Najdi forum

Naslovnica Forum Starševski čvek otroka noceta nove garderobe

otroka noceta nove garderobe

Drage mamice ali imate podobne tezave ali imam cudna otroka ?
Na zacetku nove sezone imamo vedno tezave, ker nas 5-letnik in zdaj tudi ze 1,5 letnik noceta nositi novih stvari.
Danes zjutraj smo imeli celo dramo, ker sem zelela, da obujeta nove sandale. Pri starejsem smo prisli do kompromisa, da lahko obdrzi nogavice, mali pa je sel bos direkt v vozicek. Pri nas je danes 30 stopinj.
To se dogaja tudi z zimskimi puloverji, z mikicami na gumbe ipd. Nekatere stvari pa so OK. Nikoli ne vem ali mu bo stvar vsec in jo bo z veseljem nosil ali pa bomo imeli dramo kot danes zjutraj. Naceloma mu pustim, da oblece kar mu pase ampak vcasih se pac ne zna oblect (premlo ali prevec).
Da ne govorim, da 1,5-letnik noce sandalc niti poskusit in se vedno hodi v (skoraj) zimskih cevljih.
Hvala za odgovore,
Lp

Pri nas sicer podobnih težav nimamo, pomislila pa sem, da bi mogoče novo garderobo in obutev vaša dva korenjaka sama izbrala, ko jo kupujete in bi bilo potem mogoče drugače.

Srečno!

Vidka

tudi pri nas je tako, staro (zimsko) garderobo umakni da je ne bo videl, reči da si dala otrokom ki nimajo denarja da bi si kupili novo, čevlje prav tako umakni (skrij) in mu daj na razpolago le tisto obutev ki je primerna za ta čas.
pri nas bi moja 4 letnica najraje za v vrtec obula gumijaste škornje z mucko, haloo, veš kako bi jo gledali, če je padla z lune?? Otroci bi se ji smejali, učiteljice bi pa po moje samo z rameni skomignile….
L’p

nova
Uredništvo priporoča

Hja, boste pa prišparali. :))) Hec!

Sicer pa se mi zdi najbolj elegantna ta rešitev, da otroka pač sama po svojem okusu izbereta novo garderobo v trgovini. Morda pa bi pomagalo.

LP

----------------------------------------------------------------------------------------------- Naučil sem se, da nihče ni popoln dokler se ne zaljubiš vanj. (Andy Rooney) ------------------------------------------------------- Slovenec ti odpusti vse, samo uspeha ne! :)

Enako. Pri dveh letih je krical, da ne bo oblekel teh hlac, ker so “glde”, pri cevljih pa je izgledalo, kot da ga probanje taaakooooo zelo boli, ker je kar tulil.

In smo uvedli izbiranje po lastnem okusu. Vedno ga vzamemo s sabo, ko mu kupujemo oblacila in potem komaj caka, da oblece novo cunjico. No, zdaj tudi jaz priblizno vem, kaj mu je vsec in kaj ne (safari barv ne mara, rad ima pa modro in rdeco npr). Cevljev se vedno ne mara probati, ampak zato smo pa maximalno hitri pri nakupih – izbere ene dvoje, na hitro proba in smo ze na blagajni.

Pri nas tudi zbiranje po lastnem okusu včasih ne pomaga- ima obdobje,ko mu ni všeč ama čisto nič novega v trgovini. Začel je pa ko ni hotel enkrat sp. hlačk oblečt za v vrtec( si jih je v vrtcu slekel in bil brez)
Zadnje 2-3 leta hodimo po enake superge v eno trgovine, ker bo nosil samo take in nobene druge. Danes je je pa zgodil čudež bile so mu ušeč še ene druge superge, samo so imele eno napako- bile so 22.900 sit.
Pa naš otrok ima že 11 let in ni nič bolje kot pri 3.

lp in veliko potrpljenja

Tudi naš 22 mesecev star fant sam izbira kaj bo oblekel in obul. Potem je mir v hiši. Če je kakšna njemu najljubša majica s slikico v pranju mu povem, da bo moral počakati, da se opere in mu dam na izbiro 2 drugi. Tudi teniske in sandale si je že sam izbral v trgovini

Meni tudi obvezno niso bile vsec stvari, ki mi jih je kupila mama, mnogo let kasneje sem pa brala knjigo Color me Beautiful (o stirih barvnih tipih) in mi je postalo jasno, da je ona meni vedno kupovala barve, ki so bile vsec in bi tudi pristajale njej, sva pa razlicna barvna tipa (ona jesenski, jaz zimski).

Tko da – mislim, da je res precej na tem, naj si otroci sami izberejo oblacila (in zlasti barve), ki so jim vsec.

