No, ne mislim, če se vam štedilnik sveti, pa, če je pečica kot nova, pa ploščice zglancane….
Uf, tele kuhinjske krpe me morijo. A sem čudna? Jaz jih uporabljam za obrisat roke, ko kuham, pa čisto za obrisat kakšen kozarec, lonec. Eno pa, da do suhega obrišem pomit štedilnik.
Prav gravža se mi, če pride kdo in si obriše usta vanjo, ali pa, da mojim otrokom kje ponudijo za obrisat usta in roke (po možnosti že uporabljeno) kuhinsko krpo. Fuj! Jaz za to uporabljam papirnate brisače. Kaj pa ve?
Lp

tudi :), ampak so včasih vseeno kake roke hitrejše in usta tudi :)))))
T.

Enako je pri meni, toda kdaj pa kdaj se zgodi tudi tako, da z njo obrišem otroku roke – je pač nuja!

Da bi pa komu ponudila kuhinjsko krpo ki je bila že uporabljena, mi ne pride na pamet. Tudi meni bi se zgravžalo.

LP

Meni se to tud malo gravža in sem problem rešila tako,da se usta brišejo s papirnato brisačo.

jaz imam v kuhinji za roke malo brisačo, za posodo vedno čisto brisalko, za brisanje ust – vedno obvezno – papirnate sarviete oz. brisače, sem strašno haklik na čistočo
he.he-he
ampak večina pa so paconi

Jaz jih zelo pogosto perem in s tem resim zagato. Imam eno tako za roke in stedilnik (ko ni prevec svinjska) in eno za kozarec ali pribor, ki se uporablja striktno za to. Prva je ponavadi taka bolj pisana, druga bez. Tudi meni se zdijo te krpe pravo gojisce nesnage. Moja tasca rabi v kuhinji za vse take krpe (za mizo, roke – nisem se ugotovila, po kaksnem sistemu, ampak nikoli ne vem, kam naj si obrisem roke ali s cim pobrisem mizo).
Skratka – ko perem bele stvari, grejo krpe skoraj obvezno zraven:)

Jaz pa včasih tudi sinova usta obrišem v (domačo) kuhinjsko krpo. Res pa je, da jih perem vsak dan (zvečer pobrišem pulte in mizo in gre vse skupaj med umazano perilo). Drugje pa kuhinjskih krp sploh ne dobim v roke, drugače se mi pa še brisače na obisku gravžajo, če niso sveže. Si vedno predstavljam, da si je kdo pred mano rito brisal vanje, tako, da na obisku navadno roke kar otresem, ko si jih operem.

:)) daj no, pretiravas:))) je pa res, da tudi meni zamazane brisace res ne godijo, se posebej zunaj:)

No, glede brisanja riti – ali pri vas uporabljate isto brisačo za brisanje rok in riti?
Če jo, potem ne sklepajte, da je povsod tako! Ker pri nas namreč ni in si lahko v brisačo, ki je obešena za brisanje rok, čisto mirno obrišeš roke ali obraz.

Kuhinjske krpe pa so res lahko leglo mikroorganizmov, če pač z eno in isto krpo brišeš vse po vrsti. Če pa jo še isti dan daš v pranje, potem pa se lahko z njo tudi obrišeš okoli ust.

Preveč kompliciranja, se mi zdi, večkrat škodi kot koristi. govorim iz lastnjih izkušenj, ki jih imam kot mama treh otrok.

lp

ps: me je malo pogrela izjava trate, pa brez zamere

Ja, mi uporabljamo isto brisačo za brisanje riti in rok. Se mi zdi, da če uporabiš milo na obeh koncih, sta po pranju enako čista. Sicer pa brisačo kdaj pa kdaj tudi operemo. Aja, pa še to z možem imava navadno v uporabi samo eno brisačo, sine pa ima svojo. Mogoče smo pa res packi za nekatere :))) No, meni dol visi, sem samo povedala kako je pri nas.

