ZBIRKA PESMI ZA DEŽEVNE DNI
Spoštovane /-i!
Se že poznajo počitnice! Pošiljam zbirko pesmi, ki so bile objavljene na različnih koncih, največ na MON-u – za deževne dni! Lep dan želim!
Vidka
***********************************************************
VI NISTE ENA OSEBA, TEMVEČ TRI.
TISTI, KI SAMI MISLITE, DA STE.
TISTI, KI DRUGI MISLIJO, DA STE.
TISTI, KI STE V RESNICI.
(Sathya Sai)
… bodite enkratni, neponovljivi in tisto, kar ste v resnici …
Pesmi objavili Medvedek Pu, Mavrični Vitez in drugi…
ZBIRKA PESMI, MISLI…,
OBJAVLJENIMI NA MED.OVER.NET-u
Zbrala in uredila
Vidka
december, 2004 – julij 2005
**********************************************************
NAJPOMEMBNEJŠE V ŽIVLJENJU
Človek ima sto želja;
naj se še tako spozna
na modrost življenja,
svoja tiha hrepenenja
vselej s srcem meri.
V luči duše jim odmeri
najsvetlejše mesto.
Kadar mojih sto želja
z življenjem pokramlja,
stegnem pramen svojih rok;
z njim objamem kup otrok
in zapojem čez planet:
“najpomembnejša za svet
je ljubezen do otrok –
njim postavljam slavolok!”
(Zvezdana Majhen)
SREČA JE…
Sreča je sama zadostno opravičilo.
Lepe stvari so prave in resnične;
torej so lepa dejanja tista,
ki ugajajo bogovom.
Modri ljudje imajo notranji občutek za to, kaj je lepo, in največja modrost je zaupati tej intuiciji in se ji prepustiti, da te vodi.
Odgovor na bistveno vprašanje,
kaj je prav, tiči v človekovih prsih.
Zaupaj si!
(Aristotel)
STARŠI
Pravi starši, kar čudno se sliši,
ne rastejo za vsakim vogalom
ne v vsaki hiši.
Pravi starši so strašno redki primerki,
podarjeni pravemu sinu ali pa hčerki.
Pravi starši niso nikoli stari
za trumbarumba in larifari,
za kozaklamf ali za bibaleze
in za take trumbarumbarske zveze.
Prvi starši so iznajdljivi
in zanesljivi in ubogljivi
pa nas vodijo, ko sonce dan jaše,
mimo svoje službe in šole naše
v igrarijo in trumbaruri.
Pravi starši so z nami ob vsaki uri
in so kdaj majhni kot droben škrat,
da jih pobožamo in damo – spat.
(Tone Pavček)
Na svetu si, da gledaš SONCE.
Na svetu si, da greš za SONCEM.
Na svetu si, da sam SI SONCE
in da s sveta odganjaš – SENCE.
(Tone Pavček)
ZDRAVJE
Zbogom Zdravje, oprosti mi,
ampak Zate nimam časa.
Pridi nazaj, poskusi še enkrat,
počakaj, sedaj nimam časa.
Moral bi spati ali počivati,
vendar nimam časa.
Rad bi telovadil, toda nimam časa.
Ne more si pomagati, jem, karkoli dobim; tako prihranim čas.
Ne morem misliti. Ne morem brati. Ujet sem. Nimam časa.
Rad bi živel, ampak nimam časa.
Ko bom mrtev, Te več ne bo.
In spraševal se bom: »Zakaj nikoli nisem imel ČASA ? »
(Neznani avtor)
V nekem smislu je neuspeh
bližnjica do uspeha.
Prav tako, kot nas vsako odkritje napačnega
vodi v goreče iskanje resnice.
(John Keats)
Živeti in preživeti kakor jeder brstič,
ki mora zoreti za vse in za nič.
Ni glavno uspeti.
Bolj slavno je ravno živeti in biti rabna kov v verigi rodov.
(Tone Pavček)
Previdno ravnaj z današnjim dnem!
Kajti to je življenje, samo življenje življenja. Traja kratko, a obseg vse raznolikosti in resničnosti
tvojega obstoja: blišč, rasti, slavo dejanj, veličastje lepote.
Kajti včeraj je že sanje in jutri je le privid, danes pa, če ga dobro živiš,
naredi iz vsakega včeraj sanje o sreči in iz vsakega jutri privid upanja. Zatorej previdno ravnaj z današnjim dnem. S temi besedami te nagovarja jutranja zarja.
V vas so skrite moči.
Če jih odkrijete in uporabite, bodo iz vas naredile vse, o čemer ste kdaj sanjali ali si predstavljali, da lahko postanete. Sanjam o upornih galebih in vseh brezdomnih ljubimcih, o redkih trenutkih zimskega sonca, miru, zasebnosti, sanjam za vse.
Ko ugasnejo praznične luči, ko te pogrešam, ko te ljubim,…
Ko na svetu ni stvari, ko na svetu ni ljudi, ko sva samo jaz in ti, in topel stisk dlani.
Nimamo na razpolago večnosti, da bi odkrili svoje sanje, imamo le toliko časa kolikor smo tukaj.
Prihodnost pripada tistim, ki verjamejo v lepoto svojih sanj.
Skrivnost sreče je svoboda in skrivnost svobode je pogum.
Živi svoje sanje – vsak dan.
“življenje ni roman, ki so nam ga dali, življenje je roman, ki smo si ga sami izbrali”
Draga naša zlata babi,
jubilej se ne pozabi,
in zato v en glas kričimo:
VSE NAJBOLJŠE TI ŽELIMO!!!
.. Veselite se tega dne!
Zakaj to je življenje, življenje Življenja.
V njegovi kratkosti
leži vsa resnica in bistvo vašega obstoja:
blaženost rasti,
veličastnost dejanj,
sijaj uspeha.
Kajti včerajšnji dan je samo sen
in jutrišnji dan samo vizija.
Toda današnji dan preživet dobro,
napravi iz včerajšnjega dne sen
in iz vsakega jutrišnjega dne vizijo upanja.
Veselite se torej tega dne!
Takšen je moj pozdrav zori.
So dnevi, so leta in so pomladi, ko se imamo preprosto radi.
So tudi trenutki, ko je treba na novo začeti in stvari,
katere je treba drugače dojeti.
Vse najboljše za rojstni dan, naj uresniči se ti veliko sanj.
Da, bi te spremljala zdravje in veselje, to za tvojih ____ let, so moje želje.
Draga _________
naj ti zdravje drži,
sreča blesti,
ljubezen cveti,
saj v tvojem je letu
svet rojeval le dobre ljudi.
Misel vodi vse stvari,
Misel vodi jih in oblikuje.
Če človek dobrih misli govori,
Deluje, sreča vedno mu sledi,
Ga kot senca nikoli ne zapusti.
SKRIVNOST JE KOT PAJČEVINA,
KI VARUJE ZIBELKO ŽIVLJENJA,
JE NASMEH, KI V LJUBEZNI TIHI TKE BESEDE SREČE.
Z VSAKIM NOVIM JUTROM SPOGLEDUJE SE
IN NOČI ODŠTEVA,
DA SKRIJE ŽELJE V NAŠA SRCA VLIVA..
ZVEZDE, KI SE SVETIJO
V TVOJIH OČEH NE MOREJO UGASNITI,
SAJ NOSIŠ SREČO , KI JIH PRIŽIGA V SRCU.
ČE PA JE KDAJ TVOJE NEBO OBLAČNO
IN SE TI POGLED MIMOIDOČEGA NE NASMEHNE,
BOŠ NASMEH ZMERAJ NAŠLA PRI TISTIH,
KI POZNAJO TVOJE SRCE …
KADAR JE V LJUDEH SVETLOBA,
ŽARČI IZ NJIH.
TEDAJ SE PREPOZNAMO,
KO HODIMO SKUPAJ V TEMI,
NE DA BI MORALI Z ROKO
DRUG DRUGEGA BOŽATI PO LICU
ALI PA SE VSESTI DRUG DRUGEMU V SRCE
( Schweitzer)
NOBENA STVAR NE NAREDI
ČLOVEKA SREČNEJŠEGA,
KOT NJEGOVO
LASTNO PREPRIČANJE,
DA JE NAREDIL NAJBOLJŠE,
KAR JE MOGEL.
(Mihailo Pupin)
VSEM ŽELIM, DA BI V SVOJEM
SRCU PREPOZNALI IN ZAČUTILI
TISTO LJUBEZEN,
KI VAS BO VARNO IN MODRO VODILA
SKOZI SKRIVNOST,
KI JI PRAVIMO ŽIVLJENJE
( Schweitzer)
Zgodi se samo enkrat, nikoli dvakrat enako
in trenutkov ni moč zadržati..
zato…:
vsa modrost življenja je morda,
biti pripravljen kakor zvok piščali,
da kadar veter dotakne se srca,
to vztrepeta
in vdano se odzove – kot zahvali !
Danes, ko praznuješ
so naše misli s teboj
in naše želje, da bi bila
zdrava in vesela,
da srečna bi bila
in drugim srečo bi nosila..
Trenutki sreče,
ki jih užijemo
nas presenetijo.
Ne polastimo se mi njih,
temveč oni nas…
Sreča je nekaj notranjega,
ne zunanjega,
zato ni odvisna od tega, kar imamo,
ampak od tega, kar smo …
Ljubezen je minljiva,
minljiv je tudi čar noči,
upanje je včasih brez uspeha,
toda človek z njim živi.
Čeprav ljubezen, upanje,
je vetra tih šepet,
pred nami se vedno znova
odpira novi svet.
NAJ SREČA NE PREMAMI TE V PREVZETNOST,
IN NESREČA NE PONIŽA V SUŽNJA,
OSTANI TO KAR SI,
KOT ZLATO V PLAMENIH OHRANI SVOJ PONOSNI JAZ. (Ancy )
Življenje je igra, igraj jo!
Življenje je izziv, sprejmi ga!
Življenje je sen, uresniči ga!
Življenje je ljubezen, uživaj jo!
“USPEH POMENI DOŽIVLJATI NEUSPEH ZA NEUSPEHOM, NE DA BI IZGUBILI NAVDUŠENJE!”
“Kdor hoče kaj doseči, vselej odkrije način. Kdor noče, najde vselej opravičilo”.
[Pablo Picasso]
Skrivnost sreče je svoboda in skrivnost svobode je pogum.
Če si lahko to predstavljaš, lahko to dosežeš.
Če lahko o tem sanjaš, lahko to postaneš.
Sanjajte veličastne sanje in kar sanjate, to boste postali.
Vse naše sanje se lahko uresničijo, če imamo dovolj poguma, da jim sledimo..
So trenutki, ki bi jih želeli ohraniti v spominu.
So obletnice, ki nam veliko pomenijo…
Želim praznovati v krogu svojih prijateljev,
Zvestih sopotnikov, s katerimi se radi družimo.
Vrti se vrti,
Kolo življenja se vrti !
Zame že sedemdesetkrat.
Danes sem na vrsti jaz, jutri ti !
Ker zdaj praznujem jaz,
Pridi k meni v vas.
Se bomo skupaj veselili,
kakšno rekli in kozarec dobrega spili.
V vesolju ljudi, ki so bili, ki so in bodo, sama ne pomenim pravzaprav nič. Vseeno pa meni moje življenje veliko pomeni. Ob vsem tem, sedaj,
ko bliža se Abraham, še veliko več razmišljam. Zdelo se mi je, da
je te prelomni datum še daleč, pa je že kar naenkrat tu.
Tvoje besede razpršijo vse skrbi tega sveta in me osrečijo …
Potrebujem jih kakor sončno svetlobo in zrak …
Tvoje besede so zame hrana, tvoj dih vino – ti si moje vse.
(Sarah Bernhardth)
Daj mi poljubov tisoč in še sto,
z njimi drugih tisoč, drugih sto,
potlej pa znova najprej tisoč, potlej sto: ko bova mnogo tisočkrat se poljubila, v številkah bova zlahka se zmotila in tudi kak zavistnež kleti ne mogel bi poljubov nam šteti.
(Katul)
Ljubim te … kakor rosa ljubi rože;
kakor ptice ljubijo sonce;
kakor valčki ljubijo vetrič;
kakor matere ljubijo svoje prvorojence;
kakor spomin ljubi stare obraze;
kakor koprneče vodovje ljubi luno;
kakor angeli ljubijo, kar je čistega v srcu.
(Mark Twain)
Če te še ljubim, vprašaš me?
Ko bo preteklo tisoč let,
odgovor moj enak bo spet
kot ta trenutek: ŠE.
(Svetlana Makarovič)
Hvala za vse, kar si mi dal
v tem zlatem času, ljubi moj.
Vedi, nikdar mi ne bo žal
niti za en sam hip s teboj.
(Svetlana Makarovič)
Želim ti, da bi se vsako jutro prebudil z nasmehom,
ki bi ti ožarjal obraz;
da bi spoštljivo pozdravil dan zaradi priložnosti, ki ti jih ponuja;
da bi se lotil dela z bistro glavo;
da bi v vsem, tudi v najmanjših stvareh,
vselej imel pred sabo najvišji Smisel,
h kateremu si prizadevaš;
da bi se srečeval z ljudmi s smehom
na ustnicah in z ljubeznijo v srcu;
da bi bil vselej prijazen, ljubezniv in vljuden;
da bi pričakal noč z utrujenostjo, ki kliče spanec,
in z veseljem nad dobro opravljenim delom
– tako ti želim, da modro preživiš svoje dni.