SG

Jaz sem sinčku (1 leto in pol) včeraj kupila nove sandalce, take, da mu prsti in peta gledajo ven. Za moje pojme so lepi in mu ful pašejo, ampak….. že v trgovini, ko sem mu jih pomerjala, je tulil in se skoraj prestrašeno gledal v noge. Ko sem mu jih pa nato še doma obula, je pa stal na mestu kot vkopan, pokrčil prstke na nogah in tulil, kot bi ga iz kože dajali. Tiščijo ga sigurno ne.

A je še katera imela tako izkušnjo? A mislite, da se bo navadil na to, da mu prsti ven gledajo? :)))

Kura, pa oprosti, ker se “vmešavam” v tvojo temo. Ampak se mi zdijo problemi nekako podobni.

LP, Kleo

Hej, Kleopatra!

Tvoj fantek je verjetno prvic videl, da obstoja obuvalo, kjer prstki ven gledajo. Ce pomislim, kako so v tej starosti ” navezani ” na svojo telesno podobo in preseneceno ugotovijo, da je kaj cisto na novo, se reakciji tvojega sineta ne cudim.

Vem pa, da niti hcerki, niti vnuku nismo v tej starosti kupili takih sandalcev.
Imela sta lazje ceveljcke do pod gleznja z luknjicama na sprednjem delu in pasckom kot sandalci. Nogica rabi se vedno konkretno oporo in se kamencki ne lezejo pod prstke:))) Veliko sta hodila tudi bosa.

Ne jemlji tega kot ucenje 🙂
Je pa res, da sem se pri otroski obutvi ravnala vedno po strokovnih priporocilih.

Mi smo imeli pri letu in pol nekoliko drugacne tezave:)
Vnuku smo v trgovini poskusili hlacke in so mu bile prevelike: ni jih hotel sleci. Jih je tiscal na trebuscku in se drl.
Na sreco je prodajalka bila uvidevna ( mestece, kjer se skoraj vsi poznamo) in nam dovolila, da ga damo v vozicek in ga doma slecemo.

Lep pozdrav

Nikoli ne bom pozabila sodelavke, ki je vsako jutro prišla v solzah v službo, po možnosti pol ure prepozno, ker jo je hči zjutraj dobesedno v norišnico spravila, ker ne bo oblekla tega in onega, ker bo šla sredi zime v sandalih v vrtec pa sredi poletja v puhovki ipd. Nekega lepega dne, po tem, ko jo je pri zamujanju končno zasačil šef in je ujela hudo pridigo z grožnjo o minusu pri plači, se je zjutraj pojavila v službi 20 min pred udarcem na gong, solidno frišna. Na naše čeljusti do popka nam je pojasnila, da je končno uresničila vsakodnevno grožnjo, da bo hčer pustila enostavno doma. In jo je. Čez 15 min jo je šel iskat mož, krotka kot jagnje se je v treh minutah oblekla, jutranjih scen je bila ozdravljena za vse večne čase.

Nisem še doživela, da bi se mi sin zmišljeval, kaj bo oblekel, običajno mu dam na izbiro dve stvari, če se ne odloči hitro sam, ga oblečem in pika. Na tem področju več demokracije od izbire med dvema mikicama enostavno ni. Čevlje ima itak dvoje, tko da nima kaj komplicirat. Oblačila – kar jih kupim- kupim brez njega, ker dveletnika pa res ne bom spraševala, kaj bo nosil, mi na kraj pameti ne pride. Sprejemam samo pritožbe “vroče mi je, zebe me, tišči me, grize me” , na vse ostalo preprosto ne reagiram.

[url=http://lafemmebonita.com][img]http://image.lafemmebonita.com/c/u506550.png[/img][/url] [url=http://lafemmebonita.com][img]http://image.lafemmebonita.com/c/p506563.png[/img][/url]

Oj, Babi!

Ja, saj tole glede opore za nogico ti dam prav, ampak ene take zaprte sandalce mali že ima, pa se mu kljub luknjicam še vedno precej potijo noge. Tako da sem rekla, da za poleti, za +35°C (če jih bomo dočakali:)) pa obvezno mora imeti tudi ene take čevlje, da se bo noga luftala.

A veš, ampak dejansko mi pa niti na misel ni prišlo, da bi se lahko sinko ustrašil lastnih prstov, ki migajo ven iz sandalov. :)))) No, danes zvečer sem mu jih doma obula čez nogavice, pa je to kar nekako sprejel. Ko sem mu pa štumfke dala dol, pa spet jok. Je pa že naredil nekaj korakov z njimi. :))) Zgleda, da se bo počasi navadil.

Hehe, imate zgleda tudi pri vas enega “ta pravega” malčka palčka. Joj, kaj vse ušpičijo. :))))

Hvala in lep pozdrav z Gorenjske!
Kleo

Oj, soseda :)) naš si je v prvih odprