
veljavnosti vozniškega dovoljenja in v evidenci nima nobene
kazenske točke v cestnem prometu, če ima vozniško dovoljenje za
vožnjo motornih vozil druge kategorije;

- če jo med vožnjo spremlja spremljevalec.

(2) Spremljevalec je lahko eden od staršev, posvojiteljev,
skrbnikov ali rejnikov osebe iz prejšnjega odstavka, ki je star
najmanj 30 let in ima veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo
motornih vozil kategorije B najmanj sedem let in v evidenci nima
več kot pet kazenskih točk. Pod enakimi pogoji so lahko
spremljevalci tudi stari starši, strici in tete ter bratje in
sestre osebe iz prejšnjega odstavka, če s tem pisno soglašajo
starši, skrbniki ali rejniki. Spremljevalec mora biti vpisan v
evidenčni karton vožnje. Vpis opravi izpitni center na podlagi
ustreznih dokazil. Pred vpisom v evidenčni karton vožnje mora
izpitni center spremljevalcu posredovati ustrezna navodila.

(3) Usposabljanje iz prve alinee prvega odstavka, sme pričeti
oseba, ko ji ne manjka več kot šest mesecev do dopolnjenega 17.
leta starosti. Usposabljanje iz vožnje motornega vozila ne sme
biti krajše od 20 ur, preizkus znanja pa mora biti opravljen po
programu in kriterijih za opravljanje vozniškega izpita pred
dvočlansko komisijo avtošole. Najmanj eden od članov komisije,
ki ocenjuje praktični del preizkusa znanja, mora imeti opravljen
preizkus iz tretjega odstavka in izpolnjevati pogoj iz četrtega
odstavka 173. člena tega zakona.

(4) V obdobju vožnje s spremljevalcem morata oseba iz prvega
odstavka tega člena in spremljevalec opraviti vsaj dve uri
vožnje z učiteljem vožnje.

(5) Med vožnjo motornega vozila mora imeti oseba iz prvega
odstavka tega člena pri sebi evidenčni karton vožnje in veljavno
zdravstveno spričevalo, spremljevalec pa veljavno vozniško
dovoljenje za vožnjo vozil kategorije B. Te listine morata na
zahtevo izročiti policistu na vpogled.

(6) Pod pogoji, navedenimi v tem členu, sme oseba iz prvega
odstavka tega člena voziti osebni avtomobil in štirikolo, dokler
ne opravi vozniškega izpita za vožnjo motornih vozil kategorije
B oziroma največ šest mesecev po dopolnjenem 18 letu starosti.

(7) Ne glede na določbi druge in tretje alinee prvega odstavka
prejšnjega člena in določbe tretje alinee 150. člena tega zakona
sme voziti osebni avtomobil ali štirikolo s spremljevalcem tudi
oseba, starejša od 17 let, ki se usposablja v tuji državi za
voznika motornih vozil ob pogoju vzajemnosti.

(8) Z globo najmanj 120.000 tolarjev se kaznuje za prekršek
voznik ali spremljevalec, ki ravna v nasprotju s prvim, petim,
šestim ali sedmim odstavkom tega člena.

(9) Z globo najmanj 1,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek
pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v
nasprotju z določbo tretjega odstavka tega člena ali če
usposabljanja ali preverjanja znanja iz tretjega odstavka tega
člena ne izvaja v skladu s predpisanim programom, odgovorna
oseba pravne osebe pa z globo najmanj 100.000 tolarjev.



Voznik začetnik

140. člen

(1) Voznik začetnik, ki ima v Republiki Sloveniji stalno ali
začasno prebivališče in je v Republiki Sloveniji opravil
vozniški izpit in pridobil vozniško dovoljenje za vožnjo
motornih vozil kategorije A ali B in imetnik vozniškega
dovoljenja, ki je skladno s tem zakonom pridobil slovensko
vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorije A ali B
na osnovi veljavnega vozniškega dovoljenja, izdanega v tujini,
če je od izdaje tega vozniškega dovoljenja minilo manj kot leto
dni in v državi, kjer je pridobil vozniško dovoljenje, ni
opravil programa za voznika začetnika, mora opraviti program
dodatnega usposabljanja v skupnem trajanju dvanajst ur. Program
vsebuje:

- vožnjo odličnosti,

- vadbo varne vožnje,

- skupinsko delavnico o varnosti cestnega prometa in
psihosocialnih odnosih med udeleženci cestnega prometa.

(2) Programa iz prejšnjega odstavka se mora voznik začetnik
udeležiti v predpisanem zaporedju, in sicer:

- prvega dela vožnje odličnosti, v obdobju dveh do šestih
mesecev po izdaji vozniškega dovoljenja,

- enodnevno vadbo varne vožnje z vključeno skupinsko delavnico o
varnosti cestnega prometa in psihosocialnih odnosih med
udeleženci cestnega prometa v obdobju od štirih do desetih
mesecev po izdaji vozniškega dovoljenja,

- drugega dela vožnje odličnosti v obdobju osmih do dvanajstih
mesecev po izdaji vozniškega dovoljenja.

(3) Vožnjo odličnosti po posebnem programu izvajajo avtošole.

(4) Javna agencija zagotavlja izvajanje programa vadbe varne
vožnje ter skupinske delavnice o varnosti cestnega prometa in
psihosocialnih odnosih med udeleženci cestnega prometa.

(5) Javna agencija v soglasju z Vlado Republike Slovenije določi
ceno vadbe varne vožnje in skupinske delavnice o varnosti
cestnega prometa in psihosocilnih odnosih med udeleženci
cestnega prometa, ki jo plača udeleženec.

(7) Program dodatnega usposabljanja za voznike začetnike lahko
izvajajo:

- vožnjo odličnosti: učitelj vožnje;

- vadbo varne vožnje: oseba z ustreznim dovoljenjem;

- skupinsko delavnico o varnosti cestnega prometa in
psihosocialnih odnosih med udeleženci cestnega prometa: oseba z
ustreznim dovoljenjem.

(8) Vozniku začetniku se ob izdaji vozniškega dovoljenja izda
tudi karton voznika začetnika za spremljanje dodatnega
usposabljanja voznika začetnika, na katerega izvajalci programa
potrjujejo opravljene obveznosti.

(9) Nadzor nad izvajanjem programa vadbe varne vožnje in
skupinskih delavnic o varnosti cestnega prometa in
psihosocialnih odnosih med udeleženci cestnega prometa
opravljajo v javni agenciji zaposlene osebe, ki jih za to
pooblasti direktor.

(10) Z globo 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek fizična
oseba, ki ravna v nasprotju s sedmim odstavkom tega člena.


Dovoljenje za izvajanje programa varne vožnje in dovoljenje
za izvajanje programa v skupinskih delavnicah

141. člen

(1) Dovoljenje za izvajanje programa varne vožnje pri dodatnem
usposabljanju voznika začetnika lahko dobi fizična oseba ki:

- ima najmanj srednjo strokovno ali srednjo splošno izobrazbo;

- ima veljavno vozniško dovoljenje ustrezne kategorije najmanj
tri leta;

- v zadnjih treh letih ni bila pravnomočno obsojena za kaznivo
dejanje ogrožanja javnega prometa;

- ji v zadnjih dveh letih ni bil izrečen ukrep odvzema
vozniškega dovoljenja ali prepovedi vožnje motornega vozila
določene vrste ali kategorije zaradi vožnje pod vplivom alkohola
ali odklonitve preizkusa z ustreznimi sredstvi, napravami ali
strokovnega pregleda zaradi preveritve, ali ima v organizmu
alkohol;

- ji ni odvzeto vozniško dovoljenje ali ji ni izrečena kazen
prepovedi vožnje motornega vozila, dokler traja taka prepoved in


- je uspešno opravila izpit za izvajanje programa varne vožnje
po posebnem programu iz 145. člena tega zakona.

(2) Dovoljenje za izvajanje programa v skupinskih delavnicah o
varnosti cestnega prometa in psihosocialnih odnosih med
udeleženci cestnega prometa, pri dodatnem usposabljanju voznika
začetnika lahko dobi fizična oseba, ki:

- ima ustrezno univerzitetno izobrazbo,

- ima znanje s področja varnosti cestnega prometa in dela s
skupinami,

- v zadnjih treh letih ni bila pravnomočno obsojena za kaznivo
dejanje ogrožanja javnega prometa;

- uspešno opravila izpit za izvajanje programa v skupinskih
delavnicah po posebnem programu iz 145. člena tega zakona.

(3) Dovoljenji iz prvega in drugega odstavka tega člena izda in
podaljša javna agencija. Veljavnost dovoljenja se podaljša vsaka
tri leta, na podlagi uspešno opravljenega posebnega programa iz
145. člena tega zakona.


Razveljavitev dovoljenja za izvajanje programa varne vožnje
in dovoljenja za izvajanje programa v skupinskih delavnicah

142. člen

(1) Osebi iz prvega odstavka prejšnjega člena javna agencija
razveljavi dovoljenje v naslednjih primerih:

- če mu je izrečen ukrep prepovedi opravljanja poklica voznika,
odvzema vozniškega dovoljenja ali prenehanje veljavnosti
vozniškega dovoljenja ali sankcija prepovedi vožnje motornega
vozila za čas, za katerega velja tak ukrep;

- če je bil v zadnjih treh letih pravnomočno obsojen za kaznivo
dejanje ogrožanja javnega prometa;

- če ne izvaja predpisanega programa.

(2) Osebi iz drugega odstavka prejšnjega člena javna agencija
razveljavi dovoljenje v naslednjih primerih:

- če mu je izrečen ukrep prepovedi opravljanja poklica;

- če je bil v zadnjih treh letih pravnomočno obsojen za kaznivo
dejanje ogrožanja javnega prometa;

- če ne izvaja predpisanega programa.

(3) Pritožbe v zvezi z izdajo in razveljavitvijo dovoljenj iz
prejšnjega in tega člena rešuje ministrstvo, pristojno za
notranje zadeve.


Koncesija za izvajanje vadbe varne vožnje in skupinske
delavnice

143. člen

(1) Izvajanje programov vadbe varne vožnje in programov
skupinskih delavnic kot del programa dodatnega usposabljanja za
voznike začetnike je dejavnost, ki se opravlja kot javna služba.

(2) Koncesijo za izvajanje programov iz prejšnjega odstavka
lahko pridobi pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik,
ki izpolnjuje pogoje glede kadrov, tehničnih sredstev in
prostorov, ter ostale pogoje, določene v tem zakonu in v
koncesijskem aktu na podlagi javnega razpisa. S koncesijskim
aktom določi Vlada Republike Slovenije zlasti podrobnejše
pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar, postopek in izbire
koncesionarja oziroma koncesionarke (v nadaljnjem besedilu:
koncesionarja), začetek in čas trajanja koncesije, višino in
način plačila koncesije, nadzor nad izvajanjem javne službe ter
način prenehanja koncesijskega razmerja. Koncesnina je prihodek
javne agencije.

(3) Koncesionarja za izvajanje navedenih programov pridobiva
javna agencija kot koncedent.

(4) O izbiri koncesionarja odloči javna agencija z upravno
odločbo. Medsebojna razmerja med javno agencijo in
koncesionarjem se uredijo s koncesijsko pogodbo.

(5) Koncesija se podeljuje za določen čas, vendar ne več kot za
20 let.

(6) Koncesija se lahko na vlogo imetnika podaljša, če so
izpolnjeni vsi pogoji, ki so ob izteku koncesije predpisani za
njeno pridobitev.


Evidenca javne agencije

144. člen

(1) Javna agencija vodi evidenco koncesijskih pogodb, sklenjenih
na podlagi prejšnjega člena.


(2) Evidence vsebujejo naslednje podatke:

- firma družbe ali samostojnega podjetnika posameznika, ime in
priimek ter enotno matično številko občana odgovorne osebe,
davčno številko in sedež oziroma naslov fizične ali pravne osebe;

- o sklenjeni koncesijski pogodbi, času veljavnosti ter podatki
o prenehanju pogodbe;

- število izvedb programa in udeležencev.

(3) Javna agencija vodi evidenco izdanih dovoljenj za osebe iz
prvega in drugega odstavka 141. člena tega zakona.

(4) Evidence vsebujejo naslednje podatke:

- priimek in ime;

- EMŠO;

- datum in kraj rojstva;

- datum izdaje dovoljenja in veljavnost;

- prebivališče imetnika dovoljenja.


Pooblastila

145. člen

Minister, pristojen za notranje zadeve, na predlog javne
agencije predpiše:

- program dodatnega usposabljanja za voznike začetnike;

- program usposabljanja in izpita za izvajalce programa varne
vožnje in skupinskih delavnic ter program rednega
izpopolnjevanja znanja za osebe, ki izvajajo program varne
vožnje in skupinskih delavnic;

- obrazec kartona voznika začetnika iz sedmega odstavka 140. in
obrazec dovoljenj iz 141. člena tega zakona;

- postopek izdaje in podaljšanja veljavnosti in zamenjave
dovoljenj iz 141. člena tega zakona.


Izdaja in podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja

146. člen

(1) Vozniško dovoljenje se izda oziroma podaljša njegovo
veljavnost osebi, ki ima v Republiki Sloveniji stalno
prebivališče oziroma začasno prebivališče več kot šest mesecev.

(2) Vozniško dovoljenje izda oziroma podaljša njegovo veljavnost
upravna enota, ne glede na stalno prebivališče upravičenca
oziroma začasno prebivališče, če upravičenec v Republiki
Sloveniji nima stalnega prebivališča.

(3) Vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil se izda
upravičencu s statusom voznika začetnika z veljavnostjo do
dopolnjenega 21. leta starosti oziroma za dobo dveh let po prvi
pridobitvi vozniškega dovoljenja.

(4) Upravičencu iz prejšnjega odstavka lahko pristojni organ v
roku največ enega leta od izteka njegove veljavnosti podaljša
veljavnost vozniškega dovoljenja za obdobje, potrebno za
izpolnitev predpisanih obveznosti, vendar ne več kot za eno
leto, če ta iz utemeljenih razlogov, ugotovljenih v posebnem
ugotovitvenem postopku, ni opravil programa usposabljanja za
voznika začetnika. Po izteku veljavnosti se izda novo vozniško
dovoljenje le, če upravičenec ponovno opravi vozniški izpit.

(5) Vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil se izda z
veljavnostjo do 80. leta starosti upravičencu, ko predloži
potrdilo o uspešno opravljenem programu usposabljanja za voznika
začetnika oziroma ko mu preneha veljati status voznika začetnika.

(6) Od 80. leta starosti se podaljšuje veljavnost vozniškega
dovoljenja upravičencu, ki predloži zdravniško spričevalo, da je
telesno in duševno zmožen za vožnjo motornega vozila določene
kategorije.

(7) Zdravniško spričevalo iz prejšnjega odstavka izda imetniku
vozniškega dovoljenja pooblaščena zdravstvena organizacija
pooblaščeni zasebni zdravnik oziroma osebni zdravnik. V
zdravniškem spričevalu mora biti, v skladu z ugotovljenimi
psihofizičnimi sposobnostmi voznika, določen datum naslednjega
pregleda.

(8) Ne glede na določbi tretjega in petega odstavka tega člena
se veljavnost vozniškega dovoljenja lahko omeji na rok, določen
v zdravniškem spričevalu pooblaščene zdravstvene organizacije,
pooblaščenega zasebnega zdravnika oziroma osebnega zdravnika o
telesni in duševni zmožnosti osebe za vožnjo motornega vozila.

(9) Veljavnost vozniškega dovoljenja preneha s potekom roka
veljavnosti, za katerega je izdano, z dnevom pravnomočnosti
sodbe, s katero je bil imetniku vozniškega dovoljenja izrečen
varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja oziroma z dnem
pravnomočnosti odločbe, s katero mu je bilo izrečeno prenehanje
veljavnosti vozniškega dovoljenja.


(10) Pri izrekanju kazenskih točk v cestnem prometu se šteje, da
ima veljavno vozniško dovoljenje, izdano v Republiki Sloveniji,
tudi imetnik vozniškega dovoljenja, kateremu je potekel rok
veljavnosti.


Pogoji za izdajo vozniškega dovoljenja

147. člen

(1) Vozniško dovoljenje se izda na lastno zahtevo osebi, ki
poleg pogojev iz prve in druge alinee prvega odstavka 138. člena
tega zakona izpolnjuje naslednje pogoje:

- da je opravila vozniški izpit pred pristojno izpitno komisijo
iz 173. člena tega zakona;

- da je uspešno opravila tečaj o varnem delu s traktorjem in
traktorskimi priključki, če zahteva izdajo vozniškega dovoljenja
za vožnjo motornih vozil kategorije F;

- da ji ni odvzeto ali začasno odvzeto vozniško dovoljenje;

- da se ji ne izvršuje stranska kazen prepovedi vožnje motornega
vozila določene vrste ali kategorije;

- da ji ni prepovedana izdaja vozniškega dovoljenja v zvezi z
ukrepom odvzema vozniškega dovoljenja, dokler taka prepoved
traja;

- da je zahtevi priložila ustrezno fotografijo.

(2) Vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorije A
brez omejitev se izda osebi, ki je dopolnila 21 let starosti in
je opravila vozniški izpit za vožnjo motornih vozil kategorije
A, katerega praktični del je obsegal tudi posebni praktični del
vozniškega izpita.

(3) Vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorije A
brez omejitev se izda osebi, ne da bi opravljala vozniški izpit
in ne da bi predložila zdravstveno spričevalo, ki poleg pogojev,
določenih v prvem odstavku tega člena, izpolnjuje naslednje
pogoje:

- da je stara najmanj 21 let;

- da ima najmanj dve leti veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo
motornih vozil podkategorije oziroma kategorije:

a) A1 (A do 125 ccm in največ 11 kW) ali

b) A, katerih moč motorja ne presega 25 kW in razmerje moč
motorja/masa vozila ne presega 0,16 kW/kg.

Pri tem se doba, ko je oseba imela vozniško dovoljenje iz točke
a) in iz točke b) te alinee skupaj več kot dve leti, sešteva.

(4) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se vozniško
dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorije A brez omejitev
izda osebi ne da bi predložila zdravstveno spričevalo, ki poleg
pogojev, določenih v prvem odstavku tega člena izpolnjuje
naslednje pogoje:

- da je stara najmanj 21 let;

- da ima veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo motornih koles,
katerih prostornina motorja ne presega 125 ccm in moč ne presega
11 kW oziroma katerih moč motorja ne presega 25 kW in razmerje
moč motorja/masa vozila ne presega 0,16 kW/kg;

- da je opravila posebni praktični del vozniškega izpita za
vožnjo motornih koles kategorije A brez omejitev.

(5) Osebi, ki opravi vozniški izpit za vožnjo motornih vozil
kategorije A, pa ne izpolnjuje pogojev za pridobitev vozniškega
dovoljenja kategorije A brez omejitev, določenih v drugem,
tretjem in četrtem odstavku tega člena, se izda vozniško
dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorije A z omejitvijo,
da sme voziti motorna kolesa brez bočne prikolice katerih moč
motorja ne presega 25 kW in razmerje moč motorja/masa vozila ne
presega 0,16 kW/kg in motorna kolesa z bočno prikolico, katerih
razmerje moč motorja/masa vozila ne presega 0,16 kW/kg.

(6) Osebi, ki ima najmanj dve leti veljavno vozniško dovoljenje
za vožnjo vozil podkategorije A1 (A do 125 ccm in največ 11 kW)
in je dopolnila 18 let starosti, se lahko izda vozniško
dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorije A z omejitvijo,
da sme voziti motorna kolesa brez bočne prikolice, katerih moč
motorja ne presega 25 kW in razmerje moč motorja/masa vozila ne
presega 0,16 kW/kg in motorna kolesa z bočno prikolico, katerih
razmerje moč motorja/masa vozila ne presega 0,16 kW/kg ne da bi
opravljala vozniški izpit in ne da bi predložila zdravstveno
spričevalo.

(7) Vozniško dovoljenje za vožnjo vozil podkategorije A1 (A do
125 ccm in največ 11 kW) se izda osebi, ki poleg pogojev,
določenih v prvem odstavku tega člena, izpolnjuje naslednje
pogoje:

- da je stara najmanj 16 let;


- da je opravila vozniški izpit podkategorije A1 (A do 125 ccm
in največ 11 kW).

(8) Osebi, ki ima veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo
motornih vozil kategorije B, B+E, C, C+E, D1, D1+E, D ali D+E,
se izda tudi vozniško dovoljenje za vožnjo vozil kategorije F,
če uspešno opravi tečaj o varnem delu s traktorjem in
traktorskimi priključki.

(9) Osebi, ki opravi praktični del vozniškega izpita na vozilu,
katerega prestavno razmerje med motorjem in kolesi se spreminja
z uporabo stopalke za plin ali zavore - vozila z avtomatskim
menjalnikom, se to zabeleži v vozniško dovoljenje, izdano taki
osebi. Z vozniškim dovoljenjem s tako opombo se sme voziti samo
vozila z avtomatskim menjalnikom.

(10) V vozniškem dovoljenju se potrdijo vse tiste kategorije
vozil, ki jih sme imetnik voziti oziroma jih bo smel voziti po
dopolnjeni predpisani starosti (kategorija G).

(11) Osebi, ki ima veljavno vozniško dovoljenje izdano v tujini,
se slovensko vozniško dovoljenje ne izda oziroma se ne podaljša
njegove veljavnosti, razen v primeru zamenjave v tujini izdanega
vozniškega dovoljenja za slovensko vozniško dovoljenje ali če
veljavno vozniško dovoljenje, izdano v tujini, odda organu, ki
ji izda oziroma podaljša veljavno slovensko vozniško dovoljenje.


148. člen

(1) Oseba, ki ji je v postopku za prekršek izrečeno prenehanje
veljavnosti vozniškega dovoljenja, mora na poziv upravne enote
oddati vozniško dovoljenje. Če oseba ne odda vozniškega
dovoljenja v roku, določenem v pozivu, ji ga odvzamejo policisti
na njene stroške. Novo vozniško dovoljenje lahko pridobi po
prvem izrečenem prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja po
šestih mesecih, po drugem prenehanju po enem letu, po nadaljnjih
izrečenih prenehanjih pa po dveh letih od dneva oddaje
vozniškega dovoljenja. Pogoj za pridobitev novega vozniškega
dovoljenja je, da taka oseba ponovno opravi vozniški izpit.

(2) Če je imela oseba iz prejšnjega odstavka v vozniškem
dovoljenju, za katerega ji je bilo izrečeno prenehanje
veljavnosti, vpisanih več kategorij motornih vozil, se ji v
vozniško dovoljenje vpišejo vse te kategorije, če opravi
vozniški izpit za motorna vozila tiste oziroma tistih kategorij,
s katerimi je storila prekršek ali prekrške, za katere so ji
bile izrečene kazenske točke in izpolni druge pogoje za izdajo
vozniškega dovoljenja, določene v prvem odstavku tega člena.


149. člen

(1) Vozniško dovoljenje se izda na enotnem obrazcu za vožnjo
motornih in priklopnih vozil, ki so razvrščena v kategorije A,
B, B+E, C, C+E, D, D+E in podkategorije A1, D1 in D1+E.

(2) V kategorijo A spadajo motorna kolesa na dveh kolesih, s
stransko prikolico ali brez nje. Dovoljenje za vožnjo vozil te
kategorije vključuje tudi dovoljenje za vožnjo vozil kategorij G
in H.

(3) Znotraj kategorije A se vozniško dovoljenje izda za vožnjo
motornih koles podkategorije A1, v katero spadajo motorna kolesa
na dveh kolesih, s stransko prikolico ali brez nje, katerih
prostornina motorja ne presega 125 ccm in katerih moč motorja ne
presega 11 kW, ali kategorije A z omejitvijo 25 kW, v katero
spadajo motorna kolesa na dveh kolesih, s stransko prikolico ali
brez nje, katerih moč motorja ne presega 25 kW, pri katerih
razmerje med močjo motorja in maso vozila ne presega 0,16 kW/kg.

(4) V kategorijo B spadajo motorna vozila, razen vozil
kategorije A, F, G in H, katerih največja dovoljena masa ne
presega 3.500 kg in poleg sedeža za voznika nimajo več kot osem
sedežev. Dovoljenje za vožnjo vozil te kategorije vključuje tudi
dovoljenje za vožnjo vozil kategorij G in H.

(5) V kategorijo B+E spadajo skupine vozil, sestavljene iz
motornega vozila kategorije B, ki mu je dodano priklopno vozilo,
katerega največja dovoljena masa presega maso vlečnega vozila
ali če največja dovoljena masa te skupine vozil presega 3.500 kg.

(6) V kategorijo C spadajo motorna vozila, razen vozil
kategorije F in kategorije D, katerih največja dovoljena masa
presega 3.500 kg. Dovoljenje za vožnjo vozil te kategorije
vključuje tudi dovoljenje za vožnjo vozil kategorij B, G in H.

(7) V kategorijo C+E spadajo skupine vozil, sestavljene iz
vlečnega motornega vozila kategorije C in priklopnega vozila,
katerega največja dovoljena masa presega 750 kg. Dovoljenje za
vožnjo vozil te kategorije vključuje tudi dovoljenje za vožnjo
vozil kategorije B+E, v kombinaciji z vozniškim dovoljenjem
podkategorije D1 pa tudi podkategorije D1+E ter v kombinaciji z
vozniškim dovoljenjem D kategorije pa tudi kategorije D+E.

(8) V kategorijo D spadajo motorna vozila za prevoz oseb, ki
imajo poleg sedeža za voznika več kot osem sedežev. Dovoljenje
za vožnjo vozil te kategorije vključuje tudi dovoljenje za
vožnjo vozil kategorije B, C, G in H in podkategorije D1.

(9) Znotraj kategorije D se izda vozniško dovoljenje za vožnjo
motornih vozil podkategorije D1, v katero spadajo avtobusi, ki
imajo poleg sedeža za voznika največ 16 sedežev. Dovoljenje za
vožnjo vozil te podkategorije vključuje tudi dovoljenje za
vožnjo vozil kategorij B, G in H.


(10) V kategorijo D+E spadajo skupine vozil, sestavljene iz
vlečnega motornega vozila kategorije D in priklopnega vozila,
katerega največja dovoljena masa presega 750 kg. Dovoljenje za
vožnjo vozil te kategorije vključuje tudi dovoljenje za vožnjo
vozil kategorije B+E in podkategorije D1+E.

(11) Znotraj kategorije D+E se izda vozniško dovoljenje za
vožnjo motornih vozil podkategorije D1+E, v katero spadajo
skupine vozil, sestavljene iz vlečnega motornega vozila
podkategorije D1 in priklopnega vozila, katerega največja
dovoljena masa presega 750 kg in največja dovoljena masa skupine
vozil ne presega 12.000 kg ter se priklopno vozilo ne uporablja
za prevoz oseb. Dovoljenje za vožnjo vozil te kategorije
vključuje tudi dovoljenje za vožnjo vozil kategorije B+E.

(12) Vozniško dovoljenje se izda tudi za vožnjo drugih motornih
in priklopnih vozil, ki so razvrščena v nacionalne kategorije F,
G in H.

(13) V kategorijo F spadajo traktorji in traktorski priklopniki.
Dovoljenje za vožnjo vozil te kategorije vključuje tudi
dovoljenje za vožnjo vozil kategorije G.

(14) V kategorijo G spadajo delovni stroji in motokultivatorji.

(15) V kategorijo H spadajo kolesa z motorjem in lahka
štirikolesa. Dovoljenje za vožnjo vozil te kategorije vključuje
tudi dovoljenje za vožnjo vozil kategorije G.

(16) Imetniki vozniškega dovoljenja za vožnjo vozil kategorije A
brez omejitev smejo voziti v Republiki Sloveniji tudi trikolesa.

(17) Imetniki vozniškega dovoljenja za vožnjo vozil kategorij B,
C ali D in podkategorije D1 smejo voziti motorna vozila
navedenih kategorij tudi, kadar so jim dodani lahki priklopniki.
Imetniki vozniškega dovoljenja za vožnjo vozil kategorije B
smejo voziti motorno vozilo te kategorije tudi, kadar mu je
dodano priklopno vozilo, ki ni lahki priklopnik, njegova
največja dovoljena masa pa ne presega mase vlečnega vozila, če
največja dovoljena masa teh vozil ali skupine vozil ne presega
3.500 kg.

(18) Vozniško dovoljenje za vožnjo vozil kategorije B+E, C+E ali
D+E in podkategorije D1+E, se izda le osebi, ki ima veljavno
vozniško dovoljenje za vožnjo vozil kategorije B, C, D oziroma
podkategorije D1.

(19) Ob uporabi in zamenjavi vozniškega dovoljenja, izdanega na
obrazcu vozniškega dovoljenja, določenega s Pravilnikom o
obrazcih prometnih dovoljenj in vozniškega dovoljenja ter o
registrskih tablicah (Uradni list RS, št. 5/92, 70/95 in
73/2000) ali Pravilnikom o vozniških dovoljenjih (Uradni list
RS, št. 117/02, 100/03 in 59/04) in na podlagi 128.a člena
Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 30/98,
33/2000 - odl. US, 39/2000 - popr. odl. US, 61/2000, 100/2000 -
odl. US, 21/02 in 67/02) določena vozniška dovoljenja, se za
vozniško dovoljenje iz prvega odstavka tega člena, upošteva
naslednja ekvivalentnost med kategorijami:


+-----------------+---+---------------+
|DOSEDANJE | |NOVO VOZNIŠKO |
|VOZNIŠKO | |DOVOLJENJE |
|DOVOLJENJE | | |
+-----------------+---+---------------+
| | | |
+-----------------+---+---------------+
|A do 125 ccm |= |A1 |
+-----------------+---+---------------+
|A do 125 ccm in |= |A1 |
|11 | | |
|kW | | |
+-----------------+---+---------------+
|A = 125 ccm in = |= |A1 |
|11 kW | | |
+-----------------+---+---------------+
|A = 25 kW in = |= |A - A z |
|0,16 kW/kg | |omejitvijo = |
| | |25 kW in |
| | |= 0,16 kW/kg |
+-----------------+---+---------------+
|A do 350 ccm |= |A - ko imetnik |
| | |vozniškega |
| | |dovoljenja |
| | |dopolni 20 let |
+-----------------+---+---------------+
|A |= |A |
+-----------------+---+---------------+
|B |= |B |
+-----------------+---+---------------+
|C |= |C |
+-----------------+---+---------------+
|D |= |D |
+-----------------+---+---------------+
|E le z vozili |= |B + E |
|kategorije B | | |
+-----------------+---+---------------+
|E |= |B + E, C + E |
| | |in če ima |
| | |imetnik |
| | |vozniškega |
| | |dovoljenja |
| | |kategorijo D, |
| | |tudi D + E |
+-----------------+---+---------------+
|F |= |F in H |
+-----------------+---+---------------+
|G |= |G |
+-----------------+---+---------------+
|H |= |H |
+-----------------+---+---------------+
|A - le do 50 km/h|= |H |
+-----------------+---+---------------+
|I |= |H |
+-----------------+---+---------------+



Predpisana starost za vožnjo motornih vozil

150. člen

Za vožnjo motornih vozil posamezne kategorije mora imeti voznik
dopolnjeno naslednjo starost:

- za vozila podkategorije A1 16 let;

- za vozila kategorije A 18 let;

- za vozila kategorije B 18 let;

- za vozila kategorije C 18 let;

- za vozila kategorije B + E in C + E 18 let;

- za vozila podkategorije D1 21 let;

- za vozila kategorije D 21 let;

- za vozila podkategorije D1+E 21 let;

- za vozila kategorije D + E 21 let;

- za vozila kategorije F, katerih konstrukijsko določena hitrost
ne presega 40 km/h 15 let;

- za vozila kategorije F, katerih konstrukijsko določena hitrost
presega 40 km/h 18 let;

- za vozila kategorije G - motokultvatorji 15 let;

- za vozila kategorije G - delovni stroji 18 let;

- za vozila kategorije H 14 let.


Dvojnik

151. člen

(1) Namesto pogrešanega ali ukradenega veljavnega vozniškega
dovoljenja se na zahtevo stranke izda novo vozniško dovoljenje.
Zahtevi za izdajo takega vozniškega dovoljenja mora stranka,
poleg svoje fotografije, priložiti tudi dokazilo o preklicu
veljavnosti pogrešanega oziroma ukradenega vozniškega dovoljenja
v Uradnem listu Republike Slovenije.

(2) Z globo 120.000 tolarjev se kaznuje za prekršek oseba iz
prejšnjega odstavka, ki poda lažno izjavo o pogrešitvi ali kraji
vozniškega dovoljenja.


Vožnja z vozniškim dovoljenjem, izdanim v tujini

152. člen

(1) Tujec oziroma tujka (v nadaljnjem besedilu: tujec), ki
prebiva v Republiki Sloveniji, sme z veljavnim vozniškim
dovoljenjem, ki mu ga je izdal pristojni organ tuje države, in
ob vzajemnosti, voziti v Republiki Sloveniji tista motorna
vozila, ki jih sme voziti po veljavnem vozniškem dovoljenju,
izdanem v tujini, in sicer največ eno leto od pričetka
prebivanja v Republiki Sloveniji.

(2) Državljan oziroma državljanka (v nadaljnjem besedilu:
državljan) Republike Slovenije, ki začasno ali stalno prebiva v
tujini in pride začasno v Republiko Slovenijo, sme z veljavnim
vozniškim dovoljenjem, ki mu ga je izdal pristojni organ tuje
države, voziti tista motorna vozila, ki jih sme voziti po
veljavnem vozniškem dovoljenju izdanem v tujini, dokler začasno
biva v Republiki Sloveniji.

(3) Ne glede na določbi prvega in drugega odstavka tega člena
mora oseba, ki ima veljavno vozniško dovoljenje, izdano v
tujini, ki ni v skladu s Konvencijo o cestnem prometu (Uradni
list RS - MP, št. 9-55/92), imeti med vožnjo motornega vozila po
cesti pri sebi poleg veljavnega vozniškega dovoljenja, izdanega
v tujini, tudi veljavno mednarodno vozniško dovoljenje, ki ga je
izdal pristojni organ ali organizacija tuje države.

(4) Oseba iz prvega in drugega odstavka tega člena v Republiki
Sloveniji ne sme voziti motornega vozila po cesti, če ji je bila
v tuji državi, v kateri ji je bilo izdano vozniško dovoljenje,
prepovedana vožnja vozil kategorije oziroma vrste, v katero
spada vozilo, ki ga vozi. Prav tako ne sme voziti motornega
vozila kategorije B, B+E, C ali C+E, če še ni dopolnila starosti
18 let, in kategorije D ali D+E ter podkategorij D1 ali D1+E, če
še ni dopolnila starosti 21 let.

(5) Ne glede na določbe prvega, drugega in tretjega odstavka
tega člena sme z veljavnim vozniškim dovoljenjem, ki mu ga je
izdal pristojni organ druge države članice Evropske unije,
voziti v Republiki Sloveniji tista motorna vozila, ki jih sme
voziti po veljavnem vozniškem dovoljenju, izdanem v drugi državi
članici Evropske unije.

(6) Z globo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki
ravna v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom tega člena, če
uporabi vozniško dovoljenje, izdano v tujini, v roku do dveh let
od pričetka prebivanja v Republiki Sloveniji oziroma vrnitvi v
Republiko Slovenijo z namenom stalnega prebivanja oziroma od
pričetka začasnega prebivanja v Republiki Sloveniji, in voznik,
ki ravna v nasprotju s tretjim odstavkom tega člena.


(7) Z globo najmanj 120.000 tolarjev se kaznuje za prekršek
voznik, ki ravna v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom tega
člena, če uporabi vozniško dovoljenje, izdano v tujini, po več
kot dveh letih od pričetka prebivanja v Republiki Sloveniji
oziroma vrnitvi v Republiko Slovenijo z namenom stalnega
prebivanja oziroma od pričetka začasnega prebivanja v Republiki
Sloveniji, in voznik, ki ravna v nasprotju s četrtim odstavkom
tega člena.


Zamenjava vozniškega dovoljenja, izdanega v tujini

153. člen

(1) Tujec, ki prebiva v Republiki Sloveniji, in državljan
Republike Slovenije, ki se vrne iz tujine v Republiko Slovenijo
z namenom stalnega prebivanja, ali če začasno prebiva v
Republiki Sloveniji, lahko, če izpolnjujeta druge s tem zakonom
določene pogoje za vožnjo motornih vozil, v dveh letih od
pričetka prebivanja v Republiki Sloveniji zahtevata zamenjavo
veljavnega vozniškega dovoljenja, izdanega v tujini, za
slovensko vozniško dovoljenje.

(2) Tujcu in državljanu Republike Slovenije, ki po določbi
prejšnjega odstavka ne zahtevata zamenjave vozniškega dovoljenja
v dveh letih po pričetku prebivanja v Republiki Sloveniji ali
vrnitvi iz tujine v Republiko Slovenijo z namenom prebivanja v
njej, prične teči dveletni rok, v katerem lahko zahtevata
zamenjavo vozniškega dovoljenja, izdanega v tujini, za slovensko
vozniško dovoljenje, ponovno šteti, če zapustita Republiko
Slovenijo za najmanj eno leto in se vrneta v Republiko Slovenijo.

(3) Slovensko vozniško dovoljenje se izda, če imetnik veljavnega
vozniškega dovoljenja, izdanega v tujini, opravi praktični del
vozniškega izpita za tiste kategorije vozil, ki jih sme voziti z
vozniškim dovoljenjem, izdanem v tujini in tistim, ki so že
imeli veljavno slovensko vozniško dovoljenje.

(4) Praktičnega dela vozniškega izpita ni treba opraviti
imetnikom vozniških dovoljenj tistih tujih držav, ki jih določi
s pravilnikom minister, pristojen za notranje zadeve, na podlagi
ocene kakovosti izobraževanja, teoretičnega znanja in znanja
vožnje motornih vozil voznikov ter prometno varnostnih razmer v
posamezni tuji državi.

(5) Slovensko vozniško dovoljenje se izda namesto vozniškega
dovoljenja, izdanega v tujini.

(6) Izjemoma in ob vzajemnosti se od osebja diplomatskih in
konzularnih predstavništev misij tujih držav in predstavništev
mednarodnih organizacij v Republiki Sloveniji ob zamenjavi
vozniškega dovoljenja, izdanega v tujini, ne zahtevajo dokazila
o telesni in duševni zmožnosti voziti motorna vozila ter
opravljanja praktičnega dela vozniškega izpita.

(7) Tujcu in državljanu Republike Slovenije se zamenja vozniško
dovoljenje, izdano v tujini, s slovenskim vozniškim dovoljenjem,
če ga je pridobil med najmanj šestmesečnim bivanjem v državi, v
kateri je bilo izdano.

(8) Če se iz besedila vozniškega dovoljenja, izdanega v tujini,
ne da sklepati, za katero kategorijo oziroma vrsto vozila velja
in ali še velja, se sme vozniško dovoljenje, izdano v tujini,
zamenjati po prvem odstavku tega člena, če oseba, ki prosi za
zamenjavo, priloži listino, iz katere je razvidno, katera
motorna vozila sme voziti, oziroma listino o veljavnosti
vozniškega dovoljenja.

(9) Mednarodnega vozniškega dovoljenja ni mogoče zamenjati za
slovensko vozniško dovoljenje.

(10) Vozniško dovoljenje, izdano v tujini, ki se zamenja za
slovensko vozniško dovoljenje, in vozniško dovoljenje, ki je
bilo oddano v skladu z enajstim odstavkom 147. člena tega
zakona, se vrne organu tuje države, ki ga je izdal.


Zamenjava vozniškega dovoljenja, izdanega v drugi državi
Evropske unije

154. člen

(1) Imetnik veljavnega vozniškega dovoljenja druge države
članice Evropske unije, ki stalno ali začasno prebiva v
Republiki Sloveniji, lahko brez opravljanja vozniškega izpita in
predložitve dokazila o duševni in telesni zmožnosti za vožnjo
vozil, zamenja veljavno vozniško dovoljenje za slovensko
vozniško dovoljenje, če izpolnjuje druge s tem zakonom določene
pogoje za vožnjo motornih vozil, in sicer za tiste kategorije
vozil, ki jih sme voziti po vozniškem dovoljenju, katerega
zamenjavo zahteva.

(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se tiste nacionalne
kategorije, ki jih po določbi 149. člena tega zakona ne vsebuje
slovensko vozniško dovoljenje, opustijo, podkategorije pa se
označijo s potrditvijo kategorije in vpisom ustrezne usklajene
kode Evropske unije v rubriko Omejitve vozniškega dovoljenja.

(3) Imetnik vozniškega dovoljenja iz prvega odstavka tega člena
mora veljavno vozniško dovoljenje države članice Evropske unije
zamenjati za slovensko vozniško dovoljenje, če mu je v Republiki
Sloveniji izrečen odvzem vozniškega dovoljenja ali prenehanje
veljavnosti vozniškega dovoljenja ali če na vozniškem dovoljenju
države članice Evropske unije ni prostora za vpis izrečene
prepovedi vožnje motornega vozila, ter imetnik takega vozniškega
dovoljenja, pri katerem je ugotovljena telesna ali duševna
nezmožnost za vožnjo motornih vozil.


(4) Imetniku vozniškega dovoljenja druge države članice Evropske
unije, ki v nasprotju z določbo prejšnjega odstavka ne zamenja
za slovensko vozniško dovoljenje, odvzame vozniško dovoljenje
pristojni organ Republike Slovenije.

(5) Vozniško dovoljenje, izdano v drugi državi članici Evropske
unije, ki se zamenja za slovensko vozniško dovoljenje, in
vozniško dovoljenje, ki je bilo oddano v skladu z enajstim
odstavkom 147. člena tega zakona, se vrne organu tuje države, ki
ga je izdal.


Mednarodno vozniško dovoljenje

155. člen

(1) Imetnik veljavnega slovenskega vozniškega dovoljenja lahko
dobi na lastno zahtevo tudi mednarodno vozniško dovoljenje, če
mu ni izrečen varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja ali
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja oziroma se mu ne
izvršuje kazen ali varstveni ukrep prepovedi vožnje motornega
vozila določene vrste ali kategorije.

(2) Mednarodna vozniška dovoljenja izdaja organizacija, ki jo
pooblasti minister, pristojen za notranje zadeve.

(3) Mednarodnega vozniškega dovoljenja, izdanega v Republiki
Sloveniji, ni mogoče uporabljati za vožnjo motornih vozil v
Republiki Sloveniji.

(4) Izdajanje mednarodnih vozniških dovoljenj in vodenje
registra nadzoruje ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.


Evidenca o vozniških dovoljenjih

156. člen

(1) Evidenca izdanih vozniških dovoljenj vsebuje naslednje
podatke:

- enotno matično številko občana, ime in priimek, datum in kraj
rojstva in fotografijo;

- organ oziroma organizacijo, ki je izdal vozniško dovoljenje
oziroma podaljšal njegovo veljavnost;

- datum izdaje in spremembe;

- številko vpisa;

- serijsko številko izdanega vozniškega dovoljenja;

- veljavnost vozniškega dovoljenja;

- zaznamke o veljavnosti, zamenjavi zaradi obrabljenosti,
zamenjavi tujega vozniškega dovoljenja za slovensko, pogrešitvi
ali kraji oziroma deponiranju ali ostalih spremembah, ki se
nanašajo na vozniško dovoljenje;

- kategorije vozil in podkategorije vozil, za katere velja, in
datum pridobitve dovoljenja za vožnjo vozil posamezne kategorije;

- da je oseba voznik začetnik;

- omejitve: pripomočke, ki jih mora voznik uporabljati med
vožnjo, oziroma omejitve za vožnjo vozil posameznih kategorij (A
z omejitvijo, da sme voziti motorna kolesa kategorije A, katerih
moč motorja ne presega 25 kW in katerih razmerje moč
motorja/masa ne presega 016 kW/kg).

(2) Evidenco vozniških dovoljenj vodi ministrstvo, pristojno za
notranje zadeve, upravne enote pa vnašajo podatke v evidenco.


Pooblastilo

157. člen

(1) Minister, pristojen za kmetijstvo in gozdarstvo, v soglasju
z ministrom, pristojnim za notranje zadeve, predpiše program
usposabljanja za varno delo s traktorjem in traktorskimi
priključki, pogoje, ki jih morajo izpolnjevati organizacije
oziroma zavodi za izvajanje tega programa, način izdaje potrdil
o uspešno opravljenem tečaju in vodenja evidenc ter pooblasti
organizacije oziroma zavode za izvajanje tega programa.

(2) Minister, pristojen za notranje zadeve, predpiše obrazec
vozniškega dovoljenja ter postopek za izdajo, podaljšanje
veljavnosti, nadomestitev in zamenjavo vozniških dovoljenj,
enotne kode pripomočkov, ki jih mora voznik uporabljati pri
vožnji vozila in omejitev ter način vodenja evidenc.