Naj se vajini poti vijeta tako,
da se bosta združili.
Naj bo veter vedno na vajini strani.
Sonce naj vama toplo sije v obraz.
Naj dež pada na vajino polje.
Luč prijateljstva naj vodi vajine skupne korake.
Otroški smeh naj odmeva v vajinem domu.
Veselje, da živita drug za drugega,
naj privabi smeh na vajine ustnice
in radost v vajine oči.
Naj vaju Gospod objame z rokami,
ki so vaju hranile vse dni življenja,
napolnjenega z veseljem.
Naj vaju usmiljeni Gospod nosi na dlaneh.
Danes pa naj Duh ljubezni poišče svoje bivališče
v vajinih srcih.
KADAR IMAMO SVOJE DELO RADI IN GA OPRAVLJAMO PREPRIČANI, DA Z NJIM KORISTIMO DRUGIM,
DOBITA NAŠE DELO IN ŽIVLJENJE POSEBEN IN GLOBOK POMEN. LJUDJE, KI IMAJO RADI MANJ SREČNE OD SEBE
IN UPORABLJAJO SVOJO NADARJENOST TAKO,
DA JIM POMAGAJO, BODO NAGRAJENI Z USPEHOM V ŽIVLJENJU.
(J. M. TEMPLETON)
Na to, kakšni boste čez pet let, vpliva predvsem dvoje:
ljudje, ki jih boste spoznali, in knjige, ki jih boste prebrali.
(Charles E. T. Jones)
Vse najlepše poezije se porajajo v bolečini.
Ali ni rojstvo otroka najlepša poezija?
(R. Kerševan)
V NARAVO JE VPLETENA ČUDOVITA LJUBEZEN
KLOBUČKI SREČE
Pokrijmo se s klobučki sreče,
pokukajmo v sanjske vreče,
razsejmo zlata zrna sonca,
da bo sončnih ur brez konca.
Prižgimo lučke domišljije,
da nam pred očkami zasije
svet ves mavričen in cici,
vesel in srečen kot Mavricij.
(Bina Štampe Žmavc)
Knjige lahko razdelimo na dve vrsti: na tiste za eno uro in tiste za vse čase.
(John Ruskin)
Vzemi si čas,
da si v miru ogledaš cvetlico,
pozorno in z ljubeznijo.
Če hočeš od bliže spoznati
drevo, dobro opazuj,
kaj ti bo pokazalo.
Videl boš njegovo bogastvo
in njegovo revščino:
njegovo prebujanje in cvetenje
spomladi,
njegove sadeže poleti,
njegovo umiranje jeseni
in njegovo smrt pozimi.
Če hočeš od bliže spoznati drevo,
tedaj se nikoli ne spozabi
In ne rani njegovih korenin,
sicer bo umrlo za vedno.
Tako je tudi s človekom.
Rože cvetijo tudi,
če jih nihče ne gleda.
Drevesa rodijo sadove,
ne da bi spraševala,
kdo jih bo jedel.
Nimamo na voljo veliko časa,
da bi bili srečni.
Dnevi hitro minevajo.
Življenje je kratko.
V knjigo svoje prihodnosti si rišemo sanje,
nato pa nam neka nevidna roka
te sanje prekriža.
Nimamo izbire.
Če ne znamo biti srečni danes,
ne pričakujmo preveč od jutri!
Zgrabi ta dan
z obema rokama.
Rad sprejmi, kar ti daje:
svetlobo tega dne,
zrak in življenje,
smeh tega dne,
jok in igro,
čudež tega dne.
Sprejmi ta dan!
Reci življenju: DA
Phil Bosmans
ČE BI …
Če bi bil vsemogočen (kot nisem),
bi napisal veliko veliko pisem:
vsem staršem,
da bi v muzeje šibe poslali,
vsem tetam,
vsem stricem,
da ne bi bezali po spričevalih,
vsem vzgojiteljem
in učiteljem,
da ne bi strogo, prestrogo redovali,
vsem slaščičarnam
in vsem mlekarnam,
da bi en dan, samo en da v letu
vsem lačnim in žejnim dajali
z a s t o n j
vsega, kar sladkega je na tem svetu,
in končno vsem cicibanom,
pametnim in telebanom,
da bi jih voščil iskreno in brez zadreg
za ta dan
pošten dober tek!
(Tone Pavček)
ROJSTNI DAN
Joj, koliko je danes metuljev!
In ptički, kako zadovoljno žgolijo!
Pridne čebele okrog svojih uljev
težke od cvetnega praha brenčijo.
Še sonce danes svetleje sije
in veter je bolj igriv kot navadno.
Še cesta se bolj veselo vije
skozi pokrajino skoraj poletno.
Kako da prav danes je vse bolj krasno,
da prav današnji dan je izbran!
To je pa čisto preprosto in jasno,
danes je tvoj rojstni dan.
RAD IMAM LJUDI-TO MI JE V UŽITEK!
Rad imeti ljudi pomeni:
veseliti se z njimi
in biti dobre volje
v njihovih srečnih dneh;
ter ponuditi jim roko v pomoč
in imeti zanje tolažeče srce
v urah njihovih stisk.
Rad imeti ljudi pomeni:
ne zadoščati le samemu sebi,
marveč odpreti srce
in v njem narediti prostor za druge.
Ljudje trpimo zaradi ljudi.
Zato glej s čistimi očmi
in s čistim srcem!
Rad imeti ljudi pomeni:
sestopiti z višav svoje samovšečnosti.
Phil Bosmans
Problem postane velik,
če ga upoštevamo,
postane težak,
če ga ocenjujemo,
postane velikanski,
če ga obkrožimo z mislimi,
postane neizmeren,
če ga vzamemo tragično.
Problem
postane majhen,
če se mu nasmehnemo,
postane lahek,
če ga podcenjujemo,
postane neznaten,
če se zavedno
ne zmenimo zanj,
in izgine,
če se z njim sprijaznimo.
(Elisabeth S. Lukas)
Drage mamice in očki, če se vam danes zdi vse narobe, pomislite na to, da lahko hodite, povohate rožo, se lahko mirno sprehodite po ulici, da imate zdrave otroke. In problemi bodo takoj postali manjši.
Včeraj sem med pohajkovanju po mestu opazovala mamo, ki se je sprehajala z otrokom, ki ima Downov sindrom. Zapletli sva se v pogovor (to je tako enostavno, ko imaš otroke ob sebi – otroci so pravi most). Prav nič zagrenjena, obupana ali nesrečna ni. Zvečer sem v postelji še razmišljala o njej, zato tudi tale današnja misel.
Hvaležna sem Tistemu (imenujte ga, kakor želite), da mi je namenil dobrega moža in dve zlati punčki. Dobro prijateljico, ki sem jo spoznala preko MON-a. Naš prostor pod soncem, kjer smo si uredili prijeten domek. Kaj naj si še želim, saj mi je vendar prelepo? Čim več dobrih, pozitivnih ljudi okoli sebe, ki jim bom lahko podarjala lepe misli, nasmeh, hkrati pa tudi od njih dobivala dobro energijo. Lep je dan, naj bo tak tudi jutri.
deka
Zame ti ni treba biti
popoln.
Imej rad ljudi,
takšne kot so:
drugačnih namreč ni.
(Phil Bosmans)
Hmm, dodala bi še: bistvo ljubezni in sprejemanja sočloveka je to, da ga sprejmeš z njegovimi napakami in slabostmi vred. “Popolnega” človeka verjetno ni težko vzljubiti. Zna pa biti dolgočasno z njim.
Povejte danes svojim dragim, da jih imate radi. Pa brez ČE-jev. (če bi bil več doma, bi nama bilo pa še lepše; če bi mi več pomagal, bi te imela pa še rajši,…). Ljubezen je namreč brezpogojna.
Pesem zate
Nikar mi ne reci,
da si imel hude sanje nocoj,
božal sem te, te pokrival
in govoril, da sem samo tvoj,
nikar mi ne reci,
da te ne ljubim dovolj,
meni si sonce in svet,
meni si zvezda in maj,
meni si cvet in zaklad,
rad bi bil vsaj lunin žarek tvoj,
rad te imam
otrok moj.
(Franjo Frančič)
PRIJATELJSTVO
Prijateljstvo je največje in najdragocenejše darilo, je smisel vseh daril,
ki si jih ljudje dajejo drug drugemu. Če je tvoje darilo znak prijateljstva,
ga boš morda zavil v živobarven papir in povezal s pisanimi trakovi.
Prijateljstvo pa izpusti na prostost, kot metulja, ki z lahkotnimi krili
leta od srca do srca. Če zapreš metulja v škatlico, ne bo več mogel letati.
Če prijateljstvo zaviješ v papir, se bo zadušilo.
Prijateljstvo je svobodno, spontano in brez skritih nagibov. Če kupiš darilo
zato, da bi si pridobil ali podredil kakšnega človeka, bo prijateljstvo
umrlo. Če se darila spremenijo v trgovanje in medsebojno obveznost, je
prijateljstva konec. Darilo kot izraz prijateljstva ni nikoli veliko in
nikoli težko. Ne obremenjuje, saj ga nosijo tokovi naklonjenosti, ki se
prelivajo od srca do srca brez vsakršnega namena. Darila lahko zaviješ in
povežeš z vrvico, toda prijateljstva nikoli.
(Phil Bosmans)
NE NA DRUGEM BREGU
Zakaj se vedno oziraš
tja na drugo stran?
Zakaj vedno misliš,
da imajo drugi,
prijatelji, znanci, sosedje
mnogo več sreče?
Tako rad rečeš:
Drugim se godi dosti bolje.
Meni pa vse splava po vodi,
naj se še tako trudim.
Drugi breg je vedno lepši.
Odmaknjen je,
in ti kot okamenel strmiš
v lep privid.
Ali si kdaj pomislil,
da se tisti na onem bregu
ozirajo k tebi in si mislijo,
da imaš ti mnogo več sreče,
saj tudi oni vidijo samo
tvojo boljšo stran.
Tvojih majhnih in velikih skrbi,
teh pač ne poznajo.
ŽIVETI SREČNO JE VELIKA UMETNOST.
EDEN OD POGOJEV ZA TO JE ZADOVOLJNOST.
SREČE NI NA DRUGEM BREGU.
SKRIVA SE V TEBI.
(Phil Bosmans)
OKNA SRCA
Gledati pozitivno pomeni:
iskati vselej dobro plat,
sončno stran,
kjer je svetlo in prijazno,
kjer vlada veselje.
Gledati negativno pomeni:
strmeti na drugo stran,
kjer je temačno,
kjer se spotaknemo in pademo,
kjer vladata strah in obup.
Kar vidijo oči,
prodre v srce.
Lahko nas razveseli ali razjezi.
Včasih se nas lahko globoko dotakne
ali močno vpliva na nas.
Naše oči so
okna našega srca.
Odprimo jih svetlobi,
podnevi soncu
in ponoči zvezdam!
Če bo v naše oči posijala svetloba,
bo svetloba zasijala tudi v našem srcu,
in tedaj bomo v svojem sivem vsakdanu
začeli odkrivati barve.
GLEJ POZITIVNO,
PA BOŠ BOLJE VIDEL.
TVOJE SRCE BO POLNO SVETLOBE,
OČI TI BODO ŽARELE
IN POVSOD BO VEČ SONCA.
(Phil Bosmans)
Želim vam sijoča okna srca – za njihovo čistost in sijajnost pa ste zaslužni samo vi sami … nič hudega, če se skozi katera ne vidi dobro, čisto vsako je možno očistiti do sijaja …
IŠČI SREČO, A NAŠEL JE NE BOŠ NIKOLI
Išči denar,
postal boš bogat
in morda podkupljiv.
Išči le samega sebe,
poln boš svojega jaza
in morda ves napihnjen.
Išči srečo.
V nakupih ti jo bodo ponujali
v nabiralniku, na reklamnih plakatih,
ob cestah in poteh,
v trgovinah in blagovnicah,
v televizijskih reklamah
na vseh kanalih.
Prodajali ti bodo tisočero sanj
v svetu, ki na tisoč in en način
govori o sreči … in laže.
Išči srečo
v denarju in posesti
pa je ne boš nikoli našel.
Sreča je
kot senca:
Sledi ti,
ko ne misliš nanjo.
Sreča je kot odmev
na dnu tvojega srca:
Odziva se ti,
ko podarjaš sam sebe.
(Phil Bosmans)
Prisluhnite odmevu na dnu svojega srca …
BABICAM IN DEDKOM
Pozdravček bom kar združila babice in dedke, morda še komu prav pride …
Medvedek Pu
Preljuba moja babica,
nasmehni se mi, no,
naj ti tvoj praznik okrasim
s to drobno pesmico.