Poznam še eno tako, ki ima v kuhinji načet sicer mali miljon kuhinjskih krp, ampak so vedno vse mokre in vedno tako, na pol, čiste in meni gredo lasje pokonci, ko se to začne dogajati tudi v moji kuhinji :s Pri nas posode, odkar je pomivač v hiši, ne brišemo, brišemo pa štedilnik, elemente in mizo. Brišemo na “suho”, po predhodenm temeljitem čiščenju, tako da če si sine not še svoj smrček obriše, ga ne bo konec. Pa čiste roke si tudi jaz not obrišem. Konec dneva gre “servet”, tako pri nas po domače rečemo, v pranje in je ena redkih zadev, ki jih striktno perem na 90, tako zaradi higiene, kot madežev. Teh cot jaz nikomur ne tiščim pod nos in tudi meni je ni še nihče ponudil. Me pa bolj kot serveti motijo gobice in spužvaste krpe, se mi zdi, da smo “ultrapotrošniki”, ker jih kar naprej mečem in menjam – za njih se mi pa res zdi, da so idelano gojišče bakterij in druge svinjarije.

Vedno “v uporabi” dve kuhinjski krpi, za roke imam v kuhinji kuhinjsko brisačo.
Pikice dobim, če vidim koga, ki si briše roke v krpo – kaj šele usta.

Za umivanje okoli ust je kopalnica!!!!!

:)))))

Uf, sem tečna!

Nataša

Kuhinjske krpe delim na dva dela. TIste, s katerimi si brišem roke, mokre od vode in tiste, s katerimi pobrišem posodo (če jo – pomivalec naredi večino dela). Ponavadi tiste, ki jih uporabljam za brisanje sicer čistih rok uporabim še za brisanje štedilnika, saj so čiste, le mokre.

V kopalnici pa visita posebni brisači za umivanje ritke, in ena skupna za roke, ki se pred obiskom seveda zamenja, pa po njem ponavadi tudi. Za otroka uporabljam vedno svežo brisačo, midva uporabljava skupno za ta veliko umivanje.

Drugače pa imamo na mizi kupček papirnatih servietkov, pa papirnate brisače za majhne nesreče v kuhinji.

Gobice ponavadi zamenjam, ko v kuhinji delam z mesom in se mi zaradi njega umaže pult. TIsta gobica gre direkt v smeti, drugače pa jo uporabim večkrat, vendar zadnji čas ne za posodo, ker jo pere pomivalec, ampak za brisanje pulta. Res znajo biti pravi potrošni material te gobice.

Tudi pri nas visita dve kuh. krpi :ena za kozarce,pribor,krožnike,druga pa za lonce in štedilnik po končani kuhi(prej ga pomijem z gobico).Usta in roke pa si vedno umivamo v kopalnici, tudi npr. po palačinkah.In mokre kuh. krpe vedno zamenjam!

Kuhinjske krpe menjam dnevno, po potrebi tudi večkrat na dan, otroku obrišem usta v pap.brisačo, ali pa gremo v kopalnico.
lp
Pati

He he Skrbna jest sem tudi čisto pikasta če gobica ali krpa zaudarja po vlagi, gre direkt v smeti. Drugače pa papirnatih brisač pri naši hiši ne premoremo. Sine si pa s kuhinjsko krpo kar sam postreže iz predala (svežo!). Sigurno porabimo 4-5 krp na dan.
LP Punček

:)))
pa sem mislila, da sem samo jaz tako picajzlasta kar se tiče kuhinjskih krp :))))

ko je še popolnoma čista je za brisanje poseode, če se komu ljubi, itak se posuši sama (pomivam na rokje, še vedno v kopalnici :(((
takrat je lahko tudi – eventuelno – za brisanje ust, čeprav imam jaz raje papirnate (ko ješ npr solato in si moraš žnable obrisat vsaj 20X :)))

naslednja runda je za brisanje mize ipd… potem pa samo še za štedilnik ali pa če sem jezna – izjemoma, res izjemoma, za po tleh… če mi pade jajc na tla al pa kej podobnega in v kopalnico zanalašč nočem po tisto staro cunjo za po tleh brisat 🙂

nikoli se še nisem zmotila, otroci so se morali navadit, da ni vsaka cunja za brisanje žlic, mož me je pa tudi kar sprejel… hehe… vsaj pojamral še ni nikoli zaradi tega ;)))

Za brisanje posode uporabljam vsakič svež “servet”. Za brisanje rok, za pobrisat karkoli pri kuhi in za roke pa uporabljam samo papirnate brisače. Porabim jih res ogromno, najboljši sosed me je lahko res vesel, taka potrošnica le-teh sem! Pri kosilu pa seveda papirnate servitke. Torej – priporočam papirnate brisače – higienično in okolju prijazno!
LP

Pa kje je sedaj problem? Da so usta bolj umazana kot posoda ali posoda bolj umazana kot usta?