2. Usposabljanje kandidatov za voznike motornih vozil

Opravljanje dejavnosti usposabljanja kandidatov za voznike
motornih vozil

158. člen


(1) Usposabljanje kandidatov oziroma kandidatk (v nadaljnjem
besedilu: kandidatov) za voznike motornih vozil ali skupine
vozil (v nadaljnjem besedilu: dejavnost usposabljanja
kandidatov) opravljajo gospodarske družbe, samostojni podjetniki
posamezniki, izobraževalni zavodi in pravne osebe zasebnega
prava, ki izpolnjujejo pogoje, določene v tem zakonu in drugih
predpisih (v nadaljnjem besedilu: avtošola).

(2) Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, izda odločbo o
registraciji avtošole za tisto kategorijo motornih vozil, za
katero usposablja kandidate za voznike.

(3) Avtošola sme opravljati dejavnost usposabljanja kandidatov,
ko izpolni pogoje iz 159. člena tega zakona ter drugih predpisov
in jo ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, vpiše v
register avtošol.

(4) Register avtošol vodi ministrstvo, pristojno za notranje
zadeve. Register vsebuje naslednje podatke:

- številko vpisa v register;

- naziv avtošole;

- statusno obliko;

- sedež avtošole;

- sedež podružnice;

- kategorije, za katere je registrirana;

- datum vpisa v register;

- datum in razloge za izbris iz registra.

Minister, pristojen za notranje zadeve, izda natančnejše
predpise o obliki, načinu in pogojih vodenja registra avtošol.

(5) Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, izda odločbo o
izbrisu avtošole iz registra avtošol:

- če je pravna oseba črtana iz evidence pravnih oseb;

- če pravna oseba sporoči, da je prenehala z opravljanjem
dejavnosti usposabljanja kandidatov;

- če samostojni podjetnik posameznik umre ali preneha z
opravljanjem dejavnosti usposabljanja kandidatov;

- če ne izpolnjuje pogojev iz 159. člena tega zakona;

- če v določenem roku ne odpravi pomanjkljivosti, ugotovljenih z
odločbo iz 229. člena tega zakona;

- če ji je bila v roku dveh let dvakrat izdana odločba o začasni
prepovedi dela zaradi neizpolnjevanja predpisanih pogojev, ki se
nanašajo na prostore, kadre, učila in izvajanje programov.

(6) V primeru izbrisa avtošole iz registra avtošol na podlagi
šeste alinee prejšnjega odstavka se sme ponovni vpis v register
izvesti po preteku petih let od izdane odločbe o izbrisu iz
registra.

(7) Avtošola mora na predpisan način voditi register kandidatov
ter evidenčni karton vožnje, dnevni razvid vožnje in dnevnik
usposabljanja iz teorije.

(a) Register kandidatov vsebuje:

- registrsko številko kandidata;

- datum vpisa;

- priimek in ime kandidata;

- naslov, prebivališče;

- datum rojstva;

- številko evidenčnega kartona in datum njegove izdaje;

- podatke o usposabljanju;

- podatke o izpisu kandidata iz avtošole.

(b) Evidenčni karton vožnje poleg podatkov iz registra vsebuje
še ime, priimek učitelja vožnje ter ime, priimek, rojstne
podatke in sorodstveno razmerje spremljevalca.

(c) Dnevni razvid vožnje vsebuje podatke o avtošoli, ki ga je
izdala, številki in datumu izdaje dnevnega razvida vožnje, imenu
in priimku učitelja vožnje, registrski označbi vozila, podatke o
številu prevoženih kilometrov, podatke o kandidatu in podatke o
usposabljanju kandidata.

(d) Dnevnik usposabljanja iz teorije vsebuje zaporedno številko
dnevnika, čas usposabljanja, ime in priimek predavatelja,
podatke o kandidatu iz registra ter podatke o poteku
usposabljanja.


Minister, pristojen za notranje zadeve, izda natančnejše
predpise o obliki, načinu in pogojih vodenja registra
kandidatov, evidenčnega kartona vožnje, dnevnega razvida vožnje
ter dnevnika usposabljanja.

(8) Z globo najmanj 1,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek
pravna oseba in samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v
nasprotju s tretjim ali petim odstavkom tega člena, odgovorna
oseba pa z globo najmanj 100.000 tolarjev.


Pogoji za opravljanje dejavnosti usposabljanja kandidatov

159. člen

(1) Avtošola mora imeti:

- predpisano opremljeno šolsko učilnico za poučevanje teorije;

- pisarniški prostor za sprejem kandidatov in za delo vodje
avtošole;

- najmanj eno vozilo, opremljeno za poučevanje kandidatov za
voznike motornih vozil, tistih kategorij za katere je vpisana v
register avtošol, razen za kategorijo B, kjer mora imeti dve
vozili;

- površino, ki meri najmanj 1.000 m2 uporabne površine, ki
omogoča izvajanje vaj iz tehnike vožnje vozila in od avtošole
ali podružnice ni oddaljena več kot 30 km.

Šolska učilnica, pisarniški prostor, vozila in površina iz
četrte alinee morajo biti opremljeni v skladu s predpisi iz 163.
člena tega zakona.

(2) Avtošola mora imeti:

- v delovnem razmerju za določen ali nedoločen čas s polnim
delovnim časom najmanj tri učitelje vožnje;

- v delovnem razmerju za določen ali nedoločen čas s polnim
delovnim časom vodjo avtošole, ki ima dovoljenje za strokovnega
vodjo avtošole in veljavno dovoljenje za učitelja vožnje.

(3) Izobraževalnim zavodom ni treba izpolnjevati pogojev iz
prejšnjega odstavka, če usposabljajo kandidate, ki imajo v tem
izobraževalnem zavodu status dijaka in se izobražujejo po
izobraževalnih programih za pridobitev izobrazbe ter imajo za
dokončanje programa določeno kot pogoj opravljen vozniški izpit
določene kategorije motornih vozil. Kandidate za voznike
motornih vozil smejo usposabljati učitelji, ki izpolnjujejo
pogoje po tem zakonu in drugih predpisih ter so v delovnem
razmerju v tem zavodu.

(4) Avtošola sme usposabljati kandidate za voznike motornih
vozil tudi v podružnici zunaj kraja svojega sedeža, če
podružnica izpolnjuje materialne pogoje, navedene v tem členu,
in ji ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, izda odločbo o
vpisu v register.

(5) V avtošolah smejo usposabljati kandidate za voznike motornih
vozil samo učitelji vožnje oziroma učitelji predpisov o varnosti
cestnega prometa.

(6) Predpise o varnosti cestnega prometa, osnove delovanja
naprav in opreme na motornem vozilu, psihologijo v cestnem
prometu in prometno etiko smejo v avtošoli poučevati:

- učitelji predpisov z ustreznim veljavnim dovoljenjem za
učitelja predpisov o varnosti cestnega prometa in učitelji
vožnje z veljavnim dovoljenjem za učitelja vožnje, ki imajo
najmanj višjo strokovno izobrazbo;

- osebe, ki so bile zaposlene kot učitelji predpisov o varnosti
cestnega prometa na dan 1. maja 1998 in imajo veljavno
dovoljenje za učitelja vožnje.

(7) Z globo najmanj 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek
oseba, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.

(8) Z globo najmanj 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek
pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v
nasprotju z določbami tega člena, odgovorna oseba pravne osebe
pa z globo najmanj 50.000 tolarjev.


Poučevanje vožnje

160. člen

(1) Vožnjo v cestnem prometu lahko v avtošoli poučujejo učitelji
vožnje, ki imajo veljavno dovoljenje za učitelja vožnje (v
nadaljnjem besedilu: dovoljenje za učitelja vožnje) tiste
kategorije, za katero poučujejo kandidata za voznika motornih
vozil.

(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko poučuje
kandidata za voznika motornih vozil kategorije F učitelj vožnje,
ki ima veljavno dovoljenje za učitelja vožnje za motorna vozila
kategorije B in veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo motornih
vozil kategorije F, kandidata za voznika motornih vozil
kategorije H pa učitelj vožnje, ki ima veljavno dovoljenje za
učitelja vožnje za motorna vozila kategorije A.


(3) Pri poučevanju vožnje je učitelj vožnje odgovoren za varnost
vožnje in za prekršek, ki ga je storil kandidat za voznika,
razen, če ga ni mogel preprečiti.

(4) Z globo 60.000 tolarjev se kaznuje za prekršek oseba ali
učitelj vožnje, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega
člena.

(5) Z globo najmanj 150.000 tolarjev se kaznuje za prekršek
pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v
nasprotju z določbami tega člena, odgovorna oseba pravne osebe
pa z globo najmanj 30.000 tolarjev.


Program usposabljanja

161. člen

(1) Program usposabljanja za voznike motornih vozil vsebuje
teoretični in praktični del.

1. Teoretični del, v trajanju najmanj 40 pedagoških ur, obsega:

- pravila cestnega prometa, prometne znake in njihov pomen,
znake, ki jih dajejo policisti in druge s tem zakonom
pooblaščene osebe, ter nevarnosti, ki nastanejo zaradi dejanj v
prometu, ki nasprotujejo prometnim predpisom;

- izvedbo operacij z motornim vozilom, katerih namen je uspešna
in varna vožnja, v skladu s prometnimi pravili, okoliščinami na
cesti in v prometu ter s prometno etiko;

- osnove delovanja naprav na motornem vozilu, ki so pomembne za
varen cestni promet;

- vpliv nezadostnega znanja in spretnosti za vožnjo vozila,
alkohola, mamil in psihoaktivnih zdravil, na katerih je
označeno, da se ne smejo uživati pred vožnjo in med njo,
utrujenosti, bolezni in drugih neugodnih duševnih in telesnih
stanj, vremenskih razmer ter stanja vozila in ceste na varnost
prometa;

- teme, ki prispevajo k razvijanju humanih odnosov, odnosov
vzajemnega spoštovanja in razumevanja med vsemi udeleženci v
prometu po načelih zaupanja in solidarnosti ter k ravnanju ob
prometni nesreči.

2. Praktični del obsega:

- spoznavanje vozila in učenje osnovnih elementov tehnike vožnje
na površini iz četrte alinee prvega odstavka 159. člena;

- učenje vožnje po cestah z redkim prometom v naselju in zunaj
njega;

- učenje vožnje v gostem prometu v naselju in zunaj njega
podnevi in ponoči, vožnja preko križišča, kjer je promet urejen
s svetlobnimi prometnimi znaki, vožnja preko križišča, kjer
promet ureja policist, in razvrščanje, vožnja po cesti,
rezervirani za motorna vozila, vožnja po avtocesti, vožnja skozi
predor, vožnja po enosmerni cesti, vožnja po večpasovni cesti in
razvrščanje z enega na drugi prometni pas, dohitevanje in
prehitevanje.

(2) Kandidat za voznika mora biti pri teoretičnem delu programa
usposabljanja v avtošoli prisoten najmanj 80 odstotkov učnih ur
v predpisano opremljeni učilnici. Preostalih 20 odstotkov učnih
ur se lahko izobražuje samostojno s pomočjo literature ali
elektronskih medijev. Po končanem teoretičnem oziroma praktičnem
delu programa usposabljanja v avtošoli mora kandidat za voznika
motornih vozil opraviti pred komisijo avtošole preizkus znanja
tistega dela programa usposabljanja, za katerega se je
pripravljal v avtošoli.

(3) Z globo najmanj 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek
učitelj vožnje ali učitelj predpisov, ki ravna v nasprotju s
prvim ali drugim odstavkom tega člena.

(4) Z globo najmanj 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek
pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v
nasprotju z določbami tega člena, odgovorna oseba pa z globo
najmanj 50.000 tolarjev.


Pogoji za usposabljanje kandidatov

162. člen

(1) Kandidat za voznika se sme v avtošoli začeti usposabljati,
če izpolnjuje naslednje pogoje:

1. da mu ne manjka več kot šest mesecev do starosti, predpisane
za pridobitev pravice voziti motorno vozilo določene kategorije,
razen za kategorijo H, za katero se sme pričeti usposabljati v
koledarskem letu, v katerem dopolni 14 let starosti;

2. da je telesno in duševno zmožen voziti vozilo, za vožnjo
katerega se usposablja, in ima veljavno zdravstveno spričevalo;

3. da uporablja med usposabljanjem pripomočke za vožnjo vozila,
ki so vpisani v zdravstveno spričevalo.


(2) Pred pričetkom praktičnega dela usposabljanja mora kandidat
za voznika uspešno opraviti preizkus znanja iz teoretičnega dela
programa usposabljanja, kar mora avtošola oziroma njena komisija
vpisati v evidenčni karton vožnje kandidata za voznika.

(3) Kandidat za voznika, ki se usposablja za vozniški izpit, sme
za usposabljanje tudi pred vozniškim izpitom voziti po cesti
motorno vozilo tiste kategorije, za katero se pripravlja, če ga
vozi pod nadzorstvom učitelja vožnje.

(4) Z globo najmanj 60.000 tolarjev se kaznuje za prekršek
učitelj vožnje, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.

(5) Z globo najmanj 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek
pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v
nasprotju z določbami tega člena, odgovorna oseba pa z globo
najmanj 20.000 tolarjev.


Opremljenost vozil, na katerih se kandidati učijo vožnje

163. člen

(1) Avtošola sme poučevati kandidata za voznika na vozilu, ki
izpolnjuje pogoje, določene v podzakonskem aktu.

(2) Med učenjem kandidata za voznika smejo biti v motornem
vozilu ali na njem samo kandidati avtošole, ki imajo pri sebi
evidenčne kartone vožnje, učitelji vožnje in kandidati za
učitelje vožnje, spremljevalci ter osebe, ki opravljajo nadzor
nad izvajanjem praktičnega dela programa usposabljanja.

(3) Motorna vozila, na katerih se kandidati za voznika
usposabljajo za praktični del programa, morajo imeti na strehi
svetlobno tablo z napisom "AVTO ŠOLA L" in na bočnih straneh
vozila napis z nazivom in naslovom avtošole. Vozila, ki nimajo
strehe, priklopna vozila in vozila, pri katerih se zaradi
konstrukcije z zadnje strani ne vidi svetlobna tabla z napisom
"AVTO ŠOLA L", pa morajo biti med usposabljanjem kandidata za
voznika motornega vozila označena s predpisanimi "L" tablicami.
Vozila, na katerih se usposabljajo kandidati za voznike motornih
vozil kategorij A, B in H ne smejo biti starejša od osem let,
vozila drugih kategorij pa ne starejša od 12 let.

(4) Minister, pristojen za notranje zadeve, izda natančnejše
predpise o opremljenosti in delu avtošol, načinu vodenja
predpisanih evidenc ter natančneje določi program usposabljanja
kandidatov za voznike motornih vozil. Minister, pristojen za
notranje zadeve, izda tudi natančnejše predpise o označevanju
vozil, na katerih se usposablja kandidate za voznike, o pogojih,
ki jih morajo izpolnjevati ta vozila, in predpiše vsebino,
barvo, obliko in dimenzije svetlobnih tabel ter "L" tablic.

(5) Z globo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekrške učitelj
vožnje, ki ravna v nasprotju s prvim, drugim ali tretjim
odstavkom tega člena.

(6) Z globo najmanj 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek
pravna oseba in samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v
nasprotju s prvim, drugim ali tretjim odstavkom tega člena,
odgovorna oseba pa z globo najmanj 20.000 tolarjev.


Usposabljanje za vožnjo

164. člen

(1) Učitelj vožnje sme v praktičnem delu programa usposabljanja
pripravljati samo kandidata za voznika motornih vozil tiste
avtošole, v kateri je v delovnem razmerju oziroma opravlja v
njej to delo na podlagi podjemne pogodbe.

(2) Učitelj vožnje mora imeti med pripravljanjem kandidata za
voznika motornih vozil po cesti pri sebi svoje veljavno vozniško
dovoljenje in veljavno dovoljenje za učitelja vožnje, dnevni
razvid vožnje, evidenčni karton vožnje in veljavno zdravstveno
spričevalo kandidata za voznika, ki ga pripravlja. Na zahtevo
policista oziroma pristojnega inšpektorja mora navedene
dokumente pokazati.

(3) Učitelj vožnje, ki je v avtošoli v delovnem razmerju za
določen ali nedoločen čas s polnim delovnim časom, sme
pripravljati kandidate za voznike v praktičnem delu programa
usposabljanja po cesti v nedeljenem delovnem času največ osem
učnih ur dnevno, v deljenem delovnem času pa največ devet učnih
ur dnevno. Učitelj vožnje, ki opravlja delo na podlagi podjemne
pogodbe, pa največ tri učne ure dnevno.

(4) Učno uro praktičnega dela programa usposabljanja sestavljajo
priprava kandidata na vožnjo, vožnja motornega vozila in analiza
vožnje. Učna ura traja 50 minut. Učitelj vožnje mora imeti
najkasneje po petih učnih urah najmanj 30 minut počitka.

(5) Učitelj vožnje mora na predpisan način voditi evidenčni
karton vožnje kandidata, ki ga pripravlja, in dnevni razvid
vožnje.

(6) Z globo najmanj 25.000 tolarjev se kaznuje za prekršek
učitelj vožnje, ki ravna v nasprotju s prvim, ali drugim, ali
tretjim odstavkom tega člena.


(7) Z globo najmanj 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek
učitelj vožnje, ki ravna v nasprotju s četrtim, ali petim
odstavkom tega člena.

(8) Z globo najmanj 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek
pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v
nasprotju s prvim, tretjim, ali petim odstavkom tega člena,
odgovorna oseba pa z globo najmanj 50.000 tolarjev.


Zdravstveni pogoji za usposabljanje

165. člen

(1) Učitelj vožnje ne sme pripravljati kandidata za voznika v
vožnji motornega vozila po cesti, če je utrujen, bolan, če je
pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih
psihoaktivnih snovi, oziroma je v takem duševnem stanju, da ne
more zanesljivo nadzirati kandidata, ki ga uči. Če ima telesne
okvare ali poškodbe pa v primeru, da ga to onemogoča pri
njegovem delu.

(2) Učitelj vožnje kandidatu za voznika ne sme dovoliti vožnje
po cesti, če je očitno, da kandidat zaradi telesne okvare ali
poškodbe, utrujenosti, bolezni, duševnega stanja, vpliva
alkohola, mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih sredstev ne
more zanesljivo voziti.

(3) Z globo najmanj 50.000 tolarjev se kaznuje za prekršek
učitelj vožnje, ki ravna v nasprotju s prejšnjim odstavkom.


Strokovni nadzor

166. člen

Strokovni nadzor nad delom avtošol in nad izpolnjevanjem pogojev
za delo avtošol predpisanimi s tem zakonom in na njegovi podlagi
izdanimi podzakonskimi predpisi, izvaja ministrstvo, pristojno
za notranje zadeve.


Dovoljenja za poučevanje in delo

167. člen

(1) Dovoljenje za učitelja vožnje določene kategorije lahko dobi
oseba, ki:

1. ima najmanj srednjo strokovno ali srednjo splošno izobrazbo;

2. je uspešno končala program usposabljanja za učitelja vožnje
ustrezne kategorije motornih vozil;

3. ima veljavno vozniško dovoljenje ustrezne kategorije;

4. ima najmanj tri leta vozniško dovoljenje ustrezne kategorije;

5. v zadnjih treh letih ni bila pravnomočno obsojena za kaznivo
dejanje ogrožanja javnega prometa;

6. ji v zadnjih dveh letih ni bil izrečen ukrep odvzema
vozniškega dovoljenja ali sankcija prepovedi vožnje motornega
vozila določene vrste ali kategorije zaradi vožnje pod vplivom
alkohola ali odklonitve preizkusa z ustreznimi sredstvi,
napravami ali strokovnega pregleda zaradi preveritve, ali ima v
organizmu alkohol;

7. ji ni odvzeto vozniško dovoljenje v zvezi z ukrepom odvzema
vozniškega dovoljenja oziroma izrečena kazen prepovedi vožnje
motornega vozila, dokler traja taka prepoved;

8. je telesno in duševno zmožna za učitelja vožnje.

(2) Dovoljenje za učitelja predpisov o varnosti cestnega prometa
lahko dobi oseba, ki ima najmanj višjo strokovno izobrazbo, je
uspešno končala program usposabljanja za učitelja predpisov, ima
najmanj tri leta vozniško dovoljenje za vožnjo vozil kategorije
B.

(3) Dovoljenje za strokovnega vodjo oziroma strokovno
voditeljico (v nadaljnjem besedilu: strokovni vodja) avtošole
dobi oseba, ki ima najmanj tri leta delovnih izkušenj na
delovnem mestu učitelja vožnje, ima najmanj višjo izobrazbo,
veljavno dovoljenje za učitelja vožnje najmanj za vozila
kategorije B in je uspešno končala program usposabljanja za
vodjo avtošole.

(4) Program usposabljanja za učitelja vožnje obsega:

1. predpise o varnosti cestnega prometa z načeli varne vožnje in
nevarnosti, ki nastanejo zaradi dejanj v prometu, ki niso v
skladu s cestnoprometnimi predpisi;

2. osnove psihologije z načeli etike v cestnem prometu;

3. osnove teorije pouka (didaktika);

4. poznavanje motornih vozil in cest;

5. vožnjo motornega vozila;


6. vsebino in izvedbo učne ure vožnje motornega vozila -
praktično poučevanje;

7. preizkus znanja slovenskega jezika.

(5) Program usposabljanja za učitelja predpisov o varnosti
cestnega prometa obsega vsebino 1., 2., 3., 4. in 7. točke
programa iz prejšnjega odstavka ter vsebino in izvedbo učne ure
teoretičnega pouka.

(6) Program usposabljanja za strokovnega vodjo avtošole obsega
zlasti poznavanje organizacije in dela avtošole.

(7) Minister, pristojen za notranje zadeve, natančneje predpiše
program usposabljanja za učitelja vožnje, program usposabljanja
za učitelja predpisov o varnosti cestnega prometa in program
usposabljanja za strokovnega vodjo avtošole.


Pooblastilo za določitev posebnega programa

168. člen

(1) Minister, pristojen za notranje zadeve, določi poseben
program, po katerem morata učitelja vožnje in učitelj predpisov
o varnosti cestnega prometa redno obnavljati in dopolnjevati
svoje znanje. Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve,
nadzoruje izvajanje tega programa in programov iz četrtega,
petega in šestega odstavka prejšnjega člena.

(2) Program iz prejšnjega odstavka ter programe iz četrtega,
petega in šestega odstavka prejšnjega člena izvaja javna
agencija.

(3) UčiteIj vožnje in učitelj predpisov o varnosti cestnega
prometa morata pred podaljšanjem veljavnosti dovoljenja za
učitelja vožnje oziroma učitelja predpisov uspešno opraviti
preizkus znanja predpisov o varnosti cestnega prometa pred
pristojno izpitno komisijo iz 173. člena tega zakona.