Zdaj ti dam še poljubčka dva
na mehka lica tvoja,
ta pesmica ti naj pove,
kako zelo si moja.
Dragi dedek! Utrudila
so te leta in skrbi,
saj si vse življenje delal,
sedi, dedek, in počij.
Ko bo mrzel veter pihal,
ko bo vse zaledenelo,
jaz bom tvoje malo sonce,
sončece, ki te bo grelo.
Usedi se očka in se odpočij,
saj z delom se več ne mudi,
dovolj vse življenje si delal,
da bolje živimo mi.
Naš dom je kot roža, ki v soncu žari,
nas dom so zgradile te tvoje dlani.
Ponosni smo nate, hvaležni za vse,
saj zlate, naš oče, so tvoje roke.
KDO JE BABICA IN KDO STARA MAMA
Stara mama stanuje v bloku,
kjer streže vnukom in loncem,
a babica v temnem gozdu
z volkom in nekim lovcem.
O babici pesmica kroži,
govore pravljice stare
in Rdeča kapica nosi
dobrot ji polne košare.
A stara mama se skoro ne vidi,
o njej ni slišati mnogo,
četudi v naši družini
igra najpomembnejšo vlogo.
Brez nje ne bi bilo marsičesa,
recimo vnukov ali pa mame.
Zato naj pri nas do stotega leta
stara mama ostane.
(Tone Pavček)
OČE
Pesmi o pravem očetu ni,
a to ni zanalašč ne po pomoti.
Za njim se, reva podi
po nekakšni službeni poti.
Išče ga vneto zdaj tu, zdaj tam,
na tej ali na oni javki,
da poduči ga, kateri so znaj
res neodložljivi in nujni opravki.
Potem bo za dolgo in zmeraj doma,
da se nagledava in naigrava.
Tedaj zagotovo bosta oba,
pesem in oče, čisto ta prava.
(Tone Pavček)
KDO JE NAJBOLJŠI DED
Naš ded ne hodi s pipo
sedet pod staro lipo
in ne pred čebeljnjak.
Kje pa! On pa ni tak!
Čez dan šofira slavno
in trobi kot s pozavno
na hupo vsepovsod
v veselje vseh otrok,
zvečer domov se vrača
in žepe preobrača,
kjer polno je slaščic
in zvrhano novic.
Zato smo vnuki mili
v en glas tako sklenili,
da je naš ded za nas
najboljši dedek Mraz.
(Tone Pavček)
KO HODIŠ, POJDI ZMERAJ DO KONCA¬ – Tone Pavček
Spomladi do rožne cvetice,
poleti do zrele pšenice,
jeseni do polne police,
pozimi do snežne kraljice,
v knjigi do zadnje vrstice,
v življenju do prave resnice,
a v sebi – do rdečice
čez eno in drugo lice.
A če ne prideš prvič ne drugič
do krova in pravega kova,
poskusi
vnovič
in zopet
in znova.
KAJ VSE JE TATA
Tata je najprej tata
in sem jaz njegov sin.
Takrat odpreva vsa vrata
igrišč in trgovin.
Sicer je tata v službi
in hodi na delo vsak dan.
A meni pojejo ptički,
ker sem še ciciban.
Tata je važna oseba,
ker je velik, močan.
Vendar ga, kadar je treba,
premagam, četudi sam.
Včasih piše čudne račune
in kot računar je strog.
Takrat me niče ne razume
in kar tako pošlje v kot.
Mama mu pravi tata
in srček, a včasih slon.
A meni je najbolj všeč tata,
ko je moj bojni konj.
(Tone Pavček)
NAJLEPŠA DNEVA
Dva dneva sta,
ki v tednu
stojita čisto zase,
po njiju
se očka
in njegov čas
kot bela ovčka pase.
Očku v teh dneh
ni treba na delo
in mi s prsti
v laseh
boža tudi čelo.
Takrat lahko
pri njem
v postelji spim,
lahko se zgodaj
ali pozno zbudim.
V soboto in nedeljo
se na našem planetu
živi najlepše na svetu.
(Saša Vegri)
Vsak človek je v določenem pogledu kot vsi ljudje,
je deloma kot nekateri ljudje
in je tudi kot noben drug človek.
(Clyde Kluckholm & Henry A. Murray)
IMAM KAJ PRAZNOVATI: DANAŠNJI DAN
Te tarejo skrbi?
Potem poglej v svoje srce,
kakšne skrbi te težijo.
Kako se jih lahko znebiš?
Ne skušaj bežati pred njimi.
Skrbi ti gnezdijo pod kožo.
Bežale bodo s teboj.
Skrivaj ti bodo razjedale
vso življenjsko radost.
Če jih ne boš izbezal iz njihovega skrivališča,
bodo povsod prežale nate.
Kako se lahko znebiš svojih skrbi?
Pravzaprav obstaja samo ena pot:
zdrava življenjska filozofija.
Ozdravi svoje misli, očisti čustva,
zazri se v nebo, poišči svetlobo.
Ne pričakuj od življenja več,
kot ti lahko da.
Skušaj biti srečen
na preprost način.
Vsak dan hvaležno uživaj
preproste stvari.
IMAMO KAJ PRAZNOVATI:
KOŠČEK ŽIVLJENJA,
KI NAM JE PREPROSTO PODARJEN:
DANAŠNJI DAN.
(Phil Bosmans)
Praznujte današnji dan …
Z OČMI OTROKA
GOSPOD DAJ MI MALO SONCA.
DAJ MI NASMEH ZA DANAŠNJI DAN.
DAJ MI OČI OTROKA.
GOSPOD, DAJ MI MALO VESELJA.
Vsako jutro vstani
s podobno molitvijo v srcu.
Ne glej v svet tako grozno resno,
pomembno in turobno.
Vem, da se morda spopadaš s kopico problemov.
Toda ne napihuj jih še dodatno
v velikanske črne oblake,
ki ti bodo povsem zatemnili nebo.
Ni ti treba biti velik optimist,
toda črnogledu se celo sonce zdi črno. Kdor je materialno prenasičen, bo duhovno gotovo zakrnel. Kdor živi v stalni napetosti, gotovo ne bo našel prave sprostitve v zabavni industriji.
Kdor je stalno “navit”, se mu bo enkrat “odvilo”.
Zaželi si oči in srce otroka,
ki razigrano steče čez skrbno negovano trato, ki zavrisne ob pogledu na švigajočo ribico v vodi;
ki sprašuje, kdo je prižgal zvezde,
ki te nima rad zaradi tvoje debele denarnice, ampak zato ker se znaš igrati, pripovedovati zgodbe in peti pesmi.
(Phil Bosmans)
Poiščite v sebi oči in srce otroka …
PREVEČ SKRBI ZARADI DENARJA
Denar je dobrina. Za večino ljudi pomeni denar za življenje potrebna sredstva, vsakdanji kruh. Vsak ga hoče imeti, do tega ima vso pravico. A če ga vsakdo hoče imeti čim več, nastajajo spori. Kadar denar postane bog, se začne širiti džungla. Ta vse bolj prerašča svet in srca ljudi.
Pred denarjem padajo ljudje na kolena in postajajo klepeplazci. Zaradi denarja se razbijajo družine in prijateljstva. Zaradi denarja ljudje ropajo in postanejo morilci. Denar spreminja ljudi v izkoriščevalce in izsiljevalce. Pohlep po denarju pri večini zaduši čut za človečnost.
ZGOLJ ZARADI DENARJA
NI ČLOVEK VREDEN
NITI FIČNIKA.
Ljudje so vredni mnogo več kakor njhov denar. Kar smo, je pomembneje kot to, kar imamo. Preveč skrbi si delamo zaradi denarja in premalo skrbimo za srečo ljudi. Zato je med ljudmi dosti več denarja kot sreče. Najpomembnejše pa je to, česar nikoli ne moremo plačati z denarjem: toplina, priznanje, prijateljstvo in dom.
Bolj kot denar
potrebujemo ljubezen.
Le v ljubezni lahko postanemo
zares ljudje.
Le z ljubeznijo si moremo
pridobiti srečo.
(Phil Bosmans)
Med ljudmi je več denarja kot sreče …
ZAČNI Z NASMEHOM
Začni dan z nasmehom. Novo jutro začni vselej s prijaznim obrazom. Delo te tedaj ne bo več tako utrujalo in boš lahko bolj užival sončne strani življenja. Za ljudi okrog tebe je veder obraz kot žarek sonca, ki vsak dan znova posije.
Kadar bo šlo kaj narobe, si ne boš več toliko gnal k srcu. Lastne skrbi in bridkosti bodo manjše, breme drugih pa lažje. Razvedril boš bolnika, človeku, ki se je znašel v temi malodušja, boš posijal žarek upanja. Prijazen obraz in prijazna beseda bosta postala angela rešitelja.
Praviš, da imaš grd obraz? Ne verjamem. Vsak obraz je lep, če se za njim skriva dobro srce. In tvoj obraz je najlepši, kadar je prijazen. Zato stopi zjutraj pred ogledalo in si takole razgibaj srce:
“Človek božji,
bodi vesel, da živiš.
Proč s kislim obrazom.
Žalosten obraz
pa nikomur ne koristi.
Danes bo dober dan.
Hvaležen hočem biti zanj.
V mojem srcu naj ne bo prostora
za sovraštvo in zavist. Lahko sem srečen.”
PRIJAZOST JE KOT ČUDEŽ.
PRIJAZNOST PREOBRAČA LJUDI. PRIJAZNOST SPREMINJA SVET.
(Phil Bosmans)
Poljubiš še kdaj cvet ob stezi, kjer se sprehajaš?
Pobožaš še kdaj list ob njem na tanki veji?
Se kdaj zazreš v drobno bilko, preden jo pohodiš?
Še! Še vedno ljubiš.
(Rudi Kerševan)
MAJHEN DEČEK
Majhen deček je gledal zvezdo
in zajokal.
Zvezda je vprašala:
Deček, zakaj jokaš?
In deček je odgovoril:
Tako daleč stran si,
nikoli se te ne bom mogel dotakniti.
In zvezda je dejala:
Deček, če ne bi bila že zdaj v tvojem srcu,
me sploh ne bi mogel videti.
(John Magliola)
SREČA
In ko se zazrem v nebo,
vidim polje sončnic,
ki sledijo melodiji vetra.
Tisti nežni,
komaj rojeni melodiji,
ki kadarkoli se zazreš v nebo,
prebudi otroka v nas…
(Nataša Muršec)
ZDRAVLJENJE Z LJUBEZNIJO
Globoko v središču mojega bitja izvira brezmejen vrelec ljubezni. Zdaj tej ljubezni dovolim, da prekipi na površje. Napolnjuje mi srce, telo, um, zavest in moje celotno bitje. Iz mene izžareva na vse strani in se pomnožena vrača k meni. Več ljubezni uporabljam in dajem, več je imam in še več je lahko dam. Zaloga je neskončna. Ko ljubim, SE POČUTIM DOBRO, napolnjuje me radost. Rada se imam, zato ljubeče skrbim za svoje telo.
Ljubeče ga hranim s krepilno hrano, ljubeče ga napajam z dobro pijačo.
Negujem ga in z ljubeznijo oblačim, telo pa se mi ljubeče odziva s čvrstim
zdravjem in vitalnostjo.
Rada se imam, zato skrbim, da živim v udobnem domu, ki izpolnjuje vse moje potrebe, in v katerem se dobro počutim. Sobe napolnjujem z vibracijo
ljubezni, tako da vsak, ki vstopi, tudi jaz, začuti to ljubezen in ga ljubezen napoji. Rada se imam, zato se ukvarjam z delom, ki ga z užitkom opravljam in pri katerem koristno uporabljam svoje talente ni sposobnosti. Delam z ljudmi in za ljudi, ki jih imam rada, in ki ljubijo mene. Dobro zaslužim. Rada se imam, zato se do vseh vedem ljubeče in imam vse rada, saj vem, da se mi to, kar dajem, pomnoženo vrača. V svoj svet povabljam le ljubeče ljudi, kajti oni so ogledalo mene same. Rada se imam, zato si odpuščam. Preteklost in vse pretekle dogodke puščam za sabo. Svobodna sem. Vem, da je moja prihodnost svetla, radostna in ravna, kajti jaz sem ljubljeni otrok vesolja in vesolje za vekomaj ljubeče skrbi zame. Res je tako.
Te čudovite besede je zapisala Louise L. Hay. Njene misli me spremljajo vsak dan – takrat, ko sem vesela in takrat, ko rabim oporo in pomoč.
Se najdete v zapisanem …
PRIJATELJSTVO
V življenju so dnevi,
izpisani z rdečimi črkami,
ko srečamo ljudi,
ki nas navdušijo kot lepa pesem,
ljudi, katerih stisk rok prekipeva
od neizgovorjenega sočutja in katerih blaga,
bogata življenjska moč napolni
naš nemirni duh s čudovitim mirom…
vpliv njihove mirne, blage narave je kot mazilo, ki zdravi naše nezadovoljstvo …
(Hellen Keller)
Želim vam čim več takšnih ljudi na vaši poti in da bi znali biti sami komu mazilo …
Naključno odprta stran v knjigi Helen Keller Meditacije pravi:
V življenju si zaslužim najboljše.