Mene ne moti, če se kdo obriše v svežo krpo, samo je pač potem za oprat. Potem je pa itak vseeno kaj se je z njo brisalo pred pranjem.

Da bi pa izmenično z njo brisali roke pa pomite krožnike pa pomoje tudi ne gre.

Hej!

Imam posebno veselje do dekorativnih lanenih kuhinjskih brisac:)
Vecino kupim bolj zaradi uzitka. Uporabljam jih ne veliko. Ena cista ( za roke) vedno visi pri pomivalnem koritu ( bolj za okras), ki jo sproti menjujem. Ponavadi sta rokavica in debela prijemalka v stilu, tudi predpasnik.
V predalu v kuhinji je polno zlikanih brisack – mi je prislo ze hudo prav, ko sem si porezala prste in brez skrbi zavila roko v prvo krpo – ker je bila temeljito prelikana.

Malokdaj brisem posodo ( susi pomivalni stroj). Ce jo, jo vedno v cisto.
Ko kuham, imam cez ramo zlozeno krpo ( kot pravi kuharji), v katero si obrisem ciste mokre roke. Med delom pa v glavnem uporabljam papirnate brisacke. Tako mi ni treba vedno prstov tiscati pod vodo. Vcasih je prav naporno ( paniranje zelenjave ali zrezkov), ko se ti vse lepi in ce odpres pipo, je tam takoj vse polno drobtin.

Prav tako kot Mitka, tudi jaz porabim veliko papirja:) Rolca je na delovnem pultu na lesenem stojalu, ki ga je naredil svak – zelo originalno – in sem ga sama pobarvala. Vsi so ze navajeni, da je tam rolca zato, da se lahko obrisemo in odvrzemo. Vcasih si kak otrok obrise usta ali roke tudi v krpo, ki jo potem zamenjam. Znajo si vzeti tudi iz predala, ce kdo zeli.

Pult in steklokeramicno plosco najraje osusim s papirnato. Pri jedi so na mizi
papirnati prticki – taki vecplastni. So pa tudi prilike, ko dam na mizo prave platnene prtice, ki gredo po uporabi takoj v pranje s prtom. Sledi manj zabavnejsi del – likanje:)))

Zakaj pa potem kupujem lanene brisace – krpe?Ker so mi vsec, ker jih marsikdaj pogrnem tudi kot sete, zlasti na balkonu. V vecini primerov so dekorativnejse kot namenski prti. Ker rabim, ko delam testo, ko zaviejm struklje….

Pomivalne gobice; tu sem pa nekoliko varcnejsa. Seveda gre katera rabljena na balkon, da z njo pomivamm loncke, zunanjo okensko policko…

Ker imam vedno obcutek, da je gobica – pomivalka res leglo marsicesa, imam majhno razvado.
V omarici je star piskrcek, ki ga uporabljam samo za to: Gobico dobro namilim, splaknem in dam z malo praska in varekine prekuhat. Ko se ohladi, dobro splaknem in zdi se mi, da sem odgnala nevidne sovraznike higiene:)
To naredim mimogrede, ko sem za stedilnikom.

So pa papirnati pripomocki res najbolj higijenski. Poznam mlado Japonko, ki tudi v kopalnici uporablja papirnate brisace za enkratno uporabo. Vecino jih prinese z Japonske; vcasih jih od domacih dobi tudi po posti. Enostavno ne prenese, da bi se dvakrat obrisala v isto brisaco.

Potrata? Ce izracunamo, niti ne:) Koliko vode in praska, elektrike, energije za susenje porabijo brisace v enem gospodinjstvu?!