Izdaja in podaljšanje veljavnosti dovoljenj

169. člen

(1) Dovoljenje za učitelja vožnje, učitelja predpisov in
strokovnega vodjo avtošole izda in podaljša veljavnost upravna
enota.

(2) Dovoljenje za učitelja vožnje in dovoljenje za učitelja
predpisov se izda oziroma podaljša njegova veljavnost za tri
leta. Veljavnost dovoljenja se podaljša na podlagi potrdila o
uspešno opravljenem posebnem programu iz prvega odstavka
prejšnjega člena in potrdila izpitne komisije iz 173. člena tega
zakona o uspešno opravljenem preizkusu znanja cestnoprometnih
predpisov. Dovoljenje za strokovnega vodjo avtošole se izda brez
omejitve veljavnosti.

(3) Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, vodi evidence
izdanih dovoljenj za učitelje vožnje, dovoljenj za učitelje
predpisov o varnosti cestnega prometa in dovoljenj za strokovne
vodje avtošole.

(4) Evidence vsebujejo naslednje podatke:

- priimek in ime;

- EMŠO;

- datum in kraj rojstva;

- datum izdaje dovoljenja in veljavnost;

- prebivališče imetnika dovoljenja;

- kategorijo, za katero je izdano dovoljenje za učitelja vožnje;

- upravno enoto, ki je izdala oziroma podaljšala veljavnost
dovoljenja;

- podatke o ugotovljeni začasni ali trajni zdravstveni
nezmožnosti opravljanja poklica voznika oziroma učitelja vožnje.


Pooblastilo

170. člen

Minister, pristojen za notranje zadeve, predpiše obrazec
dovoljenja za učitelja vožnje, učitelja predpisov in strokovnega
vodjo avtošole ter določi postopek izdaje in podaljšanja
veljavnosti, zamenjave dovoljenj in vodenja evidenc ter ceno
obrazcev.


Odvzem dovoljenja za učitelja vožnje

171. člen

(1) Učitelju vožnje, pri katerem je ugotovljena začasna ali
trajna zdravstvena nezmožnost opravljanja poklica voznika
oziroma učitelja vožnje, mu je izrečen ukrep odvzema vozniškega
dovoljenja ali prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja ali
sankcija prepovedi vožnje motornega vozila določene vrste ali
kategorije, se dovoljenje za učitelja vožnje odvzame ali se mu
dovoljenje odvzame za čas, za katerega velja taka ugotovitev,
ukrep ali sankcija.


(2) Dovoljenje za učitelja vožnje se odvzame tudi učitelju
vožnje, ki postane telesno ali duševno nezmožen voziti motorno
vozilo, dokler traja taka nezmožnost.

(3) Odločbo o odvzemu dovoljenja za učitelja vožnje izda na
podlagi prvega in drugega odstavka tega člena upravna enota.


3. Vozniški izpiti

Pogoji za opravljanje vozniškega izpita

172. člen

(1) Vozniški izpit za voznika motornih vozil lahko v Republiki
Sloveniji opravljajo kandidati, ki imajo v Republiki Sloveniji
stalno prebivališče ali začasno prebivališče več kot šest
mesecev.

(2) Vozniški izpit za voznika motornega vozila ali skupine
vozil, razen vozil kategorije G, sme opravljati kandidat za
voznika, ki se je v avtošoli usposobil za voznika.

(3) Kandidati za voznike motornih vozil se lahko priglasijo k
izpitu pri izpitnem centru oziroma upravni enoti. Kandidati za
voznike motornih vozil smejo opravljati vozniški izpit, če
izpolnjujejo pogoje, določene za pridobitev pravice voziti
motorno vozilo.

(4) Kandidati za voznike motornih vozil kategorije C smejo
opravljati vozniški izpit, če imajo veljavno vozniško dovoljenje
za vožnjo motornih vozil kategorije B.

(5) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka tega člena, smejo
kandidati za voznike motornih vozil kategorije C opravljati
vozniški izpit, če jim je bila izrečena kazen prenehanja
veljavnosti vozniškega dovoljenja in so pred izrekom kazni imeli
veljavno vozniško dovoljenje kategorije C.

(6) Kandidati za voznike motornih vozil podkategorije D1 smejo
opravljati vozniški izpit, če imajo veljavno vozniško dovoljenje
za vožnjo motornih vozil kategorije B najmanj tri leta.

(7) Kandidati za voznike motornih vozil kategorije D smejo
opravljati vozniški izpit, če imajo veljavno vozniško dovoljenje
za vožnjo motornih vozil kategorije B najmanj tri leta in imajo
veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo vozil kategorije C ali
podkategorijo D1.

(8) Kandidati za voznike skupine vozil (B+E, C+E, D1+E ali D+E
kategorije) smejo opravljati vozniški izpit, če imajo veljavno
vozniško dovoljenje za tisto kategorijo oziroma podkategorijo, v
katero spada vlečno vozilo oziroma če so opravili vozniški izpit
za to kategorijo oziroma podkategorijo vozil.

(9) Kandidati za voznike motornih vozil kategorije H smejo
opravljati vozniški izpit, če v koledarskem letu dopolnijo
starost najmanj 14 let.


Izpitna komisija

173. člen

(1) Kandidati za voznike motornih vozil opravljajo v Republiki
Sloveniji vozniški izpit pred komisijo izpitnega centra, ki ga
sami izberejo.

(2) Člani izpitne komisije morajo imeti najmanj višjo izobrazbo,
predsednik komisije pa najmanj visoko izobrazbo.

(3) Član izpitne komisije je lahko oseba, ki je najmanj dve leti
delala kot učitelj vožnje v avtošoli, je telesno in duševno
zmožna za to delo, ima veljavno vozniško dovoljenje za voznika
vozil kategorij, za katere ocenjuje kandidate za voznike, ima
veljavno dovoljenje za učitelja vožnje najmanj kategorije B in
opravljen preizkus usposobljenosti pred komisijo po programu, ki
ga določi minister, pristojen za notranje zadeve. Preizkus
usposobljenosti se opravi za kategorijo, za katero bo ocenjeval
kandidate za voznike. Komisijo imenuje minister, pristojen za
notranje zadeve.

(4) Člani izpitne komisije morajo vsaka tri leta obnavljati
znanje po programu, ki ga določi minister za notranje zadeve.

(5) Član izpitne komisije ne more biti oseba, ki je v delovnem
razmerju v avtošoli, ki izobražuje kandidate za voznike ali v
njej opravlja začasna ali občasna dela.

(6) Določbe tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena
veljajo tudi za predsednika izpitne komisije.


Prva pomoč

174. člen

(1) Izpit iz prve pomoči, kot del izpita za voznike motornih
vozil kategorij A, B, B+E, C, C+E, D in D+E ali podkategorij A1,
D1 in D1+E opravi kandidat pri pristojni organizaciji Rdečega
križa, ki izpolnjuje pogoje za izvajanje usposabljanj iz prve
pomoči. Pogoje določi minister, pristojen za zdravje, s
pravilnikom, s katerim predpiše tudi program izpita in način
vodenja evidenc o opravljenem izpitu.


(2) Če pristojna organizacija Rdečega križa ne izpolnjuje
pogojev za izvajanje usposabljanj iz prve pomoči iz prejšnjega
odstavka, minister, pristojen za zdravje, za opravljanje izpita
in izvajanje usposabljanj iz prve pomoči na podlagi javnega
razpisa lahko pooblasti drugo organizacijo, ki izpolnjuje
predpisane pogoje.

(3) O opravljenem izpitu organizacija iz prejšnjega odstavka
vodi evidenco in izda potrdilo o opravljenem izpitu.

(4) Minister, pristojen za zdravje, v pravilniku določi, kateri
izpit iz prve pomoči in kakšna zdravstvena izobrazba sta pogoj,
da je kandidat za voznika oproščen izpita iz prve pomoči. Izpita
ne opravlja kandidat za voznika, ki že ima vozniško dovoljenje
kategorij A, B, B+E, C, C+E, D in D+E ali podkategorij A1, D1 in
D1+E.


Evidence

175. člen

(1) Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, vodi evidenco o
opravljanju vozniških izpitov, ki vsebuje naslednje podatke:

- ime in priimek, EMŠO, naslov stalnega ali začasnega
prebivališča ter rojstni datum in kraj rojstva kandidata;

- podatke o datumu izdaje zdravstvenega spričevala ter podatke o
številki in datumu izdaje potrdila o opravljenem izpitu iz prve
pomoči;

- ime in priimek člana oziroma članov izpitne komisije, ki so
bili prisotni na teoretičnem in praktičnem delu vozniškega
izpita;

- ime in priimek učitelja vožnje in naziv avtošole, pri kateri
se je kandidat za voznika usposabljal;

- datum kandidatovega opravljanja teoretičnega in praktičnega
dela vozniškega izpita, njegovo uspešnost in število praktičnih
ur vožnje;

- opombe.

(2) Podatke v evidenco vnašajo izpitni centri.


Program vozniškega izpita

176. člen

(1) Na vozniškem izpitu se ugotavlja, ali kandidat za voznika
motornih vozil razen kategorije G obvlada teoretično znanje, ki
je predpisano s programom usposabljanja in vožnjo motornega
vozila oziroma motornega vozila s priklopnim vozilom določene
kategorije na cesti s potrebno spretnostjo.

(2) Na vozniškem izpitu za kategorijo G se ugotavlja, ali
kandidat za voznika motornih vozil te kategorije obvlada
teoretično znanje, ki je predpisano s programom usposabljanja.

(3) Oseba, ki zaradi telesnih zmožnosti, za vožnjo motornih
vozil sme voziti v cestnem prometu le tem zmožnostim prilagojeno
vozilo, mora opravljati praktični del vozniškega izpita na tako
prilagojenem motornem vozilu. Oseba, ki ima veljavno vozniško
dovoljenje, pa ji je obveza voziti motorno vozilo, prilagojeno
njenim telesnim zmožnostim, bila določena po opravljenem
vozniškem izpitu za to kategorijo vozil, mora ponovno opraviti
praktični del vozniškega izpita na tako prilagojenem vozilu, za
čas, dokler tega dela vozniškega izpita ne opravi, pa se ji
odvzame vozniško dovoljenje za vožnjo vozil take kategorije. V
izdano vozniško dovoljenje take osebe se vpiše podatek, da sme
voziti le prilagojeno vozilo ter številko šasije oziroma podatke
o prilagoditvi vozila.

(4) Z globo 50.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki
vozi vozilo v nasprotju z določbo prejšnjega odstavka.


Pooblastilo

177. člen

(1) Minister, pristojen za notranje zadeve, izda natančnejše
predpise o pogojih, ocenjevanju in načinu opravljanja vozniškega
izpita za voznika motornih vozil, delu izpitnih komisij,
strokovnem izobraževanju članov izpitnih komisij in o evidencah
iz 175. člena tega zakona, ki jih vodijo izpitni centri.

(2) Minister, pristojen za notranje zadeve, določi izpitne
centre in njihova območja ter kraj, kjer se opravlja vozniški
izpit, in kategorije vozil, za katere se v posameznem izpitnem
centru glede na gostoto prometa, urejenost prometnih površin,
opremljenost križišč, število kandidatov za voznike, opravljajo
vozniški izpiti, ter imenuje predsednika in člane izpitne
komisije.


Stroški izpita


178. člen

Stroške vozniškega izpita plača kandidat. Ceno določi minister,
pristojen za notranje zadeve.


4. Zdravstveni pregledi voznikov

Dolžnost opraviti zdravstveni pregled

179. člen

(1) Kandidati za voznike motornih vozil, razen kategorije G,
morajo pred začetkom praktičnega dela usposabljanja opraviti
zdravstveni pregled.

(2) Vozniki motornih vozil morajo opravljati tudi kontrolne
zdravstvene preglede.

(3) Kandidati za voznike motornih vozil, ki ponovno opravljajo
vozniški izpit zaradi izrečenega prenehanja veljavnosti
vozniškega dovoljenja, morajo pred začetkom praktičnega dela
usposabljanja opraviti zdravstveni pregled, ki vključuje pregled
pri psihologu oziroma psihologinji (v nadaljnjem besedilu:
psihologu), po potrebi pa tudi pri drugih specialistih.


Pogoji za opravljanje zdravstvenega pregleda

180. člen

(1) Na zdravstvenih pregledih iz prejšnjega člena se ugotavlja,
ali ima kandidat za voznika ali voznik potrebno telesno in
duševno zmožnost za vožnjo motornega vozila.

(2) Zdravstvene preglede kandidatov za voznike in voznikov
opravljajo pooblaščene zdravstvene organizacije oziroma
pooblaščeni zasebni zdravniki.

(3) Z globo najmanj 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek
pravna oseba, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega
člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z globo najmanj 50.000
tolarjev. Zasebni zdravnik, ki ravna v nasprotju z drugim
odstavkom tega člena, se kaznuje z globo najmanj 150.000
tolarjev.


Ugovor zoper zdravniško spričevalo

181. člen

(1) Kandidat za voznika motornega vozila in voznik, ki se ne
strinja z zdravniškim spričevalom o telesni in duševni zmožnosti
za vožnjo motornih vozil, lahko zahteva ponovni zdravstveni
pregled pred posebno zdravstveno komisijo.

(2) Mnenje komisije iz prejšnjega odstavka je dokončno.


Pooblastilo

182. člen

Minister, pristojen za zdravje, v soglasju z ministrom,
pristojnim za notranje zadeve:

- izda predpise o vrsti in obsegu zdravstvenih pregledov, ki jih
morajo opravljati vozniki motornih vozil in učitelji vožnje, in
kontrolnih zdravstvenih pregledov;

- določi pogoje, ki jih morajo izpolnjevati pooblaščene
zdravstvene organizacije oziroma zasebni zdravniki;

- določi način in postopek izdajanja zdravstvenih spričeval za
voznike motornih vozil;

- pooblasti zdravstvene organizacije oziroma zasebne zdravnike
za opravljanje zdravstvenih pregledov kandidatov za voznike in
voznike motornih vozil;

- pooblasti zdravstvene organizacije oziroma zasebne zdravnike
za opravljanje kontrolnih zdravstvenih pregledov in zdravstvenih
pregledov kandidatov za voznike, ki jim je bilo izrečeno
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja;

- imenuje komisijo iz prejšnjega člena tega zakona;

- določi organizacije, ki določajo potrebno prilagojenost vozil
telesnim zmožnostim oseb iz tretjega odstavka 176. člena tega
zakona in ugotavljajo ustreznost prilagoditve vozil.


Izdaja zdravniškega spričevala

183. člen

(1) Zdravniško spričevalo o telesni in duševni zmožnosti
kandidata za voznika motornega vozila, imetnika vozniškega
dovoljenja za vožnjo motornih vozil ali učitelja vožnje, izda
pooblaščena zdravstvena organizacija oziroma pooblaščeni zasebni
zdravnik na podlagi pregleda osebe in vpogleda v zdravstveno
dokumentacijo izbranega osebnega zdravnika.


(2) Pred izdajo zdravniškega spričevala lahko zdravnik iz
prejšnjega odstavka glede na rezultate pregleda in zdravstveno
dokumentacijo izbranega osebnega zdravnika napoti kandidata za
voznika, voznika in učitelja vožnje motornega vozila na pregled
še k drugemu zdravniku specialistu ali organizaciji iz pete
alinee prejšnjega člena tega zakona, po potrebi pa tudi k
psihologu. Po potrebi sme pridobiti tudi podatke o
cestnoprometnih prekrških in kaznivih dejanjih v cestnem prometu
in prometnih nesrečah kandidata za voznika in voznika motornih
vozil in podatke o opravljanju vozniških izpitov iz uradnih
evidenc od upravljavcev zbirk podatkov, ki vsebujejo te podatke.

(3) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena, osebni
zdravnik izda zdravniško spričevalo o telesni in duševni
zmožnosti kandidata za voznika in imetnika vozniškega dovoljenja
za vožnjo motornih vozil za kategorije F, G in H na podlagi
predhodnega pregleda kandidata oziroma voznika.

(4) Zdravniško spričevalo velja dve leti.

(5) Z globo najmanj 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek
pravna oseba ali zasebni zdravnik, ki ravna v nasprotju s prvim
odstavkom tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z globo
najmanj 50.000 tolarjev.


Napotitev na kontrolni zdravstveni pregled

184. člen

(1) Na kontrolni zdravstveni pregled je treba poslati imetnika
veljavnega vozniškega dovoljenja takrat, ko je bil v obdobju
dveh let, tri ali večkrat kaznovan zaradi vožnje pod vplivom
alkohola, mamil ali drugih psihoaktivnih snovi ali ko se pri
njem pojavi bolezensko stanje, okvara ali hiba, katere simptomi
lahko predstavljajo nevarnost v cestnem prometu ali ko je v
zadnjih treh letih povzročil tri ali več prometnih nesreč.

(2) Napotitev na kontrolni zdravstveni pregled lahko predlagajo
policist, državni tožilec oziroma državna tožilka, sodnik
oziroma sodnica, zdravstvena organizacija, zdravnik zasebnik in
delodajalec oziroma delodajalka. V predlogu za napotitev morajo
navesti razloge za podan sum, da imetnik vozniškega dovoljenja
telesno ali duševno ni zmožen za vožnjo motornega vozila.

(3) Pod pogoji iz prvega odstavka tega člena napoti kandidata za
voznika na kontrolni zdravstveni pregled z odločbo upravna enota.


Opravljanje kontrolnih zdravstvenih pregledov

185. člen

(1) Kontrolne zdravstvene preglede in pregled po prenehanju
veljavnosti vozniškega dovoljenja (ponovna pridobitev vozniškega
dovoljenja) opravljajo zdravniki specialisti medicine dela,
prometa in športa, ki jih za opravljanje teh pregledov pooblasti
minister, pristojen za zdravje.

(2) Imetniku veljavnega vozniškega dovoljenja, ki ne gre na
kontrolni zdravstveni pregled, na katerega je bil poslan ali ga
ne opravi v celoti, se odvzame vozniško dovoljenje, dokler ne
opravi tega pregleda oziroma dokler ne predloži dokazila o
telesni in duševni zmožnosti za vožnjo motornih vozil.


Stroški pregleda

186. člen

(1) Stroške zdravstvenega pregleda krije kandidat za voznika
oziroma imetnik veljavnega vozniškega dovoljenja.

(2) Stroške kontrolnega zdravstvenega pregleda imetnika
veljavnega vozniškega dovoljenja, ki opravljajo delo voznika,
krije vselej pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik,
pri katerem je imetnik veljavnega vozniškega dovoljenja
zaposlen, stroške kontrolnih zdravstvenih pregledov drugih
imetnikov veljavnega vozniškega dovoljenja plačajo imetniki
sami, razen invalidov, ki vozijo izključno svojim zmožnostim
prilagojena motorna vozila, katerih stroške kontrolnega
zdravstvenega pregleda krije Zavod za zdravstveno zavarovanje
Slovenije.

(3) Stroške kontrolnega zdravstvenega pregleda krije v primerih
iz prvega odstavka 184. člena imetnik vozniškega dovoljenja.


Dvom o sposobnosti za vožnjo

187. člen

(1) Če se med pregledom ali zdravljenjem utemeljeno podvomi o
telesni ali duševni zmožnosti imetnika veljavnega vozniškega
dovoljenja za vožnjo motornega vozila, mora zdravnik imetnika na
to opozoriti in ga napotiti na kontrolni zdravstveni pregled k
pooblaščeni zdravstveni organizaciji oziroma zasebnem zdravniku.
Zdravnik mora to zabeležiti v zdravstveni karton in o tem
obvestiti pooblaščeno zdravstveno organizacijo ali zasebnega
zdravnika.


(2) Če oseba iz prejšnjega odstavka tega člena ne gre na
kontrolni zdravstveni pregled, na katerega je bila napotena,
pooblaščena zdravstvena organizacija oziroma zasebni zdravnik
obvesti upravno enoto o tem, da je podan sum, da imetnik
vozniškega dovoljenja telesno in duševno ni zmožen za vožnjo
motornih vozil.

(3) Če se pri pregledu v pooblaščeni zdravstveni organizaciji
ali pri zasebnem zdravniku ugotovi, da je imetnik veljavnega
vozniškega dovoljenja postal telesno ali duševno nezmožen voziti
motorno vozilo, mora zdravstvena organizacija oziroma zasebni
zdravnik to sporočiti upravni enoti tako, da ji posreduje
zdravniško spričevalo.

(4) Z globo najmanj 250.000 tolarjev se kaznuje za prekršek
pravna oseba ali zasebni zdravnik, ki ravna v nasprotju z drugim
ali tretjim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pravne osebe
pa z globo najmanj 25.000 tolarjev.


Odvzem in omejitev vozniškega dovoljenja iz zdravstvenih
razlogov

188. člen

(1) Upravna enota oziroma izpitni center na podlagi
zdravstvenega spričevala odvzame imetniku vozniško dovoljenje za
toliko časa, dokler se z zdravstvenim pregledom ne ugotovi, da
je telesno in duševno zmožen voziti motorna vozila.

(2) Imetniku veljavnega vozniškega dovoljenja ali učitelju
vožnje, ki ima dovoljenje za vožnjo motornih vozil več
kategorij, vendar mu je ta pravica iz razlogov, določenih v
prejšnjem odstavku, omejena na določen čas ali le za posamezno
ali posamezne kategorije, se izda novo vozniško dovoljenje
oziroma dovoljenje za učitelja vožnje, v katero se vpišejo tiste
kategorije motornih vozil, ki jih sme voziti, oziroma omeji
njegovo veljavnost.


Program izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo

189. člen

(1) Imetnika veljavnega vozniškega dovoljenja, ki doseže ali
preseže 8 kazenskih točk, organ, ki vodi evidenco o kazenskih
točkah, o tem pisno obvesti.

(2) Imetnik veljavnega vozniškega dovoljenja, ki doseže ali
preseže 13 kazenskih točk, pa ne preseže 17 kazenskih točk, se
mora udeležiti programa izobraževanja in usposabljanja za varno
vožnjo, ki obsega vsebine o varnosti cestnega prometa in o
psihosocialnih odnosih med udeleženci v cestnem prometu. Imetnik
veljavnega vozniškega dovoljenja, ki doseže ali preseže 13
kazenskih točk, pa ne preseže 17 kazenskih točk, od katerih jih
doseže več kot polovico zaradi kršitev vožnje pod vplivom
alkohola, mamil, psihoaktivnih zdravil, ali drugih psihoaktivnih
snovi, se mora udeležiti programa izobraževanja in usposabljanja
za varno vožnjo, ki obsega vsebine o nevarnostih vožnje pod
vplivom alkohola, mamil, psihoaktivnih zdravil, ali drugih
psihoaktivnih snovi. Po uspešno zaključenem seminarju se
vozniku, enkrat v dveh letih, izbrišejo iz evidence 4 kazenske
točke.

(3) Organ, ki vodi evidenco o kazenskih točkah, napoti imetnika
veljavnega vozniškega dovoljenja na izobraževanje in
usposabljanje za varno vožnjo v skladu z drugim odstavkom tega
člena in določi rok za uspešno udeležbo na izobraževanju in
usposabljanju za varno sodelovanje v prometu. Stroške
izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo v skladu z drugim
odstavkom tega člena krije imetnik veljavnega vozniškega
dovoljenja.

(4) Minister, pristojen za notranje zadeve, na predlog javne
agencije predpiše program izobraževanja in usposabljanja za
varno vožnjo, ki obsega vsebine o varnosti cestnega prometa in o
psihosocialnih odnosih med udeleženci v cestnem prometu.

(5) Minister, pristojen za notranje zadeve, v soglasju z
ministrom, pristojnim za zdravje, na predlog javne agencije
predpiše program izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo,
ki obsega vsebine o nevarnostih vožnje pod vplivom alkohola,
mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi.

(6) Program iz drugega odstavka tega člena izvaja javna agencija.

(7) Voznik, ki se v določenem roku ne udeleži obveznega programa
izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo, se kaznuje z
globo 80.000 tolarjev.


XI. VOZILA

Pogoji za udeležbo v prometu

190. člen

(1) Motorna in priklopna vozila smejo biti v cestnem prometu,
če:

- so registrirana in imajo veljavno prometno dovoljenje oziroma
veljavno prometno dovoljenje za začasno registrirano vozilo ali
če imajo veljavno potrdilo za preizkusno vožnjo;


- so označena s predpisanimi registrskimi ali preizkusnimi
tablicami, ki so izdane za njihovo označitev.

(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka smejo biti v cestnem
prometu motokultivatorji, lahki priklopniki in delovni stroji,
če imajo brezhibne predpisane naprave in opremo, lahki
priklopniki pa morajo biti označeni s ponovljeno registrsko
tablico vlečnega vozila in morajo imeti veljavno dokazilo o
opravljenem tehničnem pregledu, na katerem je označen rok, ko
mora vozilo opraviti tehnični pregled.

(3) Motorna in priklopna vozila diplomatskih in konzularnih
predstavništev in misij tujih držav ter predstavništev
mednarodnih organizacij v Republiki Sloveniji in njihovega
osebja, tujih trgovinskih, prometnih, kulturnih in drugih
predstavništev, tujcev, ki stalno ali začasno prebivajo v
Republiki Sloveniji več kot šest mesecev, ter druga motorna in
priklopna vozila, ki so v Republiki Sloveniji na podlagi
carinske deklaracije za sprostitev blaga v prost promet ali
začasni uvoz, ki traja dalj kot šest mesecev, smejo biti v
prometu v Republiki Sloveniji, če so registrirana v Republiki
Sloveniji.

(4) Določba prejšnjega odstavka ne velja za motorna in priklopna
vozila tujcev, ki stalno ali začasno prebivajo v Republiki
Sloveniji več kot šest mesecev in so registrirana v eni od držav
članic Evropske unije.

(5) Z globo 120.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki
ravna v nasprotju s prvo ali drugo alineo prvega odstavka ali
tretjim odstavkom tega člena.

(6) Ne glede na prejšnji odstavek se kaznuje z globo 20.000
tolarjev za prekršek voznik motornega ali priklopnega vozila, ki
ravna v nasprotju s prvo alineo prvega odstavka tega člena, če
od poteka veljavnosti prometnega dovoljenja ni preteklo več kot
30 dni.

(7) Z globo najmanj 1,200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek
pravna oseba in samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v
nasprotju s prvo ali drugo alineo prvega odstavka ali tretjim
odstavkom tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z globo
najmanj 200.000 tolarjev.

(8) Ne glede na prejšnji odstavek se kaznuje z globo najmanj
500.000 tolarjev za prekršek pravna oseba in samostojni
podjetnik posameznik, ki ravna v nasprotju s prvo alineo prvega
odstavka tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z globo
najmanj 50.000 tolarjev, če od poteka veljavnosti prometnega
dovoljenja ni preteklo več kot 30 dni.

(9) Z globo 40.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki
ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena.

(10) Z globo najmanj 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek
pravna oseba in samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v
nasprotju z drugim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pravne
osebe pa z globo najmanj 40.000 tolarjev.


191. člen

(1) Motorna in priklopna vozila, registrirana v tujini, smejo
biti v cestnem prometu v Republiki Sloveniji, če imajo
registrsko številko, listino o registraciji vozila in označbo
države, v kateri je vozilo registrirano, kot to predpisuje
veljavna mednarodna konvencija o cestnem prometu. Oznaka države
sme biti, namesto na posebni nalepki, na registrski oziroma
registrskih tablicah.

(2) Z globo 60.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki
ravna v nasprotju s prejšnjim odstavkom tega člena.


Registracija vozil

192. člen

(1) Registracija vozila je vpis podatkov o registrski označbi,
določenih podatkov o vozilu in lastniku vozila v evidenco
registriranih motornih in priklopnih vozil.

(2) V Republiki Sloveniji so registrirana motorna in priklopna
vozila, katerih lastniki imajo v Republiki Sloveniji
prebivališče oziroma sedež ter motorna in priklopna vozila
diplomatskih in konzularnih predstavništev in misij tujih držav
ter predstavništev mednarodnih organizacij v Republiki Sloveniji
ter tujih trgovinskih, prometnih, kulturnih in drugih
predstavništev v Republiki Sloveniji

(3) Če je vozilo v lasti več oseb, se registrira na ime osebe,
ki jo določijo solastniki oziroma skupni lastniki. Vozilo, ki je
predmet pogodbe o lizingu ali pogodbe o zakupu ali prodaje s
pridržkom lastninske pravice, se lahko registrira na ime
uporabnika vozila, če poda lastnik vozila pisno soglasje. V tem
primeru se določbe zakona, ki veljajo za lastnika vozila,
smiselno uporabljajo tudi za uporabnika. V takem primeru se v
prometnem dovoljenju navede tudi lastnika vozila.


Stvarna pristojnost za registracijo vozil


193. člen

(1) Registracijo vozil opravljajo upravne enote in organizacije,
ki opravljajo tehnične preglede motornih in priklopnih vozil,
ter gospodarske družbe in samostojni podjetniki posamezniki, ki
opravljajo dejavnost prodaje motornih oziroma priklopnih vozil,
ki jih z javnim pooblastilom določi minister, pristojen za
notranje zadeve (v nadaljnjem besedilu: registracijska
organizacija). Gospodarska družba in samostojni podjetnik
posameznik mora izpolnjevati pogoje glede prostorov, kadrov in
opreme, kot je to določeno za registracijo vozil v organizacijah
za tehnične preglede.

(2) Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve opravlja strokovni
nadzor nad delom registracijskih organizacij.

(3) Registracijo vozil diplomatskih in konzularnih
predstavništev, razen konzularnih predstavništev, ki jih vodijo
častni konzularni funkcionarji, in predstavništev mednarodnih
organizacij v Republiki Sloveniji ter tujcev, zaposlenih v teh
predstavništvih, opravi upravna enota.

(4) Registracijo vozil policije in Slovenske
obveščevalno-varnostne agencije opravi ministrstvo, pristojno za
notranje zadeve.


Pogoji za registracijo vozil

194. člen

(1) Vozilo se registrira na predlog lastnika vozila. Predlogu
za registracijo vozila je treba priložiti naslednja dokazila:

- dokaz o izvoru in lastništvu vozila oziroma posameznih delov
vozila, ki so bili naknadno vgrajeni (šasija, motor itd.);

- dokument o skladnosti vozila s tehničnimi predpisi, ki urejajo
področje vozil;

- dokaz o sklenjenem zavarovanju avtomobilske odgovornosti;

- dokaz o poravnani obveznosti iz naslova plačila povračila za
uporabo cest;

- dokazilo o tehnični brezhibnosti vozila, ki ne sme biti
starejše od 30 dni, razen za vozila, za katera skladno z določbo
211. člena tega zakona tehnični pregled ni obvezen.

(2) Ne glede na določbo prve alinee prejšnjega odstavka, se
registrira motorno vozilo, ki predstavlja del tehnične kulture
(starodobno vozilo).

(3) Starodobno vozilo je mehanično gnano vozilo, izdelano pred
več kot petindvajsetimi leti, ohranjeno in tehnično vzdrževano v
zgodovinsko pravilnem stanju, za katerega skrbi oseba ali
organizacija, in se ga zaradi njegovega zgodovinskega in
tehničnega pomena praviloma ne uporablja za vsakodnevne prevoze.
Ministrstvo, pristojno za homologacijo vozil, izda odločbo o
statusu takega vozila.

(4) Traktor in traktorski priklopnik se registrira ne glede na
določbo prve alinee prvega odstavka tega člena, če je bil
izdelan pred letom 1977, pa po letu 1976 ni bil registriran in
lastništvo vozila ni sporno.

(5) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se ne registrira
vozila, če ministrstvo, pristojno za homologacijo vozil,
ugotovi, da je določen tip, varianta ali izvedba vozila nevarna
za cestni promet in prepove registracijo takih vozil ter izdajo
dokumenta o skladnosti vozila s tehničnimi predpisi, ki
urejajo področje vozil.

(6) Za registrirano vozilo se izda prometno dovoljenje in
predpisano število registrskih tablic. Prometno dovoljenje izda
oziroma podaljša njegovo veljavnost registracijska organizacija
iz prvega odstavka 193. člena tega zakona, za čas veljavnosti
tehničnega pregleda in čas, za katerega je sklenjeno obvezno
zavarovanje in poravnana obveznost iz naslova plačila povračila
za uporabo cest. Za podaljšanje veljavnosti prometnega
dovoljenja se upravna taksa za vlogo ne zaračuna; to velja tudi
v primeru, ko se izda nov obrazec prometnega dovoljenja.

(7) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se zaradi izvajanja
operativnih nalog pri odkrivanju prekrškov in kaznivih dejanj in
njihovih storilcev ter varovanju oseb in objektov izda za
posamezna vozila policije in Slovensko obveščevalno-varnostne
agencije dve ali več prometnih dovoljenj in registrskih tablic v
primerih, ko tako odredi minister, pristojen za notranje zadeve.


Označitev tujih vozil za protokolarne namene

194a. člen

(1) Motorna in priklopna vozila, ki so registrirana v eni izmed
držav članic Evropske unije in jih Republika Slovenija najame za
protokolarne namene na območju Republike Slovenije, se označijo
z registrskimi tablicami Republike Slovenije in se zanje izda
prometno dovoljenje za čas najema.


(2) Registrske tablice in prometno dovoljenje za vozila iz
prejšnjega odstavka izda ministrstvo, pristojno za notranje
zadeve.

(3) Po končanem najemu vozila se izdano prometno dovoljenje
uniči, registrske tablice pa se znova lahko uporabijo za
označitev vozil iz prvega odstavka tega člena.

(4) Zavarovanje avtomobilske odgovornosti je pri uporabi vozila
na območju Republike Slovenije vezano na zavarovanje, sklenjeno
v državi, v kateri je vozilo registrirano, in zanj ni treba
skleniti zavarovanja avtomobilske odgovornosti v Republiki
Sloveniji.


Vsebina registrskih tablic

195. člen

(1) Registrska tablica vključuje razpoznavni znak Republike
Slovenije (evropski logo), registracijsko območje in prostor,
predviden za grb in registrsko označbo, ki jo sestavlja
kombinacija črk in številk oziroma kombinacija črk. Registrska
tablica, izdana za označitev vozila, ki ga uporablja predsednik
Republike Slovenije, vključuje namesto razpoznavnega znaka
Republike Slovenije zastavo Slovenije.

(2) Registracijska območja so zaokrožena območja več upravnih
enot, ki jih s podzakonskim predpisom določi minister, pristojen
za notranje zadeve.

(3) Na registrski tablici sta oznaka registracijskega območja,
kjer je bilo vozilo registrirano, in grb občine, v kateri je
sedež upravne enote, na območju katere so bile izdane registrske
tablice. Na podlagi predhodnega naročila lastnika vozila se
registrska tablica lahko izda z oznako registracijskega območja
in grbom občine, v kateri je sedež upravne enote, kjer ima
lastnik vozila sedež oziroma stalno ali začasno prebivališče.

(4) Motorna vozila morajo biti v cestnem prometu označena z
dvema registrskima tablicama, razen motornih koles, štirikoles,
lahkih štirikoles, trikoles, koles z motorjem, priklopnih vozil,
traktorjev in traktorskih priklopnikov, ki morajo biti označeni
z eno registrsko tablico.

(5) Izdane registrske tablice so vezane na vozilo, za označitev
katerega so izdane. Označbo registrske tablice je mogoče na
posebno zahtevo izbrati po lastni želji. Registrske tablice z
izbranim delom označbe so vezane na lastnika vozila.

(6) Registrske tablice morajo biti pritrjene na mestu, ki ga je
predvidel proizvajalec vozila, in sicer tako, da so dobro vidne
in čitljive, da niso poškodovane, upognjene, zakrite, dodatno
prevlečene ali prekrite.

(7) Vsebine, barve, mere in oblike registrskih tablic na vozilu
ni dovoljeno spreminjati. Vozilo, ki je v prometu s spremenjeno
vsebino, barvo, merami ali obliko registrske tablice od
predpisanih, ni označeno s predpisanimi registrskimi tablicami.

(8) Z globo 40.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki
ravna v nasprotju s šestim ali sedmim odstavkom tega člena.


Zamenjava registrskih tablic

196. člen

(1) Lastnik vozila mora zamenjati registrske tablice za nove:

- kadar je vsaj ena registrska tablica pogrešana ali uničena;

- kadar postanejo zaradi obrabljenosti neuporabne.

(2) Namesto pogrešane, uničene ali obrabljene registrske tablice
se na zahtevo lastnika vozila izda nova registrska tablica, ki
ima registrske oznake pogrešane, uničene oziroma obrabljene
registrske tablice.

(3) Z globo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek lastnik
vozila, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.

(4) Z globo najmanj 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek
pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v
nasprotju s prvim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pravne
osebe pa z globo najmanj 20.000 tolarjev.


Odjava vozila

197. člen

(1) Lastnik registriranega vozila mora odjaviti vozilo pri
registracijski organizaciji in hkrati z odjavo izročiti
registrske tablice, če:

1. je vozilo uničeno;

2. je vozilo odsvojeno v tujino ali če bo registrirano v tujini
zaradi preselitve lastnika vozila oziroma iz drugih razlogov;


3. je vozilo ukradeno;

4. je potekla veljavnost prometnega dovoljenja za začasno
registrirano vozilo;

5. je veljavnost prometnega dovoljenja potekla pred več kot 30
dnevi oziroma več kot letom dni za kolesa z motorjem, motorna
kolesa, trikolesa, lahka štirikolesa, štirikolesa, bivalna
vozila, bivalne priklopnike ter starodobna vozila;

6. je v času veljavnosti prometnega dovoljenja prenehala veljati
zavarovalna pogodba, ker ta ni bila obnovljena oziroma ker ni
bila poravnana letna obveznost v skladu z zavarovalnimi pogoji.

(2) Registrskih tablic lastniku vozila ni treba izročiti, če so
pogrešane, če je bilo vozilo ukradeno in lastniku vozila, za
katerega so izdane registrske tablice z izbrano označbo.

(3) Registracijska organizacija hrani izročene registrske
tablice 15 dni od dneva izročitve. Če v tem roku s temi
registrskimi tablicami ni registrirano isto vozilo, se izročene
registrske tablice uničijo.

(4) Če v primerih iz 4., 5. ali 6. točke prvega odstavka tega
člena lastnik ne odjavi vozila in ne izroči registrskih tablic,
upravna enota, na območju katere ima lastnik motornega ali
priklopnega vozila svoje stalno prebivališče ali sedež oziroma
začasno prebivališče, če v Republiki Sloveniji nima stalnega
prebivališča, pisno opozori lastnika vozila na izpolnitev
njegove obveznosti iz prvega odstavka tega člena v 15 dneh po
prejemu opozorila. Če lastnik vozila v tem roku ne izpolni
obveznosti, upravna enota črta vozilo iz evidence registriranih
vozil in o tem obvesti policijo, ki registrske tablice odvzame z
neposredno fizično prisilitvijo na stroške lastnika vozila.

(5) Lastnik registriranega vozila mora v 15 dneh prijaviti
registracijski organizaciji vsako spremembo (tehnično spremembo,
spremembo lastništva, prebivališča oziroma sedeža, odjavo itd.),
ki vpliva na spremembo podatkov v prometnem dovoljenju. K
prijavi spremembe, ki vpliva na spremembo podatkov v prometnem
dovoljenju, mora lastnik vozila priložiti listine, s katerimi
dokazuje spremembo. Če se sprememba lastništva dokazuje s
pogodbo, sklenjeno med fizičnima osebama ali fizično in pravno
osebo oziroma s komisijsko pogodbo, mora biti podpis fizične
osebe, ki je bila lastnik vozila pred sklenitvijo pogodbe,
overjen.

(6) Z globo 40.000 tolarjev se kaznuje za prekršek lastnik
vozila, ki ravna v nasprotju s prvim ali petim odstavkom tega
člena.

(7) Z globo najmanj 400.000 tolarjev se kaznuje za prekršek
pravna oseba in samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v
nasprotju s prvim ali petim odstavkom tega člena, odgovorna
oseba pravne osebe pa z globo najmanj 40.000 tolarjev.

(8) Z globo 120.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki
uporabi registrske tablice na vozilu, za katerega niso bile
izdane.


198. člen

(1) Lastnik vozila, ki je izrabljeno po predpisih o varstvu
okolja, mora ob odjavi vozila predložiti potrdilo o uničenju
vozila, ki ga registracijska organizacija posreduje ministrstvu,
pristojnemu za varstvo okolja.

(2) Lastnik vozila, ki ni izrabljeno po predpisih o varstvu
okolja, mora ob odjavi vozila izpolniti izjavo o lokaciji
vozila. Odjavljeno vozilo se mora nahajati na lokaciji, ki je
navedena v izjavi.

(3) Vrsto vozil, vsebino, obliko potrdila iz prvega odstavka in
izjave o lokaciji vozila iz drugega odstavka tega člena ter
obvezna ravnanja v zvezi z izdajanjem, izpolnjevanjem in hrambo
teh potrdil in izjav predpiše minister, pristojen za varstvo
okolja.

(4) Ministrstvo, pristojno za varstvo okolja, sme pridobiti in
uporabljati podatke o izrabljenih vozilih po predpisih o varstvu
okolja in njihovih lastnikih iz obstoječih uradnih evidenc. Prav
tako sme pridobiti in uporabljati podatke o vozilih in njihovih
lastnikih, ki so odjavljena iz prometa in je zanje izdana izjava
o lokaciji vozila.

(5) Z globo 60.000 tolarjev se kaznuje za prekršek lastnik
vozila, ki ravna v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom tega
člena.

(6) Z globo najmanj 1.000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek
pravna oseba in samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v
nasprotju s prvim ali drugim odstavkom tega člena, odgovorna
oseba pravne osebe pa z globo najmanj 100.000 tolarjev.


Preizkusne tablice

199. člen

(1) Potrdilo za preizkusno vožnjo in preizkusna tablica sta
javni listini, ki dovoljujeta njenemu uporabniku začasno uporabo
neregistriranega vozila na območju Republike Slovenije za čas,
ki je potreben, da se vozilo registrira. Minister za notranje
zadeve lahko pooblasti za izdajo preizkusnih tablic in potrdil
za preizkusno vožnjo registracijske organizacije.


(2) Potrdilo za preizkusno vožnjo in preizkusno tablico izda
registracijska organizacija za dobo do pet dni.


Registracija vozil Slovenske vojske in policije

200. člen

(1) Način registracije vozil Slovenske vojske in obliko ter
vsebino registrskih tablic predpiše minister, pristojen za
obrambo.

(2) Način registracije vozil policije in obliko ter vsebino
registrskih tablic predpiše minister, pristojen za notranje
zadeve.


Začasna registracija

201. člen

(1) Začasno se registrirajo motorna in priklopna vozila, katerih
lastniki so tujci, ki imajo na podlagi dovoljenja za začasno
prebivanje v Republiki Sloveniji prijavljeno začasno
prebivališče oziroma državljani Republike Slovenije, ki imajo v
Republiki Sloveniji le začasno prebivališče. Začasno se
registrirajo na domačo pravno ali fizično osebo tudi v skladu s
carinskimi predpisi začasno uvožena vozila, ki se uporabljajo po
pogodbi o lizingu ali pogodbi o poslovnem sodelovanju, sklenjeni
med domačim in tujim podjetjem, oziroma za sejme ali športna
tekmovanja.

(2) Prometno dovoljenje za vozilo iz prejšnjega odstavka se izda
z veljavnostjo do enega leta.

(3) Začasno se registrirajo tudi vozila, ki jih tujec po
končanem bivanju odpelje iz Republike Slovenije, vozila,
kupljena v Republiki Sloveniji, ki bodo registrirana v drugi
državi, in vozila, ki bodo po končani predelavi oziroma dodelavi
odpeljana iz Republike Slovenije in za katera je ministrstvo,
pristojno za homologacijo, izdalo dokument o skladnosti vozila s
tehničnimi predpisi oziroma soglasje k registraciji vozila.

(4) Prometno dovoljenje za vozilo iz prejšnjega odstavka se izda
z veljavnostjo za čas, ki je potreben, da se vozilo prepelje v
državo, kjer bo registrirano, oziroma največ za 30 dni.

(5) Začasno se registrira tudi vozila, ki so bila registrirana v
Republiki Sloveniji in so bila ukradena, pa so jih tuji
varnostni organi izsledili.

(6) Prometno dovoljenje za vozilo iz prejšnjega odstavka se izda
z veljavnostjo za čas, ki je potreben, da se vozilo prepelje v
Republiko Slovenijo, oziroma največ za 30 dni.

(7) Začasno registrirana vozila so registrirana do poteka
veljavnosti prometnega dovoljenja.


Evidenca registriranih vozil

202. člen

(1) Evidenca registriranih vozil vsebuje naslednje podatke:

- registrsko označbo;

- datum registracije;

- registracijsko organizacijo, ki je vozilo registrirala;

- številko vpisa;

- datum prve registracije vozila (datum, kraj, registrska
označba);

- serijsko številko, datum izdaje in datum veljavnosti
prometnega dovoljenja in registracijsko organizacijo, ki ga je
izdala;

- podatke o osebi, na katero je vozilo registrirano, pa ni
lastnik vozila: ime in priimek oziroma naziv, naslov stalnega
ali začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji oziroma sedež;

- podatke o lastniku: ime in priimek oziroma firma, naziv,
naslov stalnega ali začasnega prebivališča oziroma sedeža;

- podatke o vozilu: vrsta in kategorija, znamka, tip, varianta
in izvedba, komercialna oznaka vozila, identifikacijska številka
vozila, tip ali koda motorja, moč in prostornina motorja, masa
vozila, največja dovoljena masa vozila, razen za motorna kolesa
in kolesa z motorjem, število sedežev in stojišč, oblika ali
namen karoserije ali okvirja, barvo vozila in vrsta goriva, ki
ga vozilo troši, razmerje med močjo motorja in maso vozila za
motorna kolesa v kW/kg;

- podatke o tehničnem pregledu vozila (organizacija, ki je
opravila pregled, datum pregleda, ugotovljeno stanje, vizualno
ugotovljene napake in izmerjene vrednosti na posameznih napravah
in opremi vozila);


- podatke o sklenjenem obveznem zavarovanju (številka
zavarovalne police in zavarovalnica ter trajanje zavarovalne
police);

- številko in datum dokumenta o skladnosti vozila;

- po potrebi tudi podatke o vozilu, ki jih vsebuje dokument iz
prejšnje alinee.

(2) Evidenco registriranih vozil vodi ministrstvo, pristojno za
notranje zadeve. Podatke v evidenco vnašajo registracijske
organizacije.


203. člen

Minister, pristojen za notranje zadeve:

- izda natančnejše predpise o registraciji oziroma začasni
registraciji, izdaji prometnega dovoljenja, odjavi motornih in
priklopnih vozil, prijavi sprememb in podaljšanju veljavnosti
prometnega dovoljenja in določi obrazec prometnega dovoljenja za
registrirano oziroma za začasno registrirano vozilo ter potrdila
za preizkusno vožnjo, vrste, obliko, barvo, vsebino in mere
registrskih in preizkusnih tablic ter registracijska območja in
njihove oznake;

- določi postopek, pogoje in stroške za izbiro dela označbe
registrske tablice,

- določi pogoje in postopek za izdajo potrdila za preizkusno
vožnjo in preizkusne tablice,

- določi način vodenja evidenc registriranih vozil in evidenc
vozil, za katera je izdano potrdilo za preizkusno vožnjo in
preizkusne tablice;

- določi ceno za registrske in preizkusne tablice, ki jo plača
lastnik vozila.


3. Tehnični pregledi

204. člen

Tehnični pregled motornega oziroma priklopnega vozila je
postopek, s katerim organizacija za tehnične preglede ugotavlja
podatke o vozilu, stanje naprav in opreme vozila in
izpolnjevanje drugih pogojev za vozilo, določenih s tem zakonom
in na njegovi podlagi izdanih podzakonskih predpisov.


Podelitev pooblastila

205. člen

(1) Tehnične preglede motornih in priklopnih vozil opravljajo
pravne osebe, ki jih za to pooblasti minister, pristojen za
notranje zadeve.

(2) Pooblastilo za opravljanje tehničnih pregledov motornih in
priklopnih vozil se podeli pravni osebi, ki izpolnjuje pogoje
glede poslovnih prostorov, predpisane opreme in naprav ter
strokovnih delavcev, določene s tem zakonom in na njegovi
podlagi izdanimi podzakonskimi predpisi in izpolnjuje pogoje za
opravljanje registracije motornih in priklopnih vozil.


206. člen

(1) Organizacija za tehnične preglede, ki opravlja tehnične
preglede vozil na več kot eni lokaciji, mora izpolnjevati
pogoje, ki so določeni za poslovne prostore, predpisano opremo
in naprave ter strokovne delavce, na vsaki lokaciji.

(2) Z globo najmanj 1,200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek
pravna oseba, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena,
odgovorna oseba pa z globo najmanj 200.000 tolarjev.


207. člen

(1) Organizacija za tehnične preglede mora imeti naslednje
strokovne delavce: vodjo tehničnih pregledov in kontrolorje
tehničnih pregledov ter delavce, ki opravljajo postopke
registracije motornih in priklopnih vozil. Strokovni delavci
morajo imeti delovno razmerje sklenjeno v organizaciji za
tehnične preglede, za določen ali nedoločen čas s polnim
delovnim časom.

(2) Vodja tehničnih pregledov vodi opravljanje tehničnih
pregledov motornih in priklopnih vozil in mora imeti najmanj
višjo strokovno izobrazbo ter opravljen izpit po programu za
vodjo tehničnih pregledov.

(3) Tehnične preglede motornih in priklopnih vozil smejo
opravljati kontrolorji tehničnih pregledov, ki imajo najmanj
srednjo izobrazbo tehniške smeri in tri leta delovnih izkušenj
ter opravljen izpit za kontrolorja tehničnih pregledov (v
nadaljnjem besedilu: kontrolor).


(4) Postopke registracije motornih in priklopnih vozil smejo
opravljati delavci, ki imajo najmanj srednjo strokovno izobrazbo
in opravljen preizkus usposobljenosti.

(5) Z globo najmanj 1,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek
pravna oseba, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena,
odgovorna oseba pa se kaznuje z globo najmanj 100.000 tolarjev.


Opravljanje izpita in obnavljanje znanja

208. člen

(1) Kandidati za vodjo tehničnih pregledov in za kontrolorja
opravljajo izpit, kandidati za delavce, ki opravljajo postopke
registracije motornih in priklopnih vozil, pa preizkus
usposobljenosti. Izpit in preizkus usposobljenosti se opravlja
pred komisijo, ki jo imenuje minister, pristojen za notranje
zadeve, ki določi tudi program opravljanja izpitov in preizkusov
usposobljenosti in vodi evidenco o opravljenih izpitih in
preizkusih usposobljenosti.

(2) Kandidatu, ki uspešno opravi izpit oziroma preizkus
usposobljenosti, izda izpitna komisija potrdilo o opravljenem
izpitu oziroma preizkusu usposobljenosti.

(3) Strokovni delavci iz prvega odstavka prejšnjega člena tega
zakona morajo vsaka tri leta obnavljati znanje po programu, ki
ga določi minister, pristojen za notranje zadeve. Strokovni
delavec, ki ne opravi tega obnavljanja znanja, ne sme opravljati
dela iz prejšnjega člena tega zakona, dokler tega ne opravi.

(4) Minister, pristojen za notranje zadeve, izda dovoljenje
organizacijam, ki usposabljajo kandidate in strokovne delavce iz
prvega in tretjega odstavka tega člena.

(5) Z globo najmanj 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek
pravna oseba, ki ravna v nasprotju s tretjim odstavkom tega
člena, odgovorna oseba pravne osebe pa se kaznuje z globo
najmanj 50.000 tolarjev.


Poslovni prostori

209. člen

Organizacija za tehnične preglede mora imeti ustrezne poslovne
prostore z urejenim prostorom za dovoz in odvoz vozil ter
potrebne parkirne površine in preizkuševalne steze za
opravljanje tehničnih pregledov tistih vrst motornih in
priklopnih vozil, za katere si je pridobila pooblastilo.


Merilne naprave

210. člen

(1) Organizacija za tehnične preglede mora imeti za opravljanje
tehničnih pregledov motornih in priklopnih vozil predpisane
merilne naprave in opremo.

(2) Merilne naprave iz prejšnjega odstavka morajo biti
pregledane, overjene in tipsko odobrene, skladno z določbami
predpisov o meroslovju. Merilne naprave, za katere ni
predpisanih meroslovnih zahtev, morajo biti kalibrirane.

(3) Organizacija za tehnične preglede ne sme opravljati
tehničnih pregledov motornih in priklopnih vozil, če katera
merilnih naprav ni pregledana, overjena ali kalibrirana oziroma
če se pokvari dvigalo ali katera od merilnih naprav.

(4) Z globo najmanj 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek
pravna oseba, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena,
odgovorna oseba pa z globo najmanj 50.000 tolarjev.


211. člen

(1) Tehnični pregledi motornih in priklopnih vozil, razen
motokultivatorjev in delovnih strojev, se opravljajo najmanj
enkrat na leto.

(2) Tehnični pregledi motornih in priklopnih vozil, s katerimi
se opravlja javni prevoz potnikov, avtobusov, motornih in
priklopnih vozil, ki prevažajo nevarno blago, motornih vozil,
opremljenih kot vozila s prednostjo oziroma vozila za spremstvo,
in vozil, ki se uporabljajo za učenje vožnje v avtošolah, se
opravljajo vsakih šest mesecev. Vozilo, ki se uporablja v te
namene, mora imeti v prometnem dovoljenju vpisan namen oziroma
obliko karoserije.

(3) Prvi tehnični pregled se opravi:

1. eno leto po prvi registraciji:

- za tovorna in vlečna vozila, katerih največja dovoljena masa
presega 3.500 kg;

- za delovna vozila;

- za avtobuse;


- za priklopna vozila, razen za lahke, bivalne in traktorske
priklopnike;

- za motorna vozila, s katerimi se opravlja javni prevoz
potnikov;

- za motorna vozila, ki se uporabljajo za usposabljanje
kandidatov za voznike;

- za motorna vozila za izposojo brez voznika;

- za intervencijska vozila, ki so opremljena kot vozila s
prednostjo ali vozila za spremstvo;

2. tri leta po prvi registraciji za vsa druga motorna in
priklopna vozila;

3. tri leta po nakupu s strani prvega dokončnega kupca za lahke
priklopnike.

(4) Tehnični pregled motornih in priklopnih vozil iz 2. točke
prejšnjega odstavka, katerih prvi tehnični pregled je že bil
opravljen,pa niso starejša od sedem let, mora biti opravljen
vsaki dve leti. Lahki priklopniki morajo biti tehnično
pregledani vsaka tri leta.

(5) O opravljenem tehničnem pregledu se vodi in izda zapisnik na
predpisanem obrazcu.

(6) Tehnični pregled motornega ali priklopnega vozila mora biti
opravljen v skladu z veljavnimi predpisi in navodili
proizvajalca naprave, s katero se opravi posamezen pregled.

(7) Za motorno ali priklopno vozilo, ki je bilo na tehničnem
pregledu spoznano kot sposobno za vožnjo v cestnem prometu, se
izda dokazilo, na katerem je označen rok, ko mora vozilo
opraviti tehnični pregled.

(8) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se pred pričetkom
uporabe lahkega priklopnika v cestnem prometu izda dokazilo, na
katerem je označen rok, ko mora vozilo opraviti tehnični
pregled. Dokazilo izda registracijska organizacija na predlog
lastnika lahkega priklopnika.

(9) O opravljenem tehničnem pregledu motornih in priklopnih
vozil pooblaščena organizacija vodi evidenco, ki vsebuje podatke
iz zapisnika o tehničnem pregledu. Evidenco vodi ministrstvo,
pristojno za notranje zadeve.

(10) Za opravljeni tehnični pregled plača lastnik vozila
organizaciji za tehnične preglede ceno storitve po tarifi, ki jo
določi Vlada Republike Slovenije.

(11) Na zahtevo ministrstva, pristojnega za cene, mu mora
organizacija za tehnične preglede vozil posredovati vso
zahtevano poslovno dokumentacijo in podatke, ki so povezani z
opravljanjem tehničnih pregledov, na posebno zahtevo pa tudi
letno poročilo o poslovanju. Osebi, pooblaščeni od ministra,
pristojnega za cene, mora pooblaščena organizacija za tehnične
preglede omogočiti vpogled v vso dokumentacijo povezano s
tehničnimi pregledi motornih in priklopnih vozil.

(12) Z globo najmanj 1,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek
organizacija za tehnične preglede, ki ravna v nasprotju z
določbami tega člena, odgovorna oseba pa se kaznuje z globo
najmanj 100.000 tolarjev.

(13) Z globo 120.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki
opravlja javni prevoz potnikov, prevaža nevarno blago ali
usposablja kandidate za voznike motornih vozil v nasprotju z
določili drugega odstavka tega člena.

(14) Z globo najmanj 1,200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek
pravna oseba in samostojni podjetnik posameznik, ki opravlja
javni prevoz potnikov, prevaža nevarno blago, ali usposablja
kandidate za voznike motornih vozil v nasprotju z drugim
odstavkom tega člena, odgovorna oseba pa z globo najmanj 200.000
tolarjev.


Posamična izdelava, predelava ali dodelava vozil

212. člen

Motorna in priklopna vozila, ki se posamično izdelujejo,
predelujejo ali dodeljujejo, morajo biti pregledana v skladu s
predpisi o homologaciji pred pričetkom uporabe v cestnem
prometu. Določba se smiselno uporablja tudi za predelavo
posameznih naprav in opreme vozila.


Odvzem pooblastila za opravljanje tehničnih pregledov

213. člen

Minister, pristojen za notranje zadeve, lahko organizaciji za
tehnične preglede odvzame pooblastilo za opravljanje tehničnih
pregledov vozil:

- če poslovni prostor ne izpolnjuje pogojev za opravljanje teh
pregledov, če predpisane naprave niso brezhibne ali če nima
ustrezno usposobljenih strokovnih delavcev, poslovnega prostora
ali predpisanih naprav;


- če je proti njej uveden postopek stečaja ali likvidacije ali
je prenehala poslovati na podlagi sodne odločbe ali iz drugega
razloga;

- če tehničnih pregledov vozil ne opravlja v skladu z veljavnimi
predpisi in navodili proizvajalca naprav, s katerimi opravlja
posamezne preglede;

- če obračunava stroške tehničnega pregleda vozila v višini, ki
presega s tarifo določeni najvišji znesek za posamezno vrsto
vozila;

- če nima poravnanih zapadlih finančnih obveznosti do Republike
Slovenije ali lokalne skupnosti.


Pooblastila

214. člen

(1) Minister, pristojen za notranje zadeve:

- izda natančnejše predpise: o pogojih za opravljanje tehničnih
pregledov motornih in priklopnih vozil, o načinu opravljanja
tehničnih pregledov in vodenju evidence o opravljenih tehničnih
pregledih, o številu in vrsti preizkuševalnih stez, ki jih mora
imeti organizacija za tehnične preglede;

- predpiše pogoje in način izvajanja javnega pooblastila iz 193.
člena tega zakona;

- predpiše obliko, vsebino in postopek izdaje dokazila iz
sedmega in osmega odstavka 211. člena tega zakona, zapisnika o
tehničnem pregledu, program izpita za vodjo tehničnih pregledov
in kontrolorja ter program preizkusa usposobljenosti za delavce,
ki opravljajo postopke registracije motornih in priklopnih
vozil;

- določi ceno tiskovin in obrazcev, ki se uporabljajo pri
izvrševanju predpisov o varnosti cestnega prometa, ki jo plača
stranka;

- določi višino stroškov izpitov za kontrolorja, vodjo tehničnih
pregledov, delavcev, ki opravljajo postopke registracije
motornih in priklopnih vozil ter člane izpitnih komisij za
vozniške izpite.

(2) Minister, pristojen za promet, izda natančnejše predpise o
dimenzijah, skupni masi in osni obremenitvi vozil, o napravah,
opremi in delih vozil ter o osnovnih pogojih, ki jih morajo
izpolnjevati naprave, oprema in deli vozil v cestnem prometu;


XII. JAVNE PRIREDITVE NA CESTI

Uporaba predpisov

215. člen

Določbe zakona, ki urejajo javna zbiranja, veljajo tudi za javne
prireditve na cesti, če ni v tem zakonu drugače določeno.


Izdaja dovoljenja

216. člen

(1) Javna prireditev na cesti pomeni izredno uporabo ceste in se
lahko izvede le na podlagi dovoljenja. V primeru, da prireditev
poteka na območju dveh ali več upravnih enot, si morajo v
postopkih izdaje dovoljenja upravne enote, na območju katerih
poteka prireditev, nuditi medsebojno pravno pomoč.

(2) Za javno prireditev na cesti izda dovoljenje upravna enota,
na območju katere se bo prireditev pričela.

(3) Z globo najmanj 150.000 tolarjev se kaznuje za prekršek
organizator, ki je fizična oseba, ki ravna v nasprotju s prvim
odstavkom tega člena.

(4) Z globo najmanj 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek
organizator, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik
posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena,
odgovorna osebe pa z globo najmanj 150.000 tolarjev.


Prireditvena proga in prireditveni prostor

217. člen

(1) Prireditvena proga je cesta ali njen del, na katerem poteka
prireditev, po kateri se udeleženci prireditve vozijo, tečejo
ali kako drugače premikajo.

(2) Prireditveni prostor javne prireditve na cesti je
prireditvena proga, prostori za gledalce in prostori za vozila
udeležencev prireditve in gledalcev.


Vloga za izdajo dovoljenja za javno prireditev


218. člen

(1) Vlogo za izdajo dovoljenja za javno prireditev na cesti mora
organizator vložiti pri pristojnemu organu najmanj sedem dni
pred dnevom prireditve, razen za tekmovalne športne prireditve v
kolesarstvu ter avto-moto športu in prireditve, ki potekajo na
območju dveh ali več upravnih enot, za katere mora organizator
podati vlogo najmanj 30 dni pred dnevom prireditve.

(2) Organizator mora podati vlogo za izdajo dovoljenja za javno
prireditev na cesti v skladu s predpisi, ki urejajo javna
zbiranja.

(3) Pri odločanju o izdaji dovoljenja za tekmovalno športne
prireditve v kolesarstvu ter avto-moto športih na cesti, mora
pristojni organ upoštevani tudi določbe zakona o športu in
koledarje prireditev nacionalnih panožnih športnih zvez.

(4) Poleg prilog, ki jih določajo predpisi iz drugega odstavka
tega člena, je vlogi za izdajo dovoljenja za tekmovalno športno
prireditev v kolesarstvu ter avto-moto športu na cesti potrebno
priložiti dovoljenje za zaporo ceste pristojnega upravnega
organa za promet in prometno-tehnično dokumentacijo začasne
prometne ureditve ob zapori ceste, ki jo izdela pravna oseba, ki
je registrirana za to dejavnost.

(5) Dovoljenje za zaporo ceste mora organizator prireditve
priložiti vlogi tudi za vse druge javne prireditve na cesti, če
je zaradi njih potrebno omejiti, preusmeriti ali prepovedati
promet.


Red na prireditveni progi

219. člen

(1) Na prireditveni progi smejo reditelji in spremljevalno
osebje spremljati udeleženci prireditve le z vozili, označenimi
s posebnim znakom, ki ga določi organizator prireditve.

(2) Opis, oblike, barve, vsebine in dimenzije posebnega znaka iz
prejšnjega odstavka mora organizator prireditve priložiti vlogi
iz prejšnjega člena tega zakona.

(3) Z globo najmanj 150.000 tolarjev se kaznuje za prekršek
organizator, ki je fizična oseba, ki ravna v nasprotju s prvim
odstavkom tega člena.

(4) Z globo najmanj 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek
organizator, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik
posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena,
odgovorna oseba pa z globo najmanj 150.000 tolarjev.


Stroški sodelovanja policistov

220. člen

(1) Če je zaradi zagotavljanja varnosti določeno sodelovanje
policije, mora organizator prireditve povrniti policiji stroške,
ki s tem nastanejo.

(2) Stroški sodelovanja policije pri zagotavljanju varnosti
velikih mednarodnih športnih prireditev, ki so v letnem programu
prireditev, bremenijo proračunska sredstva policije.


Vzpostavitev prireditvenega prostora v prejšnje stanje

221. člen

(1) Organizator javne prireditve na cesti in javne prireditve ob
cesti, ki vpliva na cestni promet, mora po končani prireditvi
takoj odstraniti s ceste prometne znake, druge označbe, naprave
in predmete, ki so bili postavljeni za izvedbo prireditve
oziroma v zvezi s prireditvijo, in na prireditvenem prostoru
vzpostaviti prejšnje stanje, očistiti cesto in prireditveni
prostor.

(2) Z globo najmanj 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek
organizator, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik
posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena,
odgovorna oseba pa z globo 150.000 tolarjev.


XIII. STROKOVNI IN INŠPEKCIJSKI NADZOR

Strokovni nadzor

222. člen

Strokovni nadzor nad izvajanjem predpisov o vozniških
dovoljenjih, usposabljanjem kandidatov za voznike motornih
vozil, vozniških izpitih, registraciji motornih in priklopnih
vozil, tehničnih pregledih motornih in priklopnih vozil in
izdajo dovoljenj za javne prireditve na cesti opravlja
ministrstvo, pristojno za notranje zadeve. Strokovni nadzor nad
izvajanjem predpisov o ugotavljanju skladnosti vozil opravlja
ministrstvo, pristojno za promet.



Inšpekcijski nadzor

223. člen

(1) Inšpekcijski nadzor izvajanja določb tega zakona in
predpisov, izdanih na njegovi podlagi, nad delom subjektov, ki
usposabljajo kandidate za voznike motornih vozil, izvajajo
programe za voznike začetnike, opravljajo registracijo motornih
in priklopnih vozil ter tehnične preglede motornih in priklopnih
vozil, opravljajo inšpektorji za upravne zadeve prometa
ministrstva, pristojnega za notranje zadeve.

(2) Inšpektorji so pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora
v okviru svojih pooblastil samostojni. Za izvajanje svojih nalog
lahko zahtevajo pomoč policije, carinskih organov in drugih
organov za inšpekcijski nadzor.


224. člen

(1) Inšpekcijski nadzor opravljajo inšpektorji v prostorih
avtošol, registracijskih organizacijah ter organizacijah za
tehnične preglede. Inšpekcijski nadzor nad usposabljanjem
kandidatov za voznike motornih vozil opravljajo inšpektorji tudi
v vozilih, s katerimi se kandidati za voznike motornih vozil
usposabljajo v vožnji.

(2) Inšpekcijski nadzor smejo opravljati inšpektorji tudi v
cestnem prometu, v okviru svojih pooblastil, pri čemer imajo
pravico ustaviti vozilo in pregledati naprave in opremo na
vozilu, dokumente in druga dokazila, ki jih mora imeti pri sebi
voznik, učitelj vožnje, spremljevalec ali kandidat za voznika
motornih vozil in so predmet inšpekcijskega nadzora. V ta namen
uporabljajo označena službena vozila in posebno tehnično in
svetlobno opremo.

(3) Minister, pristojen za notranje zadeve, predpiše načine in
postopke kontrole ter opremo prometnih inšpektorjev.

(4) Z globo najmanj 50.000 tolarjev se kaznuje za prekršek
voznik, učitelj vožnje, spremljevalec, kandidat za voznika
motornih vozil ali oseba, ki na znak inšpektorja ne ustavi
vozila oziroma, če inšpektorju ne pokaže oziroma izroči na
vpogled zahtevanih dokumentov in dokazil ali če mu ne omogoči
pregleda vozila, naprav in opreme na vozilu.


225. člen

(1) Inšpektor mora imeti univerzitetno ali visoko strokovno
izobrazbo ustrezne smeri, najmanj pet let delovnih izkušenj in
strokovni izpit za inšpektorja ter izpolnjevati tudi druge
posebne pogoje in funkcionalna znanja, določena v aktu o
sistemizaciji delovnih mest.

(2) Inšpektor, ki nima strokovnega izpita za inšpektorja, mora
opraviti strokovni izpit za inšpektorja v enem letu od dneva
imenovanja za inšpektorja.

(3) Strokovni izpit za inšpektorja opravlja inšpektor pred
komisijo, ki jo imenuje minister, pristojen za notranje zadeve.

(4) Minister, pristojen za notranje zadeve, določi vsebino in
način opravljanja strokovnega izpita za inšpektorja.

(5) Inšpektor ima pravico in dolžnost izpopolnjevati svoje
strokovno znanje in se usposabljati za delo.


226. člen

Inšpektor izkazuje pooblastilo za opravljanje nalog
inšpekcijskega nadzora s službeno izkaznico in značko, ki jo
izda minister, pristojen za notranje zadeve.


227. člen

(1) Pri opravljanju inšpekcijskega nadzora ima inšpektor pravico
pregledati poslovne prostore, naprave in opremo, ki se uporablja
pri izvajanju določb tega zakona ter pogodbe, listine, spise in
druge dokumente organizacije, ki se nanašajo na izvajanje določb
tega zakona in na njegovi podlagi izdanih podzakonskih predpisov.

(2) Inšpektor sme ugotavljati istovetnost oseb, ki v
organizaciji opravljajo dela, nad izvajanjem katerih se opravlja
nadzor ter preveriti, ali te osebe izpolnjujejo pogoje za
opravljanje dela, predpisane s tem zakonom.

(3) Inšpektor, ki opravlja inšpekcijski nadzor nad izvajanjem
tehničnih pregledov motornih in priklopnih vozil, sme od voznika
motornega vozila zahtevati, da omogoči opravljanje ponovnega
tehničnega pregleda vozila.

(4) Če se pri inšpekcijskem nadzoru ugotovi, da je kontrolor
potrdil tehnično brezhibnost vozila, ki nima brezhibnih naprav
ali predpisane opreme, inšpektor odredi ponoven tehnični pregled.

(5) Če se pri inšpekcijskem nadzoru ugotovi, da se kandidat za
voznika motornih vozil ni usposabljal po predpisanem programu, z
odločbo odredi, da se mora ta kandidat ponovno usposobiti po
predpisanem programu, stroške ponovnega usposabljanja pa krije
avtošola, ki kandidata ni usposabljala po predpisanem programu.


(6) Z globo najmanj 1,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek
pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v
nasprotju s prvim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pa z
globo najmanj 100.000 tolarjev.

(7) Z globo 40.000 tolarjev se kaznuje za prekršek oseba iz
drugega odstavka tega člena, če ne izkaže svoje identitete na
inšpektorjevo zahtevo.

(8) Z globo 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek oseba, ki
ravna v nasprotju s tretjim odstavkom tega člena.


228. člen

Pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora pri organizaciji
ima inšpektor pravico:

1. pregledati evidence, ki jih organizacija vodi na podlagi tega
zakona;

2. brezplačno pridobiti in uporabljati osebne in druge podatke
iz uradnih evidenc in drugih zbirk podatkov, ki so potrebni za
izvedbo inšpekcijskega nadzora;

3. pridobiti podatke in opraviti pregled tehničnega in drugega
varovanja prostorov, naprav, opreme, evidenc in listin, obrazcev
ter pečatov;

4. brezplačno dobiti kopije listin in drugih dokumentov, ki jih
potrebuje v zvezi z izvedbo inšpekcijskega pregleda in izvedbo
ukrepov;

5. zaseči listine in druge dokumente;

6. zaslišati stranke in priče v upravnem postopku;

7. opraviti ponovni tehničnih pregled vozila na napravah in
opremi organizacije;

8. opraviti druga dejanja, ki so v skladu z namenom
inšpekcijskega nadzora.


229. člen

(1) Če inšpektor pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora
ugotovi, da organizacija krši določbe tega zakona in na njegovi
podlagi izdanih podzakonskih predpisov, ima pravico in dolžnost:

1. odrediti ukrepe za odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti v
roku, ki ga sam določi;

2. organizaciji začasno prepovedati opravljanje dela za
izvajanje določb tega zakona za čas, ki ga določi kot rok za
odpravo ugotovljenih nepravilnosti in pomanjkljivosti;

3. prepovedati, da opravlja delo oseba, ki ne izpolnjuje
predpisanih pogojev za opravljanje dela ali če ga opravlja v
času, ko ji je omejena pravica opravljati to delo;

4. izdati plačilni nalog in izvesti druge postopke v skladu z
zakonom o prekrških;

5. podati kazensko ovadbo za kaznivo dejanje, ki se preganja po
uradni dolžnosti;

6. predlagati uvedbo disciplinskega postopka za delavca
organizacije;

7. z odločbo napotiti delavca organizacije na ponovno
opravljanje izpita oziroma preizkusa, ki je predpisan s tem
zakonom;

8. predlagati pristojnemu organu odvzem pooblastila, dovoljenja,
izbris iz registra oziroma izvedbo ukrepov za odpravo
ugotovljenih nepravilnosti in pomanjkljivosti;

9. odrediti ukrepe za odpravo in preprečitev nepravilnosti pri
vodenju, uporabi ali posredovanju podatkov iz evidenc,
predpisanih s tem zakonom.

(2) Delavec organizacije, ki je z odločbo inšpektorja napoten na
ponovno opravljanje izpita oziroma preizkusa, ne sme opravljati
dela v zvezi z izvajanjem tega zakona, dokler ne opravi izpita
oziroma preizkusa, na katerega je bil napoten.


230. člen

(1) Inšpektor sme izločiti iz prometa motorno ali priklopno
vozilo:

- ki ima vgrajene nehomologirane dele, naprave, opremo ali
posamezne sklope, če se za takšne naprave, dele, opremo ali
posamezne sklope zahteva homologacija;

- pri katerem vgrajeni del, naprava, oprema ali sklop ni tipsko
ali posamično odobren za to vozilo;

- ki ni registrirano ali nima veljavnega potrdila za preizkusno
vožnjo ali za katero je potekla veljavnost prometnega dovoljenja;


- ki ni tehnično brezhibno;

- katerega voznik ne omogoči ali ne sodeluje pri pregledu
vozila, naprav ali opreme;

- ki ni obvezno zavarovano v skladu s predpisi;

- za katerega niso poravnane obveznosti iz naslova plačila
letnega povračila za uporabo cest;

- ki ne izpolnjuje predpisanih zahtev glede varstva okolja;

- ki ni ali ni na predpisan način označeno z registrskimi
tablicami;

- ki je označeno z registrskimi ali preizkusnimi tablicami, ki
niso izdane za to vozilo.

(2) Inšpektor, ki izloči iz prometa vozilo iz prejšnjega
odstavka, lahko odvzame registrske oziroma preizkusne tablice.

(3) Če v primeru iz prejšnjega odstavka voznik ne odstrani
registrskih ali preizkusnih tablic z vozila, se jih odstrani z
neposredno fizično prisilitvijo na voznikove stroške.

(4) Odvzete registrske tablice se v roku treh dni od odvzema
vrnejo uporabniku ali lastniku vozila, s katerega so bile
odvzete, če je odpravljen razlog, zaradi katerega so bile
odvzete. Po tem roku se pošljejo registracijski organizaciji, ki
jih je izdala. Odvzete preizkusne tablice se uničijo.


231. člen

(1) Inšpektor napoti vozilo na tehnični pregled in odvzame
registrske tablice, če sumi, da:

- motorno ali priklopno vozilo ni tehnično brezhibno zaradi
napak na podvozju ali na napravah za upravljanje ali zaviranje,

- je vozilo predelano tako, da ne ustreza tehničnim normativom,
ki jih je določil proizvajalec,

- so v vozilo vgrajene nehomologirane naprave, nadomestni deli
ali oprema, ki bi morali biti homologirani,

- vgrajeni del, naprava ali oprema ni tipsko ali posamično
odobren za to vozilo,

- ne izpolnjuje predpisanih zahtev glede emisij snovi in
energije v zrak ali

- je tako poškodovano v prometni nesreči, da ni sposobno varne
udeležbe v cestnem prometu.

(2) V primeru iz zadnje alinee prejšnjega odstavka se napoti
vozilo na tehnični pregled, ko je popravljeno.

(3) Stroške tehničnega pregleda plača voznik. Vozniku se ti
stroški, razen v primeru iz prejšnjega odstavka, povrnejo, če se
na tehničnem pregledu ugotovi, da je vozilo tehnično brezhibno.


232. člen

Če s tem zakonom ni določeno drugače, se za inšpektorja in
inšpekcijski nadzor uporabljajo določbe zakona, ki ureja
inšpekcijski nadzor.


XIV. VARNOSTNI UKREPI, POOBLASTILA IN DRUGA POSEBNA
DOLOČILA

Odgovornost lastnika vozila

233. člen

(1) Če je prekršek zoper varnost cestnega prometa storjen z
vozilom, pa ni mogoče ugotoviti, kdo je storilec, se za prekršek
kaznuje lastnik oziroma imetnik pravice uporabe vozila, razen če
dokaže, da tega prekrška ni storil.

(2) Če je lastnik oziroma imetnik pravice uporabe vozila, s
katerim je storjen prekršek iz prejšnjega odstavka, pravna
oseba, samostojni podjetnik posameznik, državni organ ali
samoupravna lokalna skupnost, se kaznuje za prekršek odgovorna
oseba.


Ogrožanje ali povzročitev prometne nesreče

234. člen

(1) Če udeleženec cestnega prometa s prekrškom iz tega zakona
ogrozi drugega udeleženca cestnega prometa ali povzroči prometno
nesrečo, razen prometne nesreče z neznatno nevarnostjo, se
kaznuje za prekršek z najmanj 30.000 tolarjev. Vozniku motornega
vozila se izreče tudi najmanj tri kazenske točke.

(2) Vozniku motornega vozila, ki ogrozi drugega udeleženca
cestnega prometa in vozniku motornega vozila, ki povzroči
prometno nesrečo zaradi kršitve prometnega pravila oziroma
določbe o hitrosti, varnostni razdalji, strani oziroma smeri
vožnje, prehitevanju, vožnji mimo ustavljenega avtobusa ali
vozila, s katerim se prevaža skupina otrok, vzvratni vožnji ali
obračanju na vozišču, nenadnem, zaviranju oziroma zmanjšanju
hitrosti, vključevanju v promet oziroma prednosti vozil, vožnji
pod vplivom alkohola, mamil ali drugih psihoaktivnih snovi,
telesni ali duševni zmožnosti za vožnjo ali zaradi neupoštevanja
prometnega znaka ali znaka policista, se izreče tudi prepoved
vožnje motornega vozila.


(3) Sankcija, izrečena v skladu s prvim odstavkom, ne more
biti nižja od sankcije, predpisane za enak temeljni prekršek.

(4) Vozniku motornega vozila, ki je obdolžen storitve prekrška,
za katerega se po 32., 130., 131. členu tega zakona in tem členu
izreče sankcija prepovedi vožnje motornega vozila, policist na
kraju samem proti potrdilu začasno odvzame vozniško dovoljenje,
če je imetnik tujega vozniškega dovoljenja ali bi se lahko z
odhodom zaradi prebivanja v tujini izognil izvršitvi sodbe
sodišča.

(5) Začasno odvzeto vozniško dovoljenje se pošlje hkrati z
obdolžilnim predlogom pristojnemu sodišču. Če sodišče s sodbo
izreče sankcijo prepovedi vožnje motornega vozila, se začasno
odvzeto vozniško dovoljenje, hkrati s predlogom za izvršitev
sodbe, posreduje pristojnemu državnemu organu, ki to opravi v
poslovnem času, sicer pa ga vrne imetniku.

(6) V čas trajanja ukrepa prepovedi vožnje motornega vozila se
všteva tudi čas začasnega odvzema vozniškega dovoljenja.


Izrekanje kazenskih točk v prometu s prenehanjem
veljavnosti vozniškega dovoljenja

235. člen

(1) O prekršku iz tega zakona odloča prekrškovni organ v hitrem
postopku tudi, če je za prekršek poleg globe predpisana stranska
sankcija največ pet kazenskih točk v cestnem prometu v določenem
številu. Prekrškovni organ izreče kazenske točke v cestnem
prometu v predpisanem številu.

(2) Podatke o kazenskih točkah, izrečenih v skladu s prejšnjim
odstavkom, in o storilcu prekrška, ki so mu bile na ta način
izrečene kazenske točke, prekrškovni organ posreduje
ministrstvu, ki je v skladu z zakonom pristojno za vodenje
skupne evidence o številu izrečenih kazenskih točk za posamezne
storilce prekrškov in pravnomočnih odločbah o prenehanju
veljavnosti vozniškega dovoljenja.

(3) Imetniku vozniškega dovoljenja, ki z odločbo prekrškovnega
organa doseže ali preseže 18 kazenskih točk v cestnem prometu,
izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja sodišče, na
območju katerega ima stalno ali začasno prebivališče.

(4) Vozniku začetniku se izreče prenehanje veljavnosti
vozniškega dovoljenja, če v času treh let doseže ali preseže
sedem kazenskih točk v cestnem prometu.


Posredovanje osebnih podatkov

236. člen

(1) Ministrstvo za notranje zadeve, policija, upravna enota in
javna agencija imajo v zvezi s svojim delom pravico pridobiti in
uporabljati podatke o imetnikih vozniških dovoljenj, kandidatih
za voznike motornih vozil, vozilih, prekrških in kaznivih
dejanjih voznikov, storjenih v cestnem prometu, ter o izrečenih
kaznih in ukrepih.

(2) Podatke o imetnikih vozniških dovoljenj, lastnikih motornih
in priklopnih vozil in vozilih, ki jih potrebujejo v zvezi s
svojim delom pri izvajanju tega zakona in podzakonskih aktov,
izdanih na njegovi podlagi, imajo pravico pridobiti in
uporabljati tudi drugi organi in organizacije, kadar izvajajo
javna pooblastila.

(3) Organi in organizacije, ki zbirajo podatke iz prvega
odstavka tega člena, so jih dolžni na njihovo zahtevo brezplačno
posredovati organom in organizacijam iz prvega in drugega
odstavka tega člena.


237. člen

(1) Voznik je dolžan imeti pri sebi listino, s katero dokaže, da
sme voziti vozilo v cestnem prometu, veljavno prometno dovoljenje
oziroma veljavno prometno dovoljenje za začasno registrirano
vozilo, listine o tovoru, dovoljenje o izredni uporabi ceste,
dovoljenje za izredni prevoz in potrdilo o usposobljenosti za
izvajanje izrednega prevoza ter dovoljenje za vožnjo v času
prepovedi prometa in jih na zahtevo policista izročiti na
vpogled. Spremljevalec in organizator izrednega prevoza morata
imeti pri sebi dokazilo o usposobljenosti za izvajanje izrednega
prevoza in ga na zahtevo policista izročiti na vpogled.

(2) Voznik mora na policistovo zahtevo omogočiti pregled vozila,
opreme, naprav, tovora in pri njem sodelovati.

(3) Z globo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki
ravna v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom tega člena. Z
enako globo se kaznuje za tak prekršek tudi spremljevalec
oziroma organizator izrednega prevoza.

(4) Z globo 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki
ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena.


Prepoved vožnje in začasen odvzem vozniškega dovoljenja


238. člen

(1) Poleg primerov iz 132. člena tega zakona prepove policist
vozniku nadaljevanje vožnje in mu začasno odvzame vozniško
dovoljenje:

- če je zaradi telesnega ali duševnega stanja zmanjšana njegova
sposobnost za vožnjo;

- če ne uporablja pripomočkov, ki so vpisani v njegovem
vozniškem dovoljenju;

- če vozi vozilo v nasprotju z omejitvami, ki so vpisane v
njegovo vozniško dovoljenje;

- če prekorači dovoljeni čas trajanja vožnje ali ne izkoristi
predpisanega počitka;

- če je vozniško dovoljenje neveljavno zaradi zdravstvenih
razlogov, ali je odvzeto ali se izvršuje izrečena kazen
prepovedi vožnje motornega vozila.

(2) Vozniško dovoljenje, ki je bilo odvzeto zaradi vožnje pod
vplivom alkohola, vožnje pod vplivom mamil, psihoaktivnih
zdravil, drugih psihoaktivnih snovi ali odklonitve preizkusa s
sredstvi ali napravami ali strokovnega pregleda, se vrne vozniku
po preteku 24 ur od odvzema. Vozniško dovoljenje, ki je bilo
odvzeto iz drugih razlogov, se vrne vozniku, ko prenehajo
razlogi za odvzem. Odvzeto neveljavno vozniško dovoljenje se
pošlje organu, ki ga je izdal.

(3) Če imetnik vozniškega dovoljenja ne prevzame odvzetega
vozniškega dovoljenja v treh dneh od dne, ko mu je bilo odvzeto,
se to pošlje organu, ki ga je izdal.


Izločitev vozila iz prometa

239. člen

(1) Policist prepove nadaljnjo vožnjo in izloči iz prometa
motorno ali priklopno vozilo:

- ki ima vgrajene nehomologirane dele, naprave, opremo ali
posamezne sklope, če se za takšne naprave, dele, opremo ali
posamezne sklope zahteva homologacija;

- pri katerem vgrajeni del, naprava, oprema ali sklop ni tipsko
ali posamično odobren za to vozilo;

- ki ni registrirano ali nima veljavnega potrdila za preizkusno
vožnjo ali za katero je potekla veljavnost prometnega
dovoljenja;

- ki ni tehnično brezhibno;

- katerega voznik ne omogoči ali ne sodeluje pri pregledu
vozila, naprav, opreme ali tovora ali tehtanju vozila;

- ki v zimskih razmerah nima predpisane zimske opreme ali če je
na njem sneg, led, voda ali druge snovi, ki bi lahko vplivale na
vozne lastnosti vozila ali ki bi se lahko raztresale ali
razlivale z njega ali če stekla vozila ali vzvratna ogledala
niso čista;

- ki ni obvezno zavarovano v skladu s predpisi;

- ki je obremenjeno nad največjo dovoljeno maso ali osno
obremenitvijo po določilih proizvajalca vozila ali pri katerem
obremenitev presega predpisano razmerje med bruto močjo motorja,
izraženo v kW, in največjo dovoljeno maso vozila, izraženo v
tonah;

- na katerem je tovor naložen ali pritrjen v nasprotju z
določili tega zakona;

- ki samo ali skupaj s tovorom prekoračuje predpisane dimenzije
ali dovoljeno osno obremenitev ali dovoljeno skupno maso, pa
zanj ni bilo izdano dovoljenje za izredni prevoz ali ne
izpolnjuje posebnih pogojev, določenih v dovoljenju za izredni
prevoz, ali ne izpolnjuje določb tega zakona o izredni uporabi
cest;

- ki ne izpolnjuje predpisanih zahtev glede varstva okolja;

- ki mu v skladu z veljavnimi predpisi ni dovoljen vstop v
državo;

- ki ni ali ni na predpisan način označeno z registrskimi
tablicami;

- ki je označeno z registrskimi ali preizkusnimi tablicami, ki
niso izdane za to vozilo;

- ki vozi po cesti, po kateri je vožnja tovrstnih vozil
prepovedana.

Če je prepoved iz zadnje alinee začasna, ga izloči za toliko
časa, dokler prepoved vožnje ne preneha.

(2) Policist lahko prepove nadaljnjo vožnjo in izloči iz prometa
tudi motorna ali priklopna vozila, ki ne izpolnjujejo drugih
predpisanih pogojev za vožnjo v cestnem prometu, če bi to lahko
vplivalo na varnost prometa.


(3) Policist prepove nadaljnjo vožnjo motornega vozila, če
voznik ali potnik ne uporablja ali ne uporablja na predpisan
način varnostnega pasu, dokler ga ne uporabi, ali če otrok, ki
se vozi v vozilu, ni zavarovan v skladu s štirinajstim odstavkom
102. člena tega zakona. Nadaljnjo vožnjo prepove tudi, če voznik
ali potnik na kolesu, kolesu s pomožnim motorjem, kolesu z
motorjem, motornem kolesu, trikolesu, lahkem štirikolesu ali
štirikolesu, ne uporablja predpisane zaščitne čelade oziroma je
ne uporablja tako, kot je to predvideval proizvajalec, dokler je
ne uporabi na način, ki ga je predvideval proizvajalec.

(4) Policist, ki izloči iz prometa vozilo iz prvega ali drugega
odstavka tega člena, lahko odvzame registrske oziroma preizkusne
tablice.

(5) Če v primeru iz prejšnjega odstavka voznik ne odstrani
registrskih ali preizkusnih tablic z vozila, se jih odstrani z
neposredno fizično prisilitvijo na voznikove stroške.

(6) Odvzete registrske tablice se v roku treh dni od odvzema
vrnejo uporabniku ali lastniku vozila, s katerega so bile
odvzete, če je odpravljen razlog, zaradi katerega so bile
odvzete. Po tem roku se pošljejo registracijski organizaciji, ki
jih je izdala. Odvzete preizkusne tablice se uničijo.

(7) Policist začasno izloči iz prometa tudi motorna vozila ali
skupino vozil, za katerimi je zaradi počasne vožnje nastala
kolona vozil.

(8) V primeru, da so v vozilo vgrajene nehomologirane naprave,
nadomestni deli ali oprema, ki bi morali biti homologirani, ali
vgrajeni del, naprava, oprema ali sklop ni tipsko ali posamično
odobren za to vozilo, lahko izloči vozilo iz prometa in odvzame
registrske tablice tudi pristojni inšpektor.


240. člen

(1) Izločitev vozila traja toliko časa, dokler se ne odpravijo
razlogi, zaradi katerih je bila odrejena, ali se pridobi
ustrezno dovoljenje.

(2) Lastnik vozila mora odstraniti izločeno vozilo s ceste v
roku 24 ur. Če tega ne stori, odstrani vozilo na njegove stroške
izvajalec rednega vzdrževanja cest.