BITI VREDEN NEČESA
Zaslužim si čudovite izkušnje.
Vsi ljudje si zaslužimo srečna, polna življenja. Kot večina ljudi sem tudi sama verjela, da si zaslužim samo košček sreče. Le malo ljudi verjame, da si zaslužijo VSE NAJBOLJŠE. Ne omejujte si sreče. Zvečine verjamemo, da dobro v življenju dobimo samo tako, da pojemo špinačo, pospravimo sobo, se počešemo, zloščimo čevlje, ne delamo hrupa in tako naprej. Čeprav so te stvari morda pomembne, niso niti najmanj povezane s samospoštovanjem. Vedeti moramo, da smo že zdaj dovolj dobri in da si brez kakršnihkoli sprememb zaslužimo čudovito življenje. Razpiram roke in z ljubeznijo oznanjam, da si zaslužim sprejeti VSE dobro.
NE BODI KOT DRUGI
Prinesi mi rože, ki divje cvetijo,
odpelji me v goro, kjer škrati živijo.
Pokaži mi zvezdo z mojim imenom,
zloži mi pesem z bizarnim refrenom.
Povabi me včasih v kraje neznane,
mi zjutraj pod okno pripelji cigane.
Povej mi o sanjah četudi so grešne,
zaupaj mi želje četudi so smešne.
Napravi to zmeraj, ne bodi kot drugi,
ljubezen ni reka, ki teče po strugi.
Napravi to zopet, ne hodi po poti,
saj sreča ni nekaj, kar pride naproti.
Poljubi me nežno, ko drugi hitijo,
povabi me v mesto, ko drugi že spijo.
Usoda je živa in mrtvi junaki,
naj še hrepenijo postaje in vlaki.
(Feri Lainšček)
Ta pesmica danes pa je kot nalašč za moje današnje malo melanholično počutje … moram poiskati svoja rožnata očala in si jih nadeti, da bo dan bolj prijazen …
RADA TE IMAM
Rada te imam, ne zaradi tega, kar si, ampak zaradi tega, kar sem jaz, kadar sem s teboj.
Nimam te rada le zaradi tega, kar si naredila iz sebe, ampak zaradi tega, kar delaš iz mene.
Rada te imam, ker si naredila zame več kot katerakoli vera, da mi je lepo, in več kot bi lahko naredila usoda, da bi me osrečila.
To si naredila brez dotika,
brez besede, brez znamenja.
Naredila si zato, ker si taka, kot si.
Morda je to navsezadnje tisto, kar pomeni prijateljstvo.
(Roy Croft)
HVALA TI KER SI …
Danes bosta tortico deklice Jerce krasili dve svečki.
Draga Jerca, ko za temnimi gorami sončece zaide, k tvoji beli posteljici veverička pride. Pa ti tiho, čisto tiho zašepeče, drago malo bitjece veliko, veliko sreče.
Mamica Mateja tebi pa želim čudovit zapis spominov v srce na današnji dan.
Medvedek Pu
PRAVI PRIJATELJ VAM NIKOLI
NE STOPI NA POT,
RAZEN V PRIMERU,
DA STE NA POTI NAVZDOL.
(Neznani avtor)
Vsakomur želim takšno osebo v življenju …
William Shakespeare
angleški pesnik
(1564 – 1616)
NE, ONA NIMA ŽAMETNIH OČI
in niti kodrov mehkih kakor svila;
če sneg je bel, ga v njenih nedrih ni
in usta bi se od koral ločila;
sem videl rože, bele in rdeče –
na njenih licih take ne cveto;
in so dišave, ki so bolj dehteče
kot vonj, ki diha njeno ga telo.
Njen glas poslušam rad, četudi vem,
da zvoki strun prijetneje zvene;
kako boginje hodijo, ne vem;
kot ona hodi – stopa kot ljudje.
In vendar se mi zdi bolj očarljiva
kot vse, ki pesem jih slavi lažniva.
Prevedel: Janez Menart
William Wordsworth
angleški pesnik
(1770 – 1850)
PRIVID RADOSTI JE BILA
Privid radosti je bila,
ko prvič mimo je prišla;
prelep Privid, poslan med nas,
da bi trenutku bil v okras;
v očeh žar Zvezd ji je sijal,
lasem je Somrak barvo dal
in vsa bila je nežen sij
vesele Zore majskih dni;
lahkotna Stvar, Podoba sanj,
da ostrmiš pred njo vkopan.
Od blizu zrl sem ji v oči –
kot Dih, pa vendar iz krvi!
Sproščena hoja, gib lahak,
mladosten, radoživ korak;
v njej se srečujeta oba –
srca spomin, obet srca;
dovolj preprosta pri vsem tem,
da je vsakdanji kruh ljudem,
da zna prenašati gorje,
ljubezen, smeh, prepir, solze.
In zdaj jo mirno zrem, kako
kot stroj utriplje ji telo,
kako zazrta v blag načrt
potuje skoz življenje v smrt;
potrpežljivost, spretnost, moč,
odločnost, um so ji v pomoč;
popolna Ženska, z vseh strani,
ki radosti te in – svari,
a vendar tih, svetal Prvid,
ki izžareva rajski svit.
Prevedel: Andrej Arko
George Gordon Byron
angleški pesnik (1788 – 1824)
VSA LEPA JE …
Vsa lepa je, kakor nebo
ob jasnih, zvezdnatih nočeh
in vse temno in vse svetlo
preliva v njenih se očeh,
topeč se v mehki, mračni soj,
ki ni ga v svetlih sončnih dneh.
Kako skazila bi obraz
le senca več, le žarek manj
na vsakem kodru vranjih las,
ki mehko spuščajo se nanj,
ko nežnih, čistih misli glas
spokojno srečo diha vanj.
In čelo to, in lica ta,
ki v mehki vdanosti žare,
in smeh, ki seže v dno srca,
le o dobroti govore
in o spokojnosti duha,
in srcu, ki za zlo ne ve.
(Prevedel: Janez Menart )
Vzemi si čas za prijaznost – saj je pot k sreči.
Vzemi si čas za sanje – popeljejo te med zvezde.
Vzemi si čas za to, da ljubiš in da si ljubljen – to je privilegij bogov.
Vzemi si čas in se ozri naokrog – dan je prekratek, da bi bil sebičen.
Vzemi si čas za smeh – ki je glasba duše.
(stara angleška molitev)
PTICA V DUŠI
Globoko v našem telesu živi duša. Živa duša je še ni videla, pa vendar vsi vemo, da je tam. Pa ne le to: vemo tudi, kaj je v njej.
V njej, prav sredi nje, stoji na eni nogi ptica. Ta ptica je stanovalka naše duše. Čuti vse, kar čutimo mi.
Kadar nas kdo prizadene, ptica v duši vsa potrta caplja naokrog.
Kadar nas kdo ljubi, veselo skaklja in poletava, gor in dol, sem ter tja.
Kadar nas kdo pokliče, skrbno prisluhne, da bi videla, kakšen klic je to.
Kadar se kdo jezi na nas, se zvije v pernato kroglico in vsa žalostna molči.
Kadar nas kdo objame, se ptica v duši tako navduši, da kar raste in raste, dokler nas vseh ne zapolni.Tako dobro ji namreč dene, kadar nas kdo objame.
Globoko v nas živi duša. Živa duša je še ni videla, pa vendar vsi vemo, da je tam. Ni ga bilo še na svetu človeka, ki ne bi imel duše. Prižge se tisti hip, ko se rodimo, in nas nikdar ne zapusti – niti za en sam samcat hip ne – vse dokler živimo. Kakor zrak je, ki ga dihamo, od trenutka, ko prvič vdihnemo, do trenutka, ko zadnjič izdihnemo.
In iz česa, sprašujete, je ptica, ki prebiva v duši? Sliši se čudno, ampak je res: iz samih predalčkov. Predalčkov, ki jih ne moremo kar tako odpreti, saj je vsak zaklenjen s posebnim ključkom!
Le ptica sama jih lahko odklene. In kako to stori? Oh, čisto preprosto: s svojo drugo nožico.
Na eni namreč, kot smo že povedali, stoji, z drugo, tisto, ki jo ima spodvito pod perutjo, kadar počiva, pa obrača ključe predalčkov, ki bi jih rada odprla. Potem samo še povleče za ročaj in spusti tisto, kar je notri, ven.
Vsako občutje, ki se nas dotakne, je shranjeno v svojem predalčku, zato je takih predalčkov nešteto: eden je za srečo in eden za žalost; eden za zaupanje in eden za sumničavost; eden za upanje in eden za brezup; eden za potrpljenje in eden za nestrpnost. Je predal za sovraštvo in predal za ljubezen. Še celo lenoba je pod svojim ključem, pa domišljavost tudi. Posebno skrbno zaklenjen je predalček, ki hrani naše najgloblje skrivnosti – in komaj kdaj se odpre. So pa še drugi predali in v njih je vsa mogoča šara, kar se je lahko domislite.
Včasih lahko ptici prišepnete, katere ključe naj obrne in katere predale odklene. Zaželite si, recimo, molčati, in ji to sporočite. Ptica vam rade volje ustreže in odpre predalček za molk.
Drugič spet pa se, muhava kakor je, odloči kar po svoji glavi in odpre, denimo, predal z žlobudravščino. Takrat kar čvekate in česnate, ne da bi sami hoteli.
Ali pa se trudite, da bi koga potrpežljivo poslušali, pa presneti ptič potegne ven predal z nestrpnostjo, in sogovorniku nataknjeno sežete v besedo.
Včasih proti svoji volji postanete ljubosumni. In drugič spet ste ljudem samo v napoto, pa čeprav bi jim radi pomagali. Ptica v duši nas pač ne uboga vedno in nam tu pa tam kakšno zagode.
Ampak saj sami veste: vsakdo je malo drugačen. Nič čudnega, ko pa v vsaki duši stanuje malo drugačna ptica. Če pri vas najrajši odpira predal zadovoljstva, ste sebi in drugim v veselje.
Če pa pogosto odklepa predal z jezo, ste gotovo jeznoritež in rogovilite, vse dokler ga ne zapre.
Ptica, ki se slabo počuti, odpira takšne predale, da se slabo počutite še vi.
Ptica, ki se dobro počuti, pa odpira same takšne predale, da se dobro počutite tudi vi.
Nadvse pomembno je, da ptici v duši čim skrbneje prisluhnemo. Včasih nas namreč kliče, pa je ne slišimo. Kakšna škoda! Toliko zanimivega nam ima povedati o nas samih! Zaupala bi nam rada, kakšna občutja zaklepamo v svoje predalčke.
Nekateri jo slišimo ves čas. Drugi skoraj nikoli. Tretji spet – enkrat samkrat v življenju.
Zato ne bi bilo napak, ko bi vsaj tu in tam – morda v kaki tiho noči, ko vse spi – prisluhnili ptici v duši, ki ščebeče globoko globoko v nas.
(Michal Snunit)
MOJE MESTO MARIBOR
Na severu te male domovine
je mesto, kjer sem bil nekoč doma.
Nad njim so nizke gozdnate planine
in dobra volja vedrega neba.
Tam so vse hiše starega spomina,
in koder ozke ulice gredo,
ne manjka krčem in ne zmanjka vina
in ne ljudi, ki ga pijo.
Tam je še reka s trdnimi mostovi
in skritimi zelenimi potmi
za polrazpalimi zidovi
in toliko zaljubljenih oči.
In tam je park in v ribniku labodi
in dolg kostanjev drevored,
ki nekam tja v predmestje vodi,
kjer se prične in neha drugi svet.
Na tujem kjer so ljubši mi večeri
od utrudljivih jutranjih skrbi,
a tukaj dan z enako mero merim
kot hitri beg ljubezenskih noči.
Ker, ko prebiram blažene spomine
dekliških sanj in deškega srca,
vem, da sem bil, da sem, da bom doma
na severu te male domovine.
(Kajetan Kovič)
ZARADI NEURIJ
IMAJO HRASTI GLOBJE KORENINE.
(George Herbert)
LJUBEZEN
To ni nobena pesem,
to je ena sama ljubezen.
(je o pesmi zapisal Pavčkov sin Marko)
Meni je lep ta svet
med morjem in goro!
Ta prst, ki je je komaj za pest,
z majhnim upom in veliko moro.
Meni je drag ta prag
pred nebivanja vrati.
Sem nas, kot boštva in beden prah,
je položila mati
Za vztrajanje in za rast,
za bel dan in črno bilje,
za muko in slast, za strast
in nerazumno samonasilje.
Meni je ljub ta svet,
tako krut in ravnodušen!
Naj sem pripet in razpet
kot na križ preizkušenj
za pot kdove kam, navzdol
v brezno ali v brezmejno pesem,
na to čudno slovensko bol,
na eno samo ljubezen.
(Tone Pavček)
Na predavanju z naslovom “Obvladovanje stresa” je učitelj dvignil kozarec poln vode in vprašal zbrano občinstvo:
« Kaj mislite, kako težak je ta kozarec? »
Odgovori študentov so bili različni, od 20 gr do 500 gr.