V kopalnici so na polici zlozene prave brisace. Gost ( ali obrtnik )dobi vedno svezo, ki jo potem odstranim. Domaci imamo na razpolago …po dogovoru in potrebi. Vedno pa vlazno brisaco posusim, preden jo spravim v kos, da pocaka do pranja.

Ne zamerite; bila sem dolga:)

Lep pozdrav Babi

No mislim, da se obnašaš zelo natančno in čisto praktično.

Je pa morda ekološko malo za premisliti, kaj je potem s temi odpadki (brisačkami in robčki) in koliko škode se naredi okolju pri njihovi pridelavi. Ne vem, a so tu številke v prid izdelavi, porabi in odlaganju paprinatih ali pranju, sušenju in likanju tekstilnih.

Mene je malo šokiral podatek, da je pri plenicah on enega otroka 1 tona plenic za enkratno uporabo, ki razpadajo 200 let in je to huda obremenitev za okolje. Tudi Slovenija ima precejšne probleme s pomanjkanjem odlagališč. In je v primeru plenic uporaba bombažnih bistveno boljša za okolje (kjub pranju, sušenju in likanju) kot teh za enkratno. Tako da razmišlam, a bi se morda sedaj pri drugem otroku potrudila (prvi je bil v pamperskah) in ga povijala v bombažne, ker sem hud sovražnik likanja. A sem toliko zelena ali sem bolj lena?

Res pa so papirnati robčki samo papir za razliko od pampersk, ki vsebujejo folijo pa gele za vpojnost.

Gigi, seveda imas prav…Sama o ekologijo veliko razmisljam. Potem pa gruntam, praski – onesnazevanje, papir – onesnazevanje ( se pa res prej razgradi), koliko dreves pade… Malo si vest olajsam, da pretezno kupujem reciklirane brisacke.

Plenice, sem brala… Sem iz generacije lulaj, kakaj, peri, likaj:)))
Vnuka smo kar dolgo zavijali v pralne, potem pa ugotovis, kako je enostavno: Uporabi in zavrzi!:)))

Kako je postal svet zakompliciran; ce razmisljam o tem, vse se nekako vrti v zacaranem krogu in postanem kar malo slabe volje.

Se v Oni sem prebrala clanek Valentine Novak

Sladkor ne vsebuje mascobe! ( obremenjevanje z zdravo prehrano, kombiniranjem – zdaj zelo moderno) in spet lahko razmisljam…

Me je potolazila izjava gospoda Pallmerja ( vodja Evropskega instituta za prehranske znanosti).

Citiram:… da je tisto, kar se nam lusta tisti trenutek, za nas tudi najbolj zdravo, kajti vsak od nas premore t.i. prebavno pamet ali enteralni zivcni sistem, ki krmili in sporoca, kaj telo potrebuje. Ja in tocno tisto se nam potem zalusta.

In Valentina zakljuci:

Mogoce pa res nas zelodec bolje ve, kaj je bolje zanj, kot nasa glava, ki jo vendar moramo uporabljati se za kaj drugega kot pa samo za pravilno kombiniranje zivil?

Joj, sem zasla…sicer smo se vedno v kuhinji:))) Lep vecer

Se povsem strinjam. Saj sama ne vem, ali se bom odločila za bombažne plenice. No pri plenicah se te boljše za okolje, pri robčkih pa ne vem. Torej dilema: zelena ali lena. Moramo pa pri okolju gledati stvari na daljše obdobje, ne samo do trenutka, ko odnesemo vrečo smeti do kontejnerja.

Glede hrane bi pa rekla, da moraš tudi pogledat malo bolj široko. Torej ne samo tisto, kar se ti v danem trenutku zlušta ampak tisto, po čemer se tudi dobro počutiš. Moj primer je špehovka na katero sem čisto mahnjena. Potem se je pa napokam še tople, ker se mi jo toliko lušta. Ampak ker mi je potem dva dni slabo zaradi nje, verjetno ni najboljša za moj organizem. Torej tista hrana, po se dobro počutimo tudi nekaj ur po zaužitju je verjetno kar ta prava hrana.