Ali mečete hrano stran?
V eni temi spodaj ena pravi, da raje malo skuha, da ne močejo hrane stran. Mi sicer nismo Gorenjci, ampak nam na misel ne pride, da bi kaj stran vrgli. V tem smo se res izmojstrili. Če preveč skuhamo, pojemo pri drugem obroku ali pa spremenimo v drugo jed. Npr. kakšna zelenjava se potem spremeni v juho, riž v zakuho nene juhe, meso iz juhe v mesno solato itn.
Pa še tega se držim: starši nismo otroška kanta! Moja mama je namreč vedno pojedla za otroki, da ni metala stran, pa se je leta ukvarjala s tem, da ima 5 kg preveč. Njene napake ne ponavljam.
A sem pametna, a ne :-))))
Ja, hrano metati stran je grdo, a še huje je, če si, kot je nekdo napisal, sam ta kanta za smeti – češ, hrane je škoda, pa bom vase vrgel – le kakšno uslugo pa s tem naredimo svojemu zdravju, razen da smo si potešili vest? Sama raje vržem stran (čeprav to ni ravno pogosto, pač pazim, koliko skuham), kot da bi “vrgla” vase in si uničevala želodec in zdravje nasploh.
“Ma se skuha, postavi na mizo, se reče dober tek. Če ostane, se tisto toliko časa je, dokler ni lonec prazen! Vojla!!!”
Ja, saj zato pa je 60{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} ljudi predebelih, da ne govorimo o civilizacijskih boleznih od prenažrtosti… :((
Je se do takrat, dokler ne začutiš prvega znaka sitosti (oz. nehaš lahko že prej, ker občutek sitosti nastopi šele po cca. 15-20 min), ne pa zbasat vase ves lonec, samo da bo prazen. Joj, joj… Ljudje božji, a so vam bolj pomembni prazni lonci ali vi sami??
Če ostane na krožniku nekaj hrane se seveda vrže stran. Pri nas pač ni navada, da bi se prisilil pojesti do konca zaradi nekake mistifikacije hrane. Tudi moja mama me ni morila s kakim kruhkom, ki ga je treba poljubit…Skuham pa običajno tako, da je ravno prav, ker nihče ne mara pogretih ostankov. Kaj pa naj naredim z desetimi listi solate, ki plavajo v kisu in olju? Ali pa z žlico prebrskanega in v omako namočenega riža? Naj pojem kot kaka kanta za smeti ali pa sedem na letalo in nesem lačnemu črnčku v Afriko?