»Absolutna teža ni pomembna,« jim je odgovoril učitelj. »Pomembno je, kako dolgo držim ta kozarec v roki. Če ga držim eno minuto, bo vse v redu. Če ga držim eno uro, me bo bolela roka. Če ga bom držal cel dan, boste morali poklicati zdravnika. Dlje časa kot ga držimo v roki, težji postaja kozarec, pa čeprav je teža ves čas enaka.«
Podobno je z našimi skrbmi: Če jih boste nenehno držali v sebi, bodo postajale vedno težje in težje in zdelo se vam bo, da ne morete naprej. Zato odložite kozarec, počivajte nekaj trenutkov in ga nato ponovno dvignite. Naučite se odložiti bremena, ki vas tarejo, saj lahko edino na tak način učinkovito delujete.
»Svetujem vam, da odložite delovna bremena, ko se boste danes popoldne vrnili domov. Ne nosite jih v domačo hišo, saj jih boste jutri spet lahko odnesli s seboj.
Življenje je kratko, uživajmo ga!«
(Dale Carnegie)
… odložite težo svojega kozarca …
ČE JE LE MOGOČE,
NIKOLI NE PODJI SPAT,
NE DA BI MOGEL REČI:
» DANES SEM NAREDIL ENO ČLOVEŠKO BITJE VSAJ MALCE MODREJŠE ALI
BOLJŠE.«
(Charles Kingsley)
PESEM O ZVEZDAH
Vsak človek je zase svet,
čuden, svetal in lep
kot zvezda na nebu …
Vsak tiho zori,
počasi in z leti,
a kamor že greš, vse poti
je treba na novo začeti.
Tako živimo ljudje.
Vsak zase krmari k pogrebu.
Svetloba samo
nas druži kot zvezde na nebu.
A včasih so daleč poti,
da roka v roko ne seže,
a včasih preblizu so si,
da z nohti lahko
srce kdo doseže …
Od tega menda
človek umre,
od tega z neba
se zvezda ospe.
(Tone Pavček)
DOBRO ČUVAJ V SEBI SVOJE BOGASTVO,
NAMREČ DOBROTO.
NAUČI SE DAJATI BREZ OMAHOVANJA,
IZGUBLJATI BREZ OBŽALOVANJA,
PRIDOBIVATI BREZ HUDOBNOSTI.
(George Sand)
MOČNEJŠI SI, KOT SE ZDIŠ,
POGUMNEJŠI SI, KOT VERJAMEŠ
IN BISTREJŠI, KOT MISLIŠ.
(Christopher Robin)
… verjemite mi na besedo …
VSE, KAR NI PODARJENO,
JE IZGUBLJENO.
(indijanski pregovor)
… podarite nasmeh …
Življenje je skrivnost,
ki se vsakemu kaže po svoje in le sproti.
Kdor zve kaj več, naj to pove drugim;
komur se pokaže kaj več, naj to podeli.
Saj se le vsi skupaj,
drug z drugim, učimo živeti to življenje.
Učimo se živeti življenje,
v katerem si lahko poželimo vse,
Pričakujemo že manj in zahtevamo najmanj.
Učimo se živeti življenje,
ki nam dovoli, da si izbiramo cilje,
ne pusti pa nam določati časa in poti do njih.
Učimo se živeti življenje,
ki nam le vsem skupaj ponuja vse,
ne pa vsakemu posebej.
Zato se imejmo radi
in drug drugemu pomagajmo.
Saj vsak stopa po svoji poti spoznanja.
(Zvone Modrej)
… lepo in radi se imejte in veliko se smejte …
Prijateljstvo je nepotrebno kot filozofija, kot umetnost…
Nobene vrednosti za preživetje nima;
vendar je ena izmed tistih reči,
ki dajejo vrednost preživetju!
“Ne glede na to, koliko ste stari ali v kakšnih okoliščinah živite, ste nekaj posebnega in še vedno lahko ponudite nekaj edinstvenega. Vaše življenje ima pomen, prav zaradi tega, ker ste to, kar ste.”
(Misli o ljubezni- Barbara De Angelis)
ČE GLEDAŠ V SONCE,
NE MOREŠ VIDETI SENCE.
(Helen Keller)
So dnevi, so leta in so pomladi,
ko se imamo preprosto radi,
so trenutki,
ko je treba na nov začeti,
in so ljudje,
ki jih je treba preprosto objeti!
… če si česa močno želiš,
lahko to dosežeš.
Nemara bo zahtevalo potrpežljivost, težko delo, pravo borbo in veliko časa; toda uresničljivo je. Tolikšna mera vere je predpogoj, za sleherni podvig,
umetniški ali kak drug …
(Margo Jones)
S tem ko si pozitiven,
v svojih mislih in izraženih besedah,
še največ narediš:
zase,
za druge
in za cel svet.
S tem, če se ne strinjaš,
z mnenji drugih ljudi,
s svojim negativnim,
zagotovo ne boš,
ničesar spremenil
Vse svoje življenje,
si na notranji poti spoznanj,
na enem bregu reke je negativnost,
na drugem pa pozitivnost,
na katerem bregu se ustavljaš
in na katerem boš pristal,
ti pove že grenkoba,
ali sladkoba,
tvojega notranjega
kakršnegakoli že občutka
zato izberi breg svoje resnice, ljubezni
in notranjega miru .
Vi, ki nimate časa, da bi prisluhnili, petju ptic, občudovali rožo ob poti, pobožali otroka, ogovorili psa. Vi, ki nimate časa, da bi obiskali bolnega prijatelja, svetovali obupanemu človeku, v prijetni družbi popili skodelico kave, ob bežnem srečanju stopili s kolesa, poklepetali po telefonu. Vi, ki nikoli, zares nikoli nimate časa. Nekaj bi vam rada povedala. Še, o še bo čas, a takrat morda ne bo več nas.
(Mihaela Mravljak)
… imate čas ? …
SVOJ PRAV
Zakaj ima vsak svoj prav
in zakaj ga včasih želimo tako silovito uveljaviti?
Zato, ker so naši zorni koti gledanja različni;
zato, ker po navadi izhajamo iz lastnih izkušenj,
in zato, ker z uveljavljanjem svojega prav
polaskamo lastni samoljubnosti in pomembnosti.
Zakaj ne bi včasih žrtvovali
in zamolčali svoj prav za ljubi mir?
Zakaj ne bi včasih le prisluhnili
in se čudili sogovornikovemu prav?
Naj bo enkrat po njihovo,
bomo videli kako bo.
(Zvone Modrej)
… imejte svoj prav, vendar ne za vsako ceno …
Stavek ONEŽIMO SVET sem pred časom prebrala v eni novo izdani knjigi o Sloveniji. Je sprehod po Sloveniji z našimi pesniki in pisatelji ter slikarji … vsakega kotička te naše lepe male dežele se dotaknejo … in v spremni besedi je zapisan stavek ONEŽIMO SVET. Tako zelo mi je bil všeč, da bi ga lahko povedala vsakemu in mu rekla prosim, prosim povej ga dalje. Zasidral se mi je v srce. Tako poseben je in takooooo resničen. In sedaj bom rekla prosim, prosim povejte ga danes komu dalje … morda ga v srce zasidrate še komu, morda sem ga jaz pravkar vam … ko se vam bo večkrat pojavil v mislih boste tako tudi delovali …
LEPO IN RADI SE IMEJTE IN VELIKO SE SMEJTE!
Zavedajte se, da je velika ljubezen vedno povezana z velikim tveganjem.
Kadar izgubite, ne prezrite lekcije. Vselej spoštujte samega sebe, druge in prevzemite odgovornost za svoja dejanja.
Razmislite: ne dobiti, kar smo želeli, je včasih velika sreča.
Naučite se pravil, da se jim boste znali pravilno izogniti.
Nikoli ne dovolite, da bi majhen prepir uničil veliko prijateljstvo.
Če ugotovite, da ste storili napako, takoj ukrenite vse potrebno, da jo popravite.
Preživite vsak dan nekaj časa sami. Odprite se spremembam, vendar pri tem obdržite pred očmi svoje vrednote.
Upoštevajte, da je včasih molk najboljši odgovor.
Živite dobro, pošteno življenje. Ko boste starejši in se boste spominjali preteklosti, ga boste lahko še enkrat uživali.
Ljubeča atmosfera v vaši hiši naj predstavlja temelj vašega življenja.
V prepiru s svojimi dragimi govorite zgolj o sedanji situaciji.
Pustite preteklost počivati.
Delite svoje znanje z drugimi – to je dober način, da dosežete nesmrtnost.
Odgovorno ravnajte z zemljo.
Podajte se enkrat letno na kraj, kjer niste bili še nikoli.
Upoštevajte, da je najboljša tista zveza, v kateri vsak izmed partnerjev drugega bolj ljubi kot potrebuje.
Ljubezni in kuhanju se posvetite z vsem srcem.
Brez človeške skupnosti ne more preživeti niti eno človeško bitje.
(Dalajlama, rojen 1935 leta)
TONE PAVČEK O VZGOJI
“O vzgoji ne vem ničesar. Mene so vzgajali trdo, z roko in palico,
s klečanjem, s pokoro, z bambusovko, a ne vzgojili v tisto,
kar so hoteli, niso. To je bila, mislim sedaj, dobra vzgoja.
Oče me je pustil, da sem se likal kar sam, ni mi gledal spričeval, ne zablod.
Verjel je, da se bom prebil, kot se je sam.
Ko sem inštruiral otroke bogatih ljubljanskih staršev,
sem bil zavisten samo na začetku: oni so imeli mnogo, jaz ničesar,
oni so z materinim mlekom pili Danteja in Goetheja,
jaz, kilavo dete, kamilice, vendar sem si rekel: Vse to lahko dosežem tudi jaz!
In sem pomislil. Bila je samovzgoja.
Pri svojih otrocih sem morda zatajil, a vem:
TREBA JE VZGAJATI Z LJUBEZNIJO, KI IMA TAKO SRCE KOT RAZUM.
In še nekaj: Groza je, da vzgojitelji tako hitro odrastejo,
da so visoki tako preko sebe, da ne vidijo več otrok in ne sebe, ko so bili otroci.
Takrat se zdi, da niso bili nikoli stari pet, deset, petnajst let,
da so bili od vsega začetka stari in osiveli, kako češ potem razumeti mladost.
TREBA JE STOPITI Z NJO NA SKUPNO STOPNICO, ZAŽVIŽGATI SKUPNO MELODIJO
IN REČI: GREMO SKUPAJ V INDIJO KOROMANDIJO.
IN TU SE NAJBRŽ DOBRA VZGOJA PRIME.
Sicer pa jaz o tem ne vem ničesar.
… drage mamice in očki zapišite si v srce kak stavek o vzgoji našega Pavčka …
Naša pot ne vodi po mehki travi,
to je gorska steza
s številnimi skalami.
Vendar pa vodi navzgor, naprej,
proti soncu.
(Ruth Westheimer)
… naj vas vodi pot naprej proti soncu …
Bodi prijazen – vsakdo,
ki ga srečaš, bije težak boj.
(John Watson)
… prijazno dobro jutro vam želim, jaz sem danes čisto malo odklopa … recimo, da sedaj gledam še na eno oko … bo kak srk kavice pomagal odpreti drugo …
MAVRICA
Mavrico spoznamo takrat,
ko se v naše sončne dni vmešajo dežne kaplje.
Pa se sprašujemo,
zakaj je naše življenje zmočil dež.
Včasih smo šele ob mavrici pripravljeni priznati,
da nam je bilo prej zelo lepo;
tako lepo, da nam je manjkala samo še mavrica.
(Zvone Modrej)
“Ljubezen je kot vožnja z avtomobilom; startaš naglo, voziš prehitro, zaviraš pa, ko je že prepozno.”
(Sagan)
Morali bi se zavedati,
da nismo edini, ki se lahko
znajdemo v očitno slepi ulici.
Kakor se papirnat zmaj dvigne v veter,
nam lahko tudi največje težave
dajo novih moči.
Če se je na tisoče ljudi pred
nami srečalo z enako usodo
in so jo obvladali,
jo lahko tudi mi!
(R. Brasch)
KDOR JE PRIPRAVLJEN DATI,
NE DA BI DOBIL,
JE VREDEN, DA DOBI,
ČETUDI NIMA, DA BI DAL.
(anonim)
“Od življenja zahtevamo,
da ima smisel . toda ima ga le toliko, kolikor smo mu ga sami sposobni dati!”
(Hermann Hesse – nemški pisatelj)
»NE SPUŠČAJ SE PO POTI NEKOGA DRUGEGA, TEMVEČ SI TLAKUJ SVOJO LASTNO POT IN ZA SEBOJ ZAPUSTI LASTNE SLEDI.« (XINDAO)
NE ZMOREM!
Kdor to pravi, sam sebi postavlja omejitve!
Pomisli na čmrlja. Čmrljeva površina kril znaša 0,7 cm2, pri teži 1,2 grama.
Po doslej znanih zakonih aerodinamike je nemogoče, da bi pri takem razmerju teže in kril, letel.
Vendar pa čmrlj tega ne ve…
IN LETI!!
PESEM O ZVEZDAH
Vsak človek je zase svet,
čuden, svetal in lep
kot zvezda na nebu …
Vsak tiho zori,
počasi in z leti,
a kamor že greš, vse poti
je treba na novo začeti.
Tako živimo ljudje.
Vsak zase krmari k pogrebu.
Svetloba samo
nas druži kot zvezde na nebu.
A včasih so daleč poti,
da roka v roko ne seže,
a včasih preblizu so si,
da z nohti lahko
srce kdo doseže …
Od tega menda
človek umre,
od tega z neba
se zvezda ospe.
(Tone Pavček)
… v vikendu, ki je pred vrati bomo mnogi obiskali grobove nam dragih ljudi … namenimo jim lepe misli in spomine … 1. novembra zvečer je obris pokopališča kot zvezdnato nebo …
Medvedek Pu
MOČNEJŠI SI, KOT SE ZDIŠ,
POGUMNEJŠI SI, KOT VERJAMEŠ
IN BISTREJŠI, KOT MISLIŠ.
(Christopher Robin)
… verjemite mi na besedo …
Že nekaj časa imam sposojeno knjigico, ki nosi naslov MATJAŽEK. Knjigica je zbirka pesmi z mladino Mirka Kunčiča in nosi letnico 1943. V njej je kar nekaj pesmic posvečenih Matjažku. Prepisala ti bom eno.
ŽARKOV NALOVIMO
Matjažek se je zleknil
v zeleni mah vrh grička.
V samotni goličavi
prepeva drobna ptička:
poslednje sončne žarke
iz dna srca pozdravlja.
Matjažek premišljuje:
Poletje se poslavlja …
Bo kmalu, kmalju hrib in dol
pokrila megla gosta,
v predzimski slutnji žalotno
bo vztrepetala hosta.
Poslednjih žarkov v kamrico
srca si nalovimo,
za dolge, puste zimske dni
se z njimi založimo.
(Mirko Kunčič)
PISMA 1
V času, ko so v modi in v slavi
telefoni, kasete, faksi,
jaz ostajam, kot da nisem pri pravi
pri stari pisemski praksi.
Pisma so fina in zaupljiva.
Pisma povedo več kot beseda.
In četudi se v šoli često dobiva
in četudi sva skoro soseda,
pišem pisma. In poštar hodi
od mene k njej in od nje spet do mene,
hodi in najbrž misli: Prismodi!
Kaj ju neki k pisarjenju žene?!
Tisoč skrivnosti. In povrhu še ena.
Kakor post skriptum najbolj resnična:
tako je ljubka in tako zaželena,
boj kot petica najbolj odlična,
bolj kot vsak video ali kaseta,
bolj kot karkoli najboljšega v mislih,
bolj kot vsa druga dekleta.
A to se pove lahko samo v pismih.
(Tone Pavček)
Kdaj ste napisali nazadnje kakšno pismo?
DAJATI BI MORALI, KAKOR PREJEMAMO:
Z VESELJEM, HITRO IN BREZ OMAHOVANJA;
KAJTI NAD BOGASTVOM,
KI SE LEPI NA PRSTE,
NI BLAGOSLOVA.
(Seneka)
… podarjajte dobro v sebi …
LUČKE
Vzdržujmo svoje dobro čustveno razpoloženje,
da bo svet lepši, da bo naše življenje lepše.
Vsak dan si prižhimo lučke
na svojem notranjem nebu.
To so lahko drobna doživetja,
ki se jih veselimo
in ki bodo minevanju našega časa
dajale pridih osrečujočega pričakovanja.
(Zvone Modrej)
… zdaj je pravi trenutek – prižgite svojo prvo lučko v tem dnevu na svojem notranjem nebu …
Ta pesmica je ena izmed meni najljubših Pavčkovih in kar moram jo podeliti z vami … naj vam polepša dan … lepo in radi se imejte in veliko se smejte … :o) Irena Pu
PLODU
Nisi še telo, nisi še lice,
nisi še smeh ne jok.
Si samo rožnati plod
v zibelki maternice.
Si samo možnost blesteča,
drobcena bilka sveta
iz srca do srca,
čudež, jutranja sreča,
ki prideš na ostri klic
bolečine pradavne,
da te pozdravijo zmagoslavne
bele zastave plenic.
(Tone Pavček)
Ivan Minati: NEKOGA MORAŠ IMETI RAD
Nekoga moraš imeti rad,
pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen,
nekomu moraš nasloniti roko na ramo,
da se, lačna, nasiti bližine,
nekomu moraš, moraš,
to je kot kruh, kot požirek vode,
moraš dati svoje bele oblake,
svoje drzne ptice sanj,
svoje plašne ptice nemoči
– nekje vendar mora biti zanje
gnezdo miru in nežnosti -,
nekoga moraš imeti rad,
pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen
ker drevesa in trave vedo za samoto
– kajti koraki vselej odidejo dalje,
pa čeprav se za hip ustavijo -,
ker reka ve za žalost
– če se le nagne nad svojo globino -,
ker kamen pozna bolečino
– koliko težkih nog
je že šlo čez njegovo nemo srce -,
nekoga moraš imeti rad,
nekoga moraš imeti rad,
z nekom moraš v korak,
v isto sled –
o trave, reka, kamen, drevo,
molčeči spremljevalci samotnežev in čudakov,
dobra, velika bitja,
ki spregovore samo,
kadar umolknejo ljudje.
… imejte se radi …
NEKAJ PRAVIL ZA “SREČEN” ZAKON
Najboljša pot k sreči je velika nesebičnost zakoncev.
Nikoli ne bodita jezna oba hkrati.
Nikoli ne kričita drug na drugega, razen,če gori hiša.
Trudita se, da čim pogosteje uresničita želje drug drugemu.
Darovanje za drugega naj bo vsakdanja dejavnost.
Nikoli ne iščite napake razen, če ni popolnoma jasno, da je do napake prišlo.
Vedno govorite ljubeče z drugim.
Ne posmehujte se na račun preteklih napak.
Raje prezrite cel svet, kot svojega zakonca.
Nikoli ne dovolite, da bi vam moral sozakonec prošnjo ponoviti.
Ne dajajte pripomb glede izdatkov drugega.
Noben del dneva naj ne mine brez ljubeznivih besed.
Nikoli ne pozabite na lepoto in srečo v začetku vajinega razmerja.
Ne vzdihujte za stvarmi, ki so nedosegljive, veselite pa se vsakdanjih stvari, ki obstajajo.
Ne dovolite, da sonce zaide nad vašo jezo na sozakonca ali nad krivico, ki ste jo prizadejali drugim.
UPOČASNITEV
Hitro hitijo hijene ur za upehanim plenom,
upočasni korak, romar, od naglice vidiš malo,
same približnosti, le tu in tam kamen, ki se ponuja za sedež,
in pejsaž za postanek oči;
zaustavi tek, sedi na breg, vzemi brezdelje v naročje,
naj ti prede prejo preteklih dogodkov in dirko odtekanja časa.
Stoj in miruj.
Vidiš, nebo stoji nepremično nad tabo, drevo stoji pokončno,
ponosno na mestu, le ti tečeš med njima
in v hipu pretečeš pot od sebe otroka do sebe starca.
Upočásni korak, romar, pusti mrhovinarjem plen,
žívi počasi, kot so nekoč živeli naši stari kje na deželi,
v gluhi provinci in slišali bitje ure sveta in budilke v sebi.
Svet se zato ne bo razklal ne razrušil ne raztreščil,
samo razgubil se bo kakor seme med razpokami časa.
Morda iz njih zraste čez dolgo, a vendar zraste,
počasi, kot iz pšenice egiptovske klas,
nad katerim bedi večnost, edina mera.
(Tone Pavček)
PESEM OTROKU
(prevod Skr bna)
Samo to jutro bom stopila čez kup perila in te odpeljala v park, da se boš tam igral.
Samo to jutro bom pustila posodo v pomivalnem koritu
in ti dovolila, da me naučiš sestaviti tvoje puzzle.
Samo to popoldne
bom izključila telefon
in pustila računalnik ugasnjen, s teboj bom sedela na dvorišču
in spuščala milne mehurčke.
Samo v tem popoldnevu niti enkrat ne bom zavpila nad teboj,
še takrat ne bom zagodrnjala,
ko boš kričal in jokal
za sladoledarjevim tovoronjakom,
pač pa ti bom kupila eno lučko, če se bo pripeljal mimo.
To popoldne me ne skrbelo, kaj boš, ko odrasteš, ne bom ponovno premlevala vsake odločitve,
ki sem jo sprejela v zvezi s teboj
Samo to popoldne ti bom dovolila, da mi pomagaš peči piškote in ti ne bom visela čez ramo, da bi jih popravljala.
Samo to popoldne naju bom peljala
v McDonalds na Happy meal, da boš lahko dobil obe igrački.
Samo ta večer te bom držala v objemu in ti povedala zgodbico o tvojem rojstvu in kako zelo te ljubim.
Samo nocoj ti bom pustila čofotati v banji in se ne bom razjezila, ko boš škropil.
Samo nocoj ti bom pustila ostati dolgo pokonci, sedela bova v preddverju in preštela vse zvezde.
Samo nocoj bom ob tebi dolge ure, zamudila bom svojo najljubšo oddajo na TV.
Samo nocoj, ko ti bom šla s prsti skozi lase medtem, ko boš molil,
bom enostavno hvaležna Bogu, da mi je podaril največji dar,
ki je kdajkoli bil podarjen.
Mislila bom na matere in očete, ki iščejo svoje izginule otroke,
na matere in očete, ki obiskujejo grobove svojih otrok namesto njihovih sobic,
na matere in očete,
ki po bolnišničnih sobah gledajo
nesmiselno trpljenje svojih otrok
in v sebi kričijo, da ne zmorejo več.
Ko te bom poljubila za lahko noč, te bom še tesneje in še malo dlje stiskala k sebi.
Takrat se bom zahvalila Bogu zate.
Ničesar drugega ga ne bom prosila,
kot le za še en dan s teboj ….
SONCE BOŽJE LJUBEZNI
sonce božje ljubezni
kakor iz nebes nas greje
prešerno v dneve se smeje
v zelenem grmovju
je resno obilno veselja
kot v bolnem drobovju
za ozdravitev le ena želja
na dolgi poti
smo samo romarji
nič naj nas ne zmoti
kot plahi krokarji
ki ob sončnem žarenju pozelenijo
s soncem božje ljubezni
od srca se veselijo
žvrgolijo ptički razposajeno
da odmeva prek dobrave
ves ta nori svet se odene v zeleno
in ljubezni sončni žarki nas
grejejo iz daljave
(Valentin Brun)
Včasih je prav,
da stemni se nebo,
da se navadimo sonce ljubiti.
(Tone Pavček)
Nekaj lepih misli o otroku … morda se ti katera vsede v srce in jo zapišeš v album …
OTROK JE BLAGOSLOV!
Le kateri občutek je bolj prijeten,
kakor otrokova roka v tvoji?
Tako majcena, mehka in topla,
kakor mlada muca,
ki se zvije v varno zavetje tvojega naročja.
(Marjorie Holmes)
Otročiček – nekdaj bil si upanje in sanje, zdaj resničnost si postal.
Spreminjaš vse, kar se zgodilo bo.
Tako majčken. Prgišče zvezdnega prahu.
Duh, ki skrajnih meja vesolja se dotika.
Ljubezen, ki vedno v naših srcih bo gorela.
(Charlotte Gray)
Drobcen malček. Čist kristal.
Lesketajoč se in iskriv.
Brušen kot še nihče pred teboj.
Loviš svetlobo vseh lepih reči,
jo spreminjaš v mavrico
in odsevaš nazaj v svet.
Vse postane novo.
(Pam Brown)
Življenje je plamen,
ki v lastnem ognju izgoreva,
vendar vedno znova vzplamti,
ko dete se rodi.
(George Bernard Shaw)
Novorojenček je začetek vsega
– nečesa čudovitega, upanja,
sanj o možnosti.
(Eda Leshan)
Odločitev imeti otroka je pomembna. To pomeni odločiti se za vedno, da bo naše srce hodilo naokoli zunaj našega telesa.
(Elisabeth Stone)
Sreča je,
kadar se vsakdanje reči
svetijo kakor zlato.
(Pam Brown)
Otročiček nam vrne svet,
ki smo ga izgubili – svet čudes.
Lepoto cveta.
Lesket plamena. Metulja.
List. Ptico.
Ustvarjeno na novo.
Čudovito.
Vidimo jih skozi oči nedolžnosti.
In…otroško veselje postane naše.
(Pam Brown)
NOVOROJENČKU NA POT
Naj boža te roka,
ki le nežnost pozna.
Naj te mamica tvoja
s svojim mlekom sladka.
Naj ti pojejo ptice,
veter kuštra lase,
naj prav zate cvetlice
najslajše dehte.
Naj ti svetijo zvezde
v dolgih, temnih nočeh,
ne ugasnejo nikdar
iskre v tvojih očeh.
Naj zavetje bo toplo,
ko spušča se mrak,
naj cesta bo ravna
in korak tvoj lahak.
Naj te spremlja ljubezen
na konec sveta
in sreča te najde
tam, kjer boš doma!
ROJSTVO – Tone Pavček
Stopite narahlo kakor v copatih
naravnost pri glavnih vratih
v ta lepi dan, kot bi šli v pesem.
Svet naokrog je vabljiv in vonljiv,
čudno resen in nemalo slovesen:
NEKDO SE JE PRAVKAR RODIL.
In to je najlepša pesem.
Stopite narahlo in pustite k nebesom odprta vrata.
Naj skoznje lije botrinja bogata –
novorojenčeva pesem.
BELA PRAVLJICA – K. Kovič (?)
Križemsvet gredo stopinje,
križemsvet gazi po snegu.
Bogve kdo je šel pred mano,
bogve kdo za mano gre.
Vse poti so večno stare,
vse gredo nasproti smrti.
Vsem je na začetku rojstvo,
vsak korak je večno nov.
križemsvet gredo stopinje,
križemsvet gazi po snegu.
Ena izmed njih je moja,
nanjo pada, pada sneg.
PROŠNJA – Tone Pavček
Dajte vse rože tega sveta,
vse rože,
ženam, ki bodo rodile!
Jagode prošenj so dozorile
na ustnicah malih otrok
dečkov in deklic, nikoli rojenih.
Radi bi tekli po tratah zelenih
za pisano srečo metuljev rumenih,
radi bi rasli ko trave, ko jelke,
zrli v oblake, poslušali pesmi
rojstva, ljubezni, ljubezni, življenja
in ne samo smrti,
ne samo smrti…
In onemeli so vame zazrti
drobni obrazi malih otrok
in spet se je zganil gozd drobcenih rok, kot bi se ustne velike zganile:
Dajte vse rože,
dajte vse rože
materam, ženam,
da bodo rodile.
Ne pozabi, vsi odgovori, ki jih potrebuješ, so v tebi;
samo dovolj tiho moraš biti, da jih slišiš.
(Debbie Ford)
SPLAVLJANJE MATERINSTVA – Janez Menart
“Ampak jaz nočem, jaz nočem,
nočem umreti!
Hočem, stotisočkrat hočem
živeti!”…
Mamica, kaj tu stojiš
in kot v zasmeh ljubezni
gledaš ta zlato-stekleni napis:
SPECIALIST ZA ŽENSKE BOLEZNI.
Mamica, glej, dvoje ročic že imam,
dvoje nožic že imam,
prstkov deset in še enkrat deset,
ritko in glavico tudi,
srčeca drobni trepet…
Sredi vsemirskih cest,
sredi nemirnih mest,
sredi želja in skrbi
čudež zori.
Skoz medenico,
kot skoz slavolok,
vstopil bo v družbo veselih otrok
in dobrih in slabih ljudi.
Otroci imajo kratke noge,
a delajo največje korake
do Sonca
do Sreče
do Sveta
in puščajo za vse zanesenjake
v prihodnosti sledi.
(Tone Pavček)
NASMEH
Nasmeh nas nič ne stane, vendar čudežno deluje.
Obogati tistega, ki mu je namenjen in ne osiromaši tistega, ki ga poklanja.
Zablesti kot sončni žarek, a spomin nanj lahko ostane za vedno.
Nihče ni tako bogat niti tako reven, da si ga ne bi mogel privoščiti.
Z njim lahko vsak samo pridobi.
Nasmeh prinaša srečo v hišo, je pozdrav prijatelju in pomoč pri sklepanju poslov.
Je počitek utrujenemu,
kažipot izgubljenemu,
sončni žarek žalostnemu
in najboljše naravno zdravilo proti jezi.
Ni ga moč kupiti, izprositi, si ga izposoditi ali ukrasti,
ker ima vrednost samo, kadar se ga poklanja.
Pravica pravic je pravica živeti,
biti otrok, za srečo rojen,
tata in mamo ob sebi imeti
in jima padati veselo v objem.
(Tone Pavček)
… objemite danes močno, močno moža – ženo in mu – ji v uho zašepetajte kako ste veseli, da ga – jo imate in kako zelo ga – jo imate radi – ljubite … premalokrat to storimo, vse se nam zdi samo po sebi umevno … pa ni. Če želimo imet lep cvetoč vrt ga moramo znati vzdrževati in zalivati, da bo tak ostal … na tisoč crkljamo svoje otročke … velikokrat pa ob tem pozabimo nase in svoje partnerje – čisto vsako živo bitje pod nebom potrebuje nežnost in ljubezen in to VELIKO. Zajemite jo z veliko žlico zase in svojega partnerja. Zdaj mi je na misel prišla pesem Ferija Lainščka NE BODI KOT DRUGI, ki sem jo za vse nas že pred časom spisala na forumu. Resnično NE BODI KOT DRUGI …
Medvedek Pu
VČASIH TU
Včasih tu gre veter čez,
čez polje gre in preko cest,
še dalje gre, morda čez svet,
a pride spet, a pride spet.
Včasih gre oblakov vlak
in tisti najin bel oblak,
še vrača se povsem enak.
Le tebe ni že dolge dni
in ni poti od tam, kjer si.
Včasih tu je svetla noč,
in luna je, ki je oko,
in zvezde so, ki vse vedo,
a ne reko, a ne reko.
Včasih tu se uleže sneg,
zima nemo zre v obraz,
edina sem, ki vidim gaz.
Saj tebe ni že dolge dni
in ni poti od tam, kjer si.
(Feri Lainšček)
Velikokrat obiščem to stran in včasih začutim, da bi tako rada komu napisala kaj vzpodbudnega pa enostavno obnemiš in ni pravih besed … Lani poleti je moja naj prijateljica izgubila moža. Kako si nemočen, ko ne moreš odvzeti niti najmanjšega delčka bolečine. Saj lahko ves čas nekomu stojiš ob strani, samo bolečine in samote mu ne moreš odvzeti. Za rojstni dan ni želela, da ji čestitamo, za praznike letos prvič ni naredila smrekice, in njen odgovor za vse je, ker ji čisto nič nič ne pomeni. Tako zelo jo imam rada, ampak se tudi zavedam, da skozi srčno pot mora sama in da bo pot dolga … in čutiti je treba take užaloščene ljudi … jokati z njimi in se smejati z njimi … molim dobro energijo zanjo in vse vas, ki preživljate to pot osameljenega popotnika … V pesmici Ferija Lainška sem začutila, kot bi poslušala mojo prijateljico, da mi govori o njem, ki ga je izgubila … želim jo podeliti z vami.
Medvedek Pu
Okoli vseh dreves se lahko loviš.
Za vsemi drevesi se lahko skrivaš.
NA NOBENO SE NE NASLANJAJ!
Ne veš katero je trhlo,
nagnito,
spodkopano,
spodžgano.
Lahko padeš. Hudo.
A to ni najhujše.
Huje je, ker potem sumiš,
da so vsa drevesa trhla,
nagnita,
spodkopana,
spodžagana.
In nenadoma si tako žalosten
in sam.
(Neža Maurer)
Feri Lainšček: ARABESKA
To arabesko ljubezni, ki nama zdaj sveti,
je mojster naslikal pred davnimi leti.
Misterij dvojine, ki nikdar ne mine,
prepoln je nemira, strasti in topline.
V globinah ljubezni je skrita uganka,
kaj vzame, kaj da ti usoda neznanka.
Tam strogi sodnik je, ki tehta obljube,
tam mila je vila, ki šteje poljube.
Res svetle so zvezde, kometi barviti,
srce pa edino, ki more ljubiti.
Rojeni pod srcem, si k srcu želimo,
tisoč in eno noč hrepenimo.
Največji čudež? – Življenje.
Največje bogastvo? – Otroci, zdravje.
Največje zadovoljstvo? – Mir, ljubezen, sreča.
Zavedajte se čudeža,
varujte bogastvo,
uživajte v zadovoljstvu;
bodite, kar ste;
enkratni, neponovljivi izbranci – tega lepega dneva.
Če želite, da se bodo uresničile vaše sanje,
se morate najprej prebuditi.
Naj vam uspe ta podvig zdaj.
Ne želim, da se vam izpolnijo vse želje,
ker potem ne boste več želeli.
Ne želim, da se vam izpolnijo vsi upi,
ker potem ne boste več upali.
Ne želim, da se vam izpolnijo vse sanje,
ker potem ne boste več sanjali.
Želim le, da se vam izpolni toliko želja, upov in sanj,
da boste srečni.
… želim vam toliko optimizma, da ga boste lahko dajali tudi drugim;
toliko moči, da vas ne bo zlomila nepopolnost sveta;
toliko miru, da boste ohranili jasne oči in smisel za lepoto
tistih najbolj vaših trenutkov življenja …
Sreča je v:
drobnih rečeh
majhnih dogodkih
sončnih dneh in
iskrenih, veselih ljudeh …
DARILO
Nekje sem prebral,
da smo si ljudje drug drugemu v dar.
Pa še res je!
Kako zelo lahko izkušnje bližnjega obogatijo naše življenje.
Kako nam prikaže lastne težave povsem drugače.
Ko svojo pozornost namenimo bližnjemu in mu prisluhnemo,
nas to gotovo odvrne od zasičenosti s samim seboj.
(Zvone Modrej)
Življenje je sestavljeno iz tisoče koščkov.
Vsak, prav vsak ima posebno mesto v naših srcih.
Če izgubimo samo en drobcen košček,
izgubimo delček sebe
in noben drug kos sestavljenke ga ne more nadomestiti.
(Anonim)
OVIRE
Nekje sem slišal za pripoved o bogatem princu,
ki je tako rad hodil bos,
da so mu na vse njegove poti polagali preproge.
Pa se je zaradi tega oblaganja čutil omejenega.
In dobra vila mu je svetovala svilene copatke.
Kakšna sreča za princa in kakšno olajšanje za nas.
Število ovir na naših poteh je namreč pol manjše že s tem,
ko mislimo, da jih ni.
Za drugo polovico pa se ovire zmanjšajo potem,
ko jih nehamo vnaprej odpravljati.
Le copatke je treba imeti ob sebi.
(Zvone Modrej)
Koliko vsega je za nas vse na tem svetu,
če le imamo oči,
da to opazimo,
in srce,
da to vzljubimo,
in roko,
da to stisnemo k sebi …
(Lucy Maud Montgomery)
NA NEVTRALNEM OZEMLJU
To je veličastnost prijateljstva.
Srečamo se kot suvereni princi neodvisnih držav,
na tujem, na nevtralnem ozemlju, prosti vseh spon.
Ta ljubezen se (v bistvu) ne ozira ne na naša fizična telesa,
ne na vse tisto, kar je utelešeno v naši družini,
službi, preteklosti in zvezah.
Doma nosimo, poleg tega, da smo Peter ali Jana,
še nekakšno splošno oznako;
mož ali žena, brat ali sestra, šef, kolega ali podrejeni.
TEGA MED PRIJATELJI NI.
To je stvar vseh spon razbremenjenega ali razgaljenega duha.
Eros hoče gola telesa;
prijateljstvo pa gole osebnosti.
(C. S. Lewis)
V iskanju sreče je polovica človeštva na napačni poti.
Menijo,da je sestavljena
iz imeti in dobiti
ter iz tega, da ti drugi služijo.
Dejansko pa je srečo moč najti
v dajanju in služenju drugim.
»Evolucija nam je pokazala,
da nič ne ostane nespremenjeno:
celine se pomikajo čez oceane,
pragozdovi se spreminjajo v puščave
in dinozavri se umikajo svilnatim mravljinčarjem.
In če sta nekoč potek evolucije narekovala veter in sonce,
je bližnja prihodnost tega planeta v mislih in dejanjih človeka.
Uravnoteženost in boj med pohlepom, sočutjem, strahom
in razumom bosta odslej odločala o usodi vsega živega na Zemlji.«
(Charles Lynn Bragg)
ŠELE KO …
Šele ko prepoznamo plitkost naše pameti,
pomislimo na modrost, ki je modrejša od naše.
Šele ko izpolnimo voljo, ki je večja od naše,
postanemo del te volje.
Šele ko doživimo vse svoje neizogibnosti,
dozorimo za večnost.
Sumljiva noč je v zraku.
Ona gre svojo pot.
On gre svojo pot.
Luna sveti tam na nebu.
In nekdo ji sledi.
In nekdo mu sledi.
Čudežno sije luna tam na nebu.
Močna sila ji sledi.
Močna sila mu sledi.
In čudežno ju obsije.
So ji dejali, da sama bo ostala.
So mu dejali, da sam bo ostal.
Sumljiva noč je v zraku.
In močna sila ju ugrabi.
In močna sila ju združi.
Morda je prav tudi to.
Morda kdaj pogledata v nebo.
Morda kdaj spomnita se na čudežno silo.
Ljubezen to.
In morda pogledata se v oči.
In morda poljubita se.
In morda on začuti njen dih.
In morda ona začuti njegov dih.
In morda ljubezen se kdaj zgodi.
Dobri vitez sam
Štiri stene.
Postelja prazna.
On sanja njo.
Dobra princeska sama.
Štiri stene.
Dvorec prazen.