(3) Z globo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek lastnik
vozila, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena.

(4) Z globo najmanj 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek
pravna oseba ali podjetnik posameznik, ki ravna v nasprotju z
drugim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pa z globo najmanj
50.000 tolarjev.


Odreditev tehničnega pregleda

241. člen

(1) Policist napoti vozilo na tehnični pregled in odvzame
registrske tablice, če sumi, da:

- motorno ali priklopno vozilo ni tehnično brezhibno zaradi
napak na podvozju ali na napravah za upravljanje ali zaviranje,

- je vozilo predelano tako, da ne ustreza tehničnim normativom,
ki jih je določil proizvajalec,

- so v vozilo vgrajene nehomologirane naprave, nadomestni deli
ali oprema, ki bi morali biti homologirani,

- vgrajeni del, naprava ali oprema ni tipsko ali posamično
odobren za to vozilo,

- ne izpolnjuje predpisanih zahtev glede emisij snovi in
energije v zrak, ali

- je tako poškodovano v prometni nesreči, da ni sposobno varne
udeležbe v cestnem prometu.

(2) V primeru iz zadnje alinee prejšnjega odstavka se tehnični
pregled opravi, ko je vozilo popravljeno.

(3) Stroške tehničnega pregleda plača voznik. Vozniku se ti
stroški, razen v primeru iz prejšnjega odstavka, povrnejo, če se
na tehničnem pregledu ugotovi, da je vozilo tehnično brezhibno.


Tehtanje vozila

242. člen

(1) Policist sme napotiti na tehtanje vozilo, za katerega sumi,
da je tovor, ki se na njem prevaža, naložen v nasprotju z
določbami predpisov o cestnem prometu. Voznik mora na
policistovo zahtevo omogočiti tehtanje vozila. Če na kraju
postopka vozila ni mogoče stehtati, mora na policistovo zahtevo
odpeljati vozilo na tehtanje.

(2) Z globo najmanj 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek
voznik, ki ravna v nasprotju s policistovo zahtevo iz prejšnjega
odstavka.


(3) Z globo najmanj 600.000 tolarjev se kaznuje za prekršek
pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, katerega
voznik ravna v nasprotju s policistovo zahtevo iz prvega
odstavka tega člena, odgovorna oseba pa z globo najmanj 60.000
tolarjev.


Odstranitev nepravilno parkiranega vozila

243. člen

(1) Policist odredi odstranitev oziroma odvoz vozila, ki je
parkirano v nasprotju z določili tega zakona (nepravilno
parkirano vozilo), če onemogoča drugemu udeležencu cestnega
prometa varno nadaljevanje poti tako, da je pri izogibanju temu
vozilu on ali kdo drug ogrožen ali bi glede na okoliščine lahko
bil ogrožen, ali ovira druge udeležence cestnega prometa v
smislu 2. do 7. točke petega odstavka 123. člena ali 15. ali 18.
točke četrtega odstavka 52. člena tega zakona.

(2) Odstranitev vozila, nepravilno parkiranega na cesti, razen
na državni cesti zunaj naselja, odredi v skladu s prejšnjim
odstavkom tudi občinski redar.

(3) Odstranitev vozila se opravi na stroške lastnika vozila.


Odstranitev zapuščenega vozila

244. člen

(1) V primeru, da policist, občinski redar ali inšpektor,
pristojen za nadzor cest, najde zapuščeno vozilo, namesti nanj
pisno odredbo, s katero naloži lastniku vozila, da ga odstrani v
roku treh dni od dneva izdaje odredbe.

(2) Če lastnik ne odstrani zapuščenega vozila v treh dneh, ga na
njegove stroške odstrani pristojni izvajalec rednega vzdrževanja
cest. Po treh mesecih se zapuščeno vozilo lahko uniči.

(3) Z globo 60.000 tolarjev se kaznuje za prekršek lastnik
zapuščenega vozila, ki vozila ne odstrani, kljub temu, da je
bila odrejena odstranitev v skladu s prvim odstavkom tega člena.


Prepoved vleke vozil

245. člen

(1) Če policist ugotovi, da vleka vozila ni v skladu s predpisi,
prepove nadaljnjo vleko, dokler pomanjkljivosti niso odpravljene.

(2) Izjemoma lahko policist dovoli nadaljnjo vleko do
najbližjega kraja, kjer je mogoče vozilo popraviti ali odpraviti
napake pri vleki.


Začasni ukrepi ob ugotovljenih pomanjkljivostih na cesti

246. člen

(1) Policist, ki ugotovi pomanjkljivosti na cesti, ki neposredno
ogrožajo varnost prometa, izvede začasne ukrepe, s katerimi se
prepreči ogrožanje udeležencev v cestnem prometu, in o tem
obvesti pristojnega izvajalca rednega vzdrževanja cest.

(2) Policist sme odrediti odstranitev predmetov, objektov,
drugih naprav ali ovir na cesti ali ob njej, če:

- slepijo udeležence v cestnem prometu,

- zmanjšujejo preglednost ceste,

- zmanjšujejo vidnost prometne signalizacije ali prometne opreme
na cesti,

- zavajajo udeležence v prometu,

- ovirajo udeležence v prometu in zmanjšujejo pretočnost prometa,

- odvračajo pozornost voznikov, ali

- so postavljeni v nasprotju z določbami predpisov o varnosti
cestnega prometa ali predpisov o javnih cestah.

(3) Izvajalec rednega vzdrževanja cest mora takoj zavarovati
nevarno mesto s predpisano prometno signalizacijo in opremo in v
najkrajšem možnem času odpraviti pomanjkljivosti iz prvega
odstavka tega člena oziroma odstraniti predmete, objekte, druge
naprave ali ovire iz prejšnjega odstavka.

(4) Pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v
nasprotju s policistovo odredbo iz drugega odstavka tega člena,
se kaznuje za prekršek z globo najmanj 500.000 tolarjev,
odgovorna oseba pa z globo najmanj 50.000 tolarjev.


247. člen

(1) Policist, ki ugotovi, da za delo na cesti, za športno ali
drugo prireditev na cesti ali ob njej ni izdano ustrezno
dovoljenje, da je dovoljenju potekla veljavnost, da se delo
oziroma prireditev ne izvaja v skladu s predpisanimi pogoji, da
je nezadostno zavarovana oziroma je promet neprimerno urejen,
lahko na kraju samem odredi začasne ukrepe za zavarovanje kraja
oziroma za ureditev prometa ali začasno prepove nadaljnje
izvajanje del ali prireditve na cesti ali ob njej.


(2) O ugotovitvah in začasnih ukrepih iz prejšnjega odstavka
mora policist takoj obvestiti organ, ki je izdal dovoljenje za
delo ali prireditev na cesti in pristojni organ za nadzor cest,
če je treba pa tudi pristojnega izvajalca rednega vzdrževanja
cest.

(3) Začasni ukrepi iz prvega odstavka tega člena, veljajo do
dokončne odločitve pristojne policijske uprave oziroma
pristojnega organa za nadzor cest.


Izločitev predelanih vozil

248. člen

(1) Če policist ugotovi, da je v cestnem prometu vozilo, ki je
predelano tako, da ne ustreza tehničnim normativom, ki jih je
določil proizvajalec, in ta predelava ni vpisana v dokumentu o
skladnosti vozila, tako vozilo izloči iz prometa in odvzame
registrske tablice.

(2) Policist zaseže kolo s pomožnim motorjem, kolo z motorjem,
motorno kolo, lahko štirikolo ali štirikolo, ki je predelano
tako, da presega največjo moč motorja ali največjo
konstrukcijsko določeno hitrost, določeno v deklaraciji
proizvajalca vozila, ali največjo konstrukcijsko hitrost,
določeno v tem zakonu za posamezno vrsto vozil in odvzame
registrske oziroma preizkusne tablice.

(3) Če v primeru iz prvega ali drugega odstavka tega člena,
voznik ne odstrani z vozila registrskih ali preizkusnih tablic,
se jih odstrani z neposredno fizično prisilitvijo na voznikove
stroške.

(4) Odvzete registrske tablice se pošljejo registracijski
organizaciji, ki jih je izdala. Odvzete preizkusne tablice se
uničijo.

(5) Z globo najmanj 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek iz
drugega odstavka tega člena lastnik predelanega vozila.

(6) Z globo najmanj 1,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek
pravna oseba ali podjetnik posameznik, ki predela kolo s
pomožnim motorjem, kolo z motorjem, motorno kolo, lahko
štirikolo ali štirikolo tako, da presega največjo moč motorja
ali največjo konstrukcijsko določeno hitrost, določeno v
deklaraciji proizvajalca vozila ali največjo hitrost, določeno v
predpisih o varnosti cestnega prometa, odgovorna oseba pa z
globo najmanj 100.000 tolarjev. Z globo najmanj 100.000 tolarjev
se kaznuje za tak prekršek fizična oseba.


Prepoved vožnje osebi, ki ni sposobna voziti

249. člen

Če policist ugotovi, da v cestnem prometu vozi vozilo oseba, ki
nima pravice voziti takega vozila ali za katero iz upravičenih
razlogov meni, da ni sposobna voziti takega vozila, ji sme
preprečiti nadaljnjo vožnjo.


Sodelovanje policije

250. člen

(1) Policija sodeluje v strokovnih in revizijskih komisijah, ki
obravnavajo prometno ureditev, ter v komisijah, ki opravljajo
tehnične preglede in prevzeme cest in cestnih objektov.

(2) Policija sme zaradi varnosti prometa zahtevati spremembo ali
dopolnitev prometne ureditve.


251. člen

(1) O vsaki spremembi prometne ureditve mora upravljavec ceste
obvestiti pristojno policijsko postajo najmanj sedem dni pred
spremembo.

(2) Z globo najmanj 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek
pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v
nasprotju z določbo tega člena, odgovorna oseba pa z globo
najmanj 50.000 tolarjev.


XV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

252. člen

(1) Vlada Republike Slovenije ustanovi Javno agencijo za varnost
cestnega prometa v treh letih od uveljavitve tega zakona. Z dnem
ustanovitve javne agencije preneha delovati Svet za preventivo
in vzgojo v cestnem prometu Republike Slovenije.

(2) Sredstva za delovanje, oprema in zaposleni v Svetu za
preventivo in vzgojo v cestnem prometu se prenesejo oziroma
preidejo v javno agencijo.

(3) Organi, ki opravljajo naloge, določene z Zakonom o varnosti
cestnega prometa (Uradni list RS, št. 30/98, 33/2000 - odl. US,
39/2000 - popr. odl. US, 61/2000, 100/2000 - odl. US, 21/02 in
67/02), ki so s tem zakonom prenesene na javno agencijo,
izvajajo te naloge do ustanovitve javne agencije.


(4) Organi, ki vodijo evidenco o izdanih dovoljenjih za voznika
inštruktorja, učitelja predpisov in vodjo avtošole, določene z
Zakonom o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 30/98,
33/2000 - odl. US, 39/2000 - popr. odl. US, 61/2000, 100/2000 -
odl. US, 21/02 in 67/02), prenesejo podatke iz teh evidenc na
javno agencijo.


253. člen

Prehode za pešce iz tretjega odstavka 7. člena tega zakona je
potrebno opremiti v skladu s predpisanimi pogoji v treh letih od
uveljavitve tega zakona.


254. člen

Naprave in ovire iz prvega odstavka 121. člena tega zakona je
potrebno uskladiti s tehničnimi predpisi v treh letih od
uveljavitve tega zakona.


255. člen

Določba štirinajstega odstavka 119. člena tega zakona, ki se
nanaša na prepoved utripajočih luči na napravah za dajanje
svetlobnih prometnih znakov, se prične uporabljati 18 mesecev po
uveljavitvi tega zakona.


256. člen

(1) Določbe 139. člena tega zakona o vožnji s spremljevalcem se
začnejo uporabljati v dveh letih po uveljavitvi tega zakona.

(2) Določbe 140. člena tega zakona o vozniku začetniku se
začnejo uporabljati v štirih letih po uveljavitvi tega zakona.

(3) Program iz četrtega, petega in šestega odstavka 167. člena,
program iz prvega odstavka 168. člena in program iz drugega
odstavka 189. člena tega zakona do ustanovitve javne agencije
izvajajo organizacije, ki jih za to pooblasti minister,
pristojen za notranje zadeve.

(4) Program iz drugega odstavka 189. člena tega zakona do
ustanovitve javne agencije predpiše minister, pristojen za
notranje zadeve, na predlog Sveta za preventivo in vzgojo v
cestnem prometu Republike Slovenije.


257. člen

Določbe 147., 148., 149. in 150. člena tega zakona se pričnejo
uporabljati v enem letu od uveljavitve tega zakona. Do takrat se
uporabljajo določbe 124., 128., in 129. člena Zakona o varnosti
cestnega prometa (Uradni list RS, št. 30/98, 33/2000 - odl. US,
39/2000 - popr. odl. US, 61/2000, 100/2000 - odl. US, 21/02 in
67/02).


258. člen

Vozniška dovoljenja, izdana na obrazcu vozniškega dovoljenja,
določenega s Pravilnikom o obrazcih prometnih dovoljenj in
vozniškega dovoljenja ter o registrskih tablicah (Uradni list
RS, št. 5/92, 70/95 in 73/2000) ali Pravilnikom o vozniških
dovoljenjih (Uradni list RS, št. 117/02, 100/03 in 59/04) ter na
podlagi 128.a člena Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni
list RS, št. 30/98, 33/2000 - odl. US, 39/2000 - popr. odl. US,
61/2000, 100/2000 - odl. US, 21/02 in 67/02) ostanejo v uporabi
do poteka roka veljavnosti.


259. člen

Učitelj vožnje, ki na dan uveljavitve tega zakona poučuje
predpise o varnosti cestnega prometa, osnove delovanja naprav in
opreme na motornem vozilu, psihologijo v cestnem prometu in
prometno etiko in nima izobrazbe določene v šestem odstavku 159.
člena tega zakona, si mora predpisano izobrazbo pridobiti v
petih letih od uveljavitve tega zakona.


260. člen

(1) Predsednik ali član izpitne komisije, ki je na dan
uveljavitve tega zakona zaposlen na takem delovnem mestu in nima
izobrazbe določene v 173. členu tega zakona, si mora v petih
letih od dneva uveljavitve tega zakona, pridobiti predpisano
izobrazbo.

(2) Za predsednika ali člana izpitne komisije, ki ima več kot
deset let delovnih izkušenj na tem delovnem mestu in je starejši
od 45 let, pogoj iz prejšnjega odstavka ne velja.


261. člen

Ne glede na določbi prve alinee prvega odstavka in četrtega
odstavka 194. člena tega zakona se traktor in traktorski
priklopnik registrira, če je bil izdelan do uveljavitve tega
zakona ter ni bil registriran in lastništvo vozila ni sporno, če
lastnik vozila poda predlog za registracijo vozila v roku enega
leta od uveljavitve tega zakona.


262. člen

(1) Določbe prvega in tretjega odstavka 195. člena tega zakona,
ki se nanašajo vsebino registrskih tablic se pričnejo
uporabljati v enem letu po uveljavitvi tega zakona.

(2) Registrske tablice, ki so bile izdane na podlagi 178. člena
Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 30/98,
33/2000 - odl. US, 39/2000 - popr. odl. US, 61/2000, 100/2000 -
odl. US, 21/02 in 67/02), ostanejo v veljavi tudi po uveljavitvi
tega zakona.


263. člen

Imetniki vozniškega dovoljenja za vožnjo vozil kategorije H
smejo voziti tudi motorna kolesa, izdelana do 27. julija 2002,
katerih delovna prostornina motorja ne presega 50 ccm, in
konstrukcijsko določena hitrost ne presega 50 km/h.


264. člen

Avtošole, ki so bile registrirane do sprejema tega zakona, lahko
opravljajo svojo dejavnost do izdaje novih odločb o vpisu v
register avtošol, vendar najdalj dve leti od uveljavitve tega
zakona.


265. člen

Podzakonski predpisi iz tega zakona morajo biti izdani
najkasneje v enem letu, od uveljavitve tega zakona, koncesijski
akti in tarifa iz desetega odstavka 211. člena tega zakona pa
najkasneje v 18 mesecih po uveljavitvi tega zakona.


266. člen

Pooblastila, izdana organizacijam na podlagi Zakona o varnosti
cestnega prometa (Uradni list RS, št. 30/98, 33/2000 - odl. US,
39/2000 - popr. odl. US, 61/2000, 100/2000 - odl. US, 21/02 in
67/02), ostanejo v veljavi do izdaje novih pooblastil, vendar ne
več kot tri leta od uveljavitve tega zakona.


267. člen

(1) Minister, pristojen za notranje zadeve, organizacijam, ki
imajo na dan uveljavitve tega zakona pooblastilo za opravljanje
registracije motornih in priklopnih vozil, izda javno
pooblastilo za registracijo v enem letu od uveljavitve tega
zakona.

(2) Organizacije, pooblaščene za opravljanje tehničnih pregledov
motornih in priklopnih vozil, smejo opravljati registracijo na
podlagi pooblastila iz drugega odstavka 175. člena Zakona o
varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 30/98, 33/2000 -
odl. US, 39/2000 - popr. odl. US, 61/2000, 100/2000 - odl. US,
21/02 in 67/02) najdalj eno leto od uveljavitve tega zakona.


268. člen

Kolikor v določbah tega poglavja ni drugače določeno, se
podzakonski predpisi, izdani na podlagi Zakona o varnosti
cestnega prometa (Uradni list RS, št. 30/98, 33/2000 - odl. US,
39/2000 - popr. odl. US, 61/2000, 100/2000 - odl. US, 21/02 in
67/02), uporabljajo do izdaje ustreznih predpisov, izdanih na
podlagi tega zakona, kolikor niso v nasprotju s tem zakonom.


269. člen

(1) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o
varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 30/98, 33/2000 -
odl. US, 39/2000 - popr. odl. US, 61/2000, 100/2000 - odl. US,
21/02 in 67/02).

(2) Določbe Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS,
št. 30/98, 33/2000 - odl. US, 39/2000 - popr. odl. US, 61/2000,
100/2000 - odl. US, 21/02 in 67/02) se uporabljajo do začetka
uporabe tega zakona.


270. člen

(1) Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja
2005.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek se določbe 92. člena, petega
odstavka 152. člena, 154. člena in desetega odstavka 211. člena
tega zakona začnejo uporabljati z dnem uveljavitve tega zakona.

********************

(Objavljeno 29.7.2004)

********************


(1) Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varnosti
cestnega prometa (ZVCP-1A) (Uradni list RS, št. 35-1163/2005),
objavljen 5.4.2005, ki velja od 20.5.2005, določa tudi:

"PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA

29. člen

(1) Prometne nalepke, izdane do uveljavitve tega zakona,
ostanejo v veljavi do poteka njihove veljavnosti.

(2) Ob izteku veljavnosti prometne nalepke se za vozilo izda
prometno dovoljenje, s katerim se nadomesti prometno dovoljenje
oziroma potrdilo, ki je bilo za vozilo izdano po dosedanjih
predpisih.

(3) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se do izdaje
prometnih dovoljenj, določenih s tem zakonom, za registracijo
vozil uporabljajo prometna potrdila, določena z Zakonom o
varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 83/04)."

********************

(2) Odločba ustavnega sodišča, št. U-I-32/05-13, z dne 30.6.2005,
o razveljavitvi osmega odstavka 92. člena Zakona o
varnosti cestnega prometa ter delni razveljavitvi 1. člena
Pravilnika o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati vozila in
vozniki vozil, s katerimi se prevažajo skupine otrok (Uradni list
RS, št. 67-2968/2005), objavljena 15.7.2005, ki velja od
16.7.2005, določa:

"1. Osmi odstavek 92. člena Zakona o varnosti cestnega prometa
(Uradni list RS, št. 83/04 in 35/05) se razveljavi.
Razveljavitev začne učinkovati eno leto po objavi te odločbe v
Uradnem listu Republike Slovenije.

2. V 1. členu Pravilnika o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati
vozila in vozniki vozil, s katerimi se prevažajo skupine otrok
(Uradni list RS, št. 110/04), se besedilo "razen avtobusov v
rednem linijskem prometu" razveljavi. Razveljavitev začne
učinkovati eno leto po objavi te odločbe v Uradnem listu
Republike Slovenije.

3. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti
2., 3. in 4. člena Pravilnika o pogojih, ki jih morajo
izpolnjevati vozila in vozniki vozil, s katerimi se prevažajo
skupine otrok, se zavrne."

********************

(3) Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varnosti
cestnega prometa (ZVCP-1B) (Uradni list RS, št. 69-3065/2005),
objavljen 22.7.2005, velja od 23.7.2005

********************

(4) Zakon o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih
delavcev ter o zapisovalni opremi v cestnih prevozih (ZDCOPMD)
(Uradni list RS, št. 76-3387/2005), objavljen 12.8.2005, ki velja
od 27.8.2005, določa tudi:


"45. člen

(razveljavitev)

Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati:

- 73., 74., 75., 76., 77., 78., 79., 80. in 81. člen Zakona o
varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 83/04, 35/05,
67/05 - odločba US in 69/05),

..."

********************

(5) Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varnosti
cestnega prometa (ZVCP-1C) (Uradni list RS, št. 108-4687/2005),
objavljen 2.12.2005, ki velja od 3.12.2005, določa tudi:


"5. člen

Minister, pristojen za notranje zadeve, izda predpis na podlagi
prve alinee 203. člena zakona, ki se nanaša na vsebino
registrskih tablic, najpozneje v treh letih od dneva uveljavitve
tega zakona.


6. člen

(1) Z dnem, ko začne veljati ta zakon, preneha veljati Pravilnik
o registrskih tablicah motornih in priklopnih vozil (Uradni list
RS, št. 74/05).

(2) Do začetka uporabe predpisa, izdanega na podlagi prve alinee
203. člena zakona, se za izdajanje registrskih tablic motornih
in priklopnih vozil uporabljajo določbe Pravilnika o registrskih
tablicah motornih in priklopnih vozil (Uradni list RS, št.
29/04)."


********************
Default avatar
Zakon o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1)

sori, sem narobe natipkala
Default avatar
Hvala!
Default avatar
Tole sem našla, morda ti bo pomagalo...

Tu piše tudi tole "Določbe o omejitvi starosti vozil za prevoz otrok v šolo in iz šole začnejo veljati šele 1. septembra 2006! "

V samem ZVCP sama nisem našla nič konkretnega.


Vladka
***********************************************************************
http://galerija.over.net/main.php/v/ust ... /Vladka+K/
Default avatar
Vladka hvala, mislim, da bom mogla poklicat na policijo, jih opozoriti na napake in pomankljivosti!