trije otroci v stanovanju?
Prosim za vaše nasvete, predvsem tiste s tremi otroci. Tretjega bi imela, a kaj ko imamo samo eno otroško sobo s pogradom. Imamo varianto, da se midva z možem iz spalnice preseliva v dnevno in tako dobimo dve otroški sobi ali pa da greva midva v manjšo otroško in so v večji sobi vsi trije otroci. Zaenkrat druge možnosti ne vidim, ne vem pa, kaj bo čez 10 let, ko bo za tretjega otroka že prepozno. Prosim za vaše nasvete oziroma tiste, ki ste v blokih. Imate vsi zelo velika stanovanja ali kako?
Tudi midva se sprašujeva, kako bi šlo…Zdaj sva sicer pri prvem, vendar mi je uganka, kako dati dva različno stara otroka spat v skupno sobo?! Da o tretjem sploh ne zgubljam besed. Imamo 72m2, optimalno izkoriščenih in tudi midva sva sklenila, da bova pač kasneje iz dnevne naredila tudi spalnico. Čeprav…ravno všeč nama pa to ni.
Preden smo se preselili v novo stanovanje, kjer ima vsak otrok svojo sobo, so bili vsi trije otroci v skupni sobi. Midva sva imela spalnico, otroci otroško sobo (cca 25 m2), dnevne sobe nismo imeli, temveč bivalno kuhinjo. Stanovanje je bilo 2-sobno, staromeščansko, s 79,6 m2.
V časih moje babice je bila otroška soba – dnevna soba.
Pozdrav!
Nina
Moj mož je svoje otroštvo preživel v stanovanju, v katerem smo zdaj mi. Ima 75 m2. V hišo so se preselili ko so bili otroci stari 23, 20 in 17 let. Prej so imeli vsi trije eno sobo.
No v tej sobi je zdaj najin sine in še vedno mi ni jasno, kako je tašča lahko noter imela tri in so imeli dovolj prostora za postelje, igro in kasneje še za eno pisalno mizo. Drugo so imeli v kuhinji in tretjo v spalnici. meni se je soba takrat zdela ogromna, zdaj pa se mi zdi, da se v njej ne moremo niti obrnit, pa imamo samo posteljo, majhno omaro in mizico s stolčkoma v njej.
Očitno je vse v organizaciji! Če imata željo po tretjem otroku, naj vaju ta majhen problemček ne ovira!
Pozdrav!
Mi imamo tri otroke 8,5 let ,5 in še malo in 2,5 let,spijo skupaj v otroški sobi,velikadva na pogradu,mali na posteljici (140 cm).Prpstora imajo dovolj tudi za igro (igrajo se itak največ v dnevni sobi).Čez par let se imamo namen selit v hišo,kjer bo imel vsak svojo sobo.A zdaj ,ko so še manjši jim prav nič ne manjka,mož pravi,da si bodo večere,ko gredo skupaj spat in se smejijo in hodijo drug k drugemu v posteljo najbolje zapomnili.
Če bi imeli namen ostati v stanovanju,bi verjetno preuredili dnevno sobo,ki je malo večja v otroško.
Včasih so rekli: pohlevnih ovc gre velik v en hlev – v prenesenem pomenu: ljudje, ki se imajo radi in so strpni drug z drugim so prav lahko tako skupaj. Sicer pa je bilo včasih 75 m2 veliko stanovanje že pravo razkošje in ponavadi otroci nismo imeli vsak svoje sobe. In prav pravi halijin mož, da si bodo otroci najbolj zapomnili, kako luštno je bilo v skupni sobi. To je bilo šepetanja in pogovorov, zlasti okoli praznikov, za Miklavža, Božič, še danes jih pomnim. Seveda, ko so otroci odrasli, še posebej, če so v družini fantje in dekleta, imajo radi vsak svoj kotiček. Ampak potem gredo tako kmalu na svoje in svet se vrti naprej.
LP
Sama kot ena izmed treh otrok v stanovanju s 75 kvadrati lahko rečem le to – ni treba, da imajo otroci vsak svojo sobo. Ja, občasno neskončno paše, saj imaš v odraščanju obdobja, ko bi cel svet okrog sebe zradiral, ampak to se nikakor ne reši s tem, da imaš svojo sobo. Prav je, da imaš toliko prostora, da imajo otroci v času, ko se učijo (berejo) svoj mir. Sama sem se največkrat učila v kuhinji ali v dnevni sobi, zelo redko v sobi, ki sem si jo delila z bratom (drugi brat je spal v mini sobici, ki je nastala s predelitvijo dnevne sobe).
Moji trije imajo na voljo dve sobi. V manjši je ena postelja, v večji pa dve. Zdaj, ko so še majhni, so najraje vsi skupaj, za čas, ko bodo želeli svoj mir, pa imamo stanovanje dovolj veliko, da se ne srečamo, če se nočemo.
LPM
Spoštovana.
Mi živimo v stanovanju (65 m2), ki ima dve večji sobi in jedilnico s kuhinjo (2,5 sobno). V eni večji sobi spiva z možem in najina skoraj dvoletna hčerka, v drugi spi sin. Če nam bo uspelo imeti še enega dojenčka, bo pač spal v najini sobi, hčerka pa se bo selila k sinku.
Naj se Vaše želje uresničijo.
Vidka
Sama sem živela v bloku v 1,5 sobnem stanovanju in sem imela sobico v kabinetu skupaj z sestro….nič nama ni manjkalo. Bolj kot ne smo skupaj preživljali dneve, včasih smo si hodili po nogah a najlepše smo se imeli ko nas je bila polna hiša, po možnosti še najine prijateljice….
Tudi sedaj živimo v cca.72m velikem stanovanju, sicer imamo samo enega škratka, ampak želiva si tri škratke in vsi trije bodo v eni sobi..v najboljšem primeru bo prvorojenec imel svojo sobo (če se bova midva selila v dnevno sobo) in mlajša dva v svoji….
Mislim, da so družine na tak način tudi zelo povezane med seboj.
Lp M
A na to, kaj bi radi imeli otroci in kaj je dobro, da imajo-svojo sobo in malo miru in zasebnosti-kaj misliš? Ni prijetno skozi nekoga prenašat okoli sebe, vsak človek ,tudi otrok rabi zasebnost in mir, da se lahko zave, da je osebnost. Ne pa da komaj čaka, da je konec šole in gre v dijaški dom ali študentski dom, ali pa na pot okoli sveta, da se reši domačih razmer. in če že , sobiva z vrstniki.