Ona sanja njega.
Oba sama.
Štiri stene.
Ljubezni prostor prazen.
A oba, res oba sanjata vsak svoje sanje.
In sanjskega dekleta ni
In sanjskega moškega ni.
Kako le,
saj sta se v sanjah srečala,
se poljubila in si zvestobo obljubila.
In dobri vitez sanja.
In dobra princeska sanja.
In oba sanjata,
v resničnost prehajata.
In morda kdaj srečata se.
In morda kdaj zaljubita se.
In morda v soju sonca poljubita se.
Zalostna komú neznana je resnica, de jo ljubim,
v pesmih mojih védna, sama govorica, de jo ljubim.
Ve ze noc, ki brídko slisi zdihovati me brez spanja,
ve ze svítla zarja, dneva porodnica, de jo ljubim.
Ve ze jutro, ve ze poldne, ve ze mracni hlad vecera,
tiho tozbo mojga bled’ga, vel’ga lica, de jo ljubim.
Prebivál’sa mojga stenam, mirni je samoti znano,
tudi nepokóju mesta ni novica, de jo ljubim.
Ve ze roza, ki pri poti, koder draga hodi, rase,
ve ze, ki nad pótjo leta tica, de jo ljubim.
Ve ze mokri prag nje hise, vsaki kamen blizo njega,
ino ve, ki mimo vodi me stezica, de jo ljubim.
Ve ze vsaka stvar, kar vedet’ in kar slisati od mene,
in verjeti noce draga mi devica, de jo ljubim.
France Prešeren
JULIJA –
ALEKSANDER MEŽEK
Razpuščeni lasje,
skrit obraz med dlani,
nežna kakor cvet,
kot, da komaj petnajst let ji je.
Julija objokana
ni ti treba skrivati solza.
Solze so kot biseri,
bolečina jih rodi.
Ustne nežno drhte,
šepetajo ime,
razočaranje
kakor pelin zagreni srce.
Julija objokana
tudi zate zraste vrtnica.
Julija, o Julija,
pusti bolečini,
da izlije se na tla.
Julija objokana
ni ti treba skrivati solza.
solze so kot biseri,
bolečina jih rodi.
NORO SRCE
Želim si dneva.
Ko ga sonce prinese na plečih,
si želim njegovega trajanja.
Ko raste,
si želim, da ne bi minil.
Potem je en sam žareč dan,
kot hlebec presnega kruha v peči.
Moje oči so slepe od svetlobe,
koža zgubana od vročine.
Srce je zvrhano sreče.
To noro srce.
(Neža Maurer)
Ne vprašajte se,
kaj si vaši prijatelji
mislijo o vas,
vprašajte se,
kaj si vi mislite o njih.
Če je odgovor pozitiven,
imate možnosti,
da se vsa ta ljubezen
vrne k vam.
JOHN F. KENNEDY
ARABESKA
To arabesko ljubezni,
ki nama zdaj sveti,
je mojster naslikal pred davnimi leti.
Misterij dvojine, ki nikdar ne mine,
prepoln je nemira, strasti in topline.
V globinah ljubezni je skrita uganka,
kaj vzame, kaj da ti usoda neznanka.
Tam strogi sodnik je,
ki tehta obljube,
tam mila je vila, ki šteje poljube.
Res svetle so zvezde, kometi barviti,
srce pa edino, ki more ljubiti.
Rojeni pod srcem, si k srcu želimo,
tisoč in eno noč hrepenimo.
(Feri Lainšček)
Naj vam ta arabeska ljubezni odmeva in tli čisto vse dni v letu … želim vam veliko objemov, poljubov, crkljanja in srečnega srca … saj veste, lepo in radi se imejte in veliko se smejte …
Ljubezen ni nekaj,
kar počneš,
ni tvoje ravnanje.
Ničesar ne moreš storiti,
kar bi določilo ljubezen do drugega.
Nobenega dejanja,
ki je samo po sebi ljubeče.
Ljubezen je način bivanja
in več kot to.
Samo bivanje je,
bivanje z drugim človekom,
naj bo kakršenkoli.
Brez izrekanja sodb,
brez zapisovanja,
brez potrebe,
da bi občutil tvojo ljubezen,
brez želje,
da bi izkazoval ljubezen,
brez vsiljevanja njegovi duši.
Nič,
samo popolno sprejemanje njegovega bitja,
prerojeno iz popolnega sprejemanja svojega.
(ELLEN RAMSDALE)
Iz zemlje droben vir žubori, iz matere zemlje zajemlje življenje.
Narašča v reko. In koder hiti, na materi zemlji oživlja zelenje.
Tako si ti, dete, se v meni spočelo, iz mene življenje in rast si zajelo.
A jaz iz tebe zajemam veselje, spolnjene v tebi vse moje so želje.
Brez virov in rek bi la zemlja bi vela, kako le brez tebe jaz bi živela…
(Ksaver Meško)
ŽIVLJENJE
Živi in delaj, vendar se ne pozabi igrati, zabavati in uživati v življenju.
Vse mora biti uravnoteženo.
Če preveč delaš, življenje izgubi ravnotežje,
postaneš medel in nezanimiv.
V vsem, kar počneš, najdi ravnotežje, odkril boš, kakšna radost je življenje!
(Bonsai)
… če želiš imeti, česar še nikoli nisi imel, moraš narediti nekaj, česar še nikoli nisi naredil …
O PRIJATELJSTVU
Vaš prijatelj je odgovor na vaše potrebe.
Prijatelj je vaše polje, ki ga posejete z ljubeznijo
in požanjete s hvaležnostjo.
Vaša miza je in vaše ognjišče.
Kajti prihajate k njemu s svojo lakoto
in ga iščete zaradi miru.
Ko vaš prijatelj razodeva svoje misli,
se ne bojte »neja« vašega lastnega duha
niti ne zavrzite njegovega »da«.
In ko molči, naj vaše srce ne jenja poslušati njegovega srca.
V prijateljstvu se namreč vse misli, vse želje, vsa pričakovanja
porajajo brez besed in se priobčujejo v nemi radosti.
Ko se poslavljate od svojega prijatelja, ne žalujte,
kajti to, kar najbolj ljubite v njem,
lahko postane v njegovi odsotnosti jasnejše;
tako kot je pogled alpinista na goro
jasnejši z ravnine.
In naj ne bo v prijateljstvu nobenega namena razen poglobitve duha.
Ker ljubezen, ki išče drugo kot razodetje svoje skrivnosti,
ni ljubezen, marveč vržena mreža in z njo ulovimo samo brezpomembne reči.
In kar je najboljšega v nas samih, naj bo za vašega prijatelja.
Če mora spoznati vašo dobo oseke, storite,
da spozna tudi dobo plime.
Kajti, čemu vam prijatelj, če ga iščete samo zato, da izgubljate čas?
Iščite ga vedno v času, ko živite.
Za prijatelja se spodobi,
da zasiti vašo potrebo, ne vaše praznine.
In v skladnosti vašega prijateljstva
naj bo tudi smeh in skupnost uživanja.
(K. Gibran)
DESIDERATA, katedrala Sv.Pavla – Baltimore
Spokojen hodi skozi trušč in naglico sveta in se spominjaj miru, ki ga najdeš le v tišini. Kolikor je mogoče, bodi v dobrih odnosih z vsemi ljudmi. Svojo resnico pripoveduj mirno in jasno in prisluhni drugim, tudi neumnim in nevednim, zakaj vsakdo ima svojo zgodbo. Izogibaj se bučnih, napadalnih ljudi, ker so breme za dušo. Ne primerjaj se z drugimi, da ne postaneš zagrenjen in ohol, kajti vedno bodo večji in manjši od tebe. Veseli se svojih del, veseli se svojih načrtov. Ohrani navdušenje za svoj poklic, naj je še tako skromen, saj je pravi zaklad v spremenljivih časih. Pri poslih bodi pazljiv, kajti svet je poln prevar. A zato tudi nikar ne spreglej, da je tudi zvrhan kreposti. Mnogi hodijo za visokimi vzori in povsod je življenje polno junaških dejanj.
Bodi, kar si. Bodi svoj. In nikar ne igraj ljubezni. Pa tudi ne preziraj je, čeprav si razočaran in ogorčen, zakaj ljubezen je večna, kakor je večna tudi trava. Spokojno sprejmi izkušnje let, drugo za drugo skladno odlagaj stvari iz mladosti. Neguj duhovno moč, da te bo obvarovala nenadne nesreče. In ne spravljaj v žalost samega sebe z izmišljotinami. Mnogi strahovi se rodijo iz utrujenosti in osamljenosti. Vzdržuj zdravo disciplino, a vedno bodi do sebe tudi blag.
Otrok vesolja si, nič manj, kot so to drevesa in zvezde. Pravico imaš biti tu. In če to veš ali ne – vse v vesolju poteka natančno tako, kot je prav. Bodi torej v miru z Bogom, vseeno, kako si ga predstavljaš. In ne glede na to, kakšno je tvoje delo in kakšne težnje v bučnem vrvenju življenja, ohrani mir v duši. Kljub vsej nesnagi in žalosti, kljub vsem izničenim sanjam, je svet vendarle čudovit.
Bodi pozoren.
Bodi srečen.
MATERINA LJUBEZEN
Večina stvari na planetu deluje po vzorcu »daj – dam«.
Le materina ljubezen je brezpogojna.
Ne moremo jo niti kupiti niti prodati.
Tako kot je brezmejna bolečina pri porodu, tako je brezmejna materina ljubezen.
Če je mati sedaj v vaši bližini jo objemite ali pa jo pokličite in ji recite, da jo imate radi.
Ali ji pa vsaj pošljite toplo misel.
Blagoslov njenega objema, poljuba, dobrote in misli vas bo spremljal ves dan.
POVABILO
Ne zanima me, s čim se preživljaš.
Hočem vedeti, po čem hrepeniš in ali si upaš sanjati
o izpolnitvi svojega srčnega hrepenenja.
Ne zanima me, koliko si star.
Hočem vedeti, ali boš tvegal,
da te bodo imeli za norega na ljubezen, sanje,
na pustolovščino, ki se ji pravi biti živ.
Ne zanima me, kateri planeti so v kvadratu s tvojo luno.
Hočem vedeti, ali si se dotaknil središča svoje bolesti,
ali so te doživetja izdajstva odprla
ali pa si postal stisnjen in zaprt iz strahu pred trpljenjem.
Hočem vedeti, ali se znaš družiti z bolečino,
mojo ali tvojo lastno,
ne da bi jo želel skriti, ublažiti ali odpraviti.
Hočem vedeti, ali znaš živeti z radostjo,
mojo ali tvojo lastno;
ali znaš razposajeno plesati in dovoliti,
da te zanos preplavi do konic prstov na rokah in nogah,
ne da bi naju opominjal,
da morava biti previdna, realistična,
ali da se morava zavedati omejenosti človeškega bivanja.
Ne zanima me, ali je zgodba,
ki mi jo pripoveduješ resnična.
Hočem vedeti, ali si sposoben nekoga razočarati,
da bi ostal zvest sebi;
ali znaš prenesti, da si obtožen izdajstva,
ali si sposoben ohraniti zvestobo lastni duši.
Hočem vedeti, ali znaš biti zvest
in torej zaupanja vreden.
Hočem vedeti, ali znaš videti lepoto,
čeprav ni vsak dan dražestna
in ali znaš napajati svoje življenje z božjo prisotnostjo.
Hočem vedeti, ali znaš živeti z neuspehom,
tvojim in mojim,pa kljub temu stopiti na jezerski breg
in zavpiti srebrnemu mesecu »Da!«
Ne zanima me, kje živiš ali koliko denarja imaš.
Hočem vedeti, ali si sposoben vstati po noči,
polni bridkosti in brezupa, pobit in do konca zlomljen
in postoriti vse potrebno za otroke.
Ne zanima me, kdo si ali kako si se znašel tukaj.
Hočem vedeti, ali boš stal z mano sredi ognja,
ne da bi se odmaknil.
Ne zanima me, kje ali kaj ali pri kom si se učil.
Hočem vedeti, kaj te podpira od znotraj,
ko vse drugo odpade.
Hočem vedeti, ali znaš biti sam s seboj;
in ali ti resnično ugaja družba,
ki si jo izbiraš v trenutkih praznine.
Po navdihu Oriaha Gorskega sanjača, indijanskega poglavarja, maj 1994
PIŠKOTKI
Neko dekle je na velikem letališču čakalo na polet. Ker se je čakanje
zavleklo, si je kupila knjigo, da bi ji čas hitreje minil. Kupila si
je tudi vrečko piškotov. Sedla je v čakalnico, da bi lahko v miru
brala.
Poleg nje je sedel mož, ki je odprl revijo in tudi začel brati. Ona je
mirno brala in si postregla prvi piškot iz vrečke. Takoj je tudi mož
poleg nje vzel enega. Postala je nejevoljna, toda rekla ni ničesar.
Pomislila je: >Kako je nesramen. Če bi bila bolj odločna, bi mu eno
prisolila, da bi si zapomnil za vedno.Kaj bo pa zdaj naredil ta brezobzirnež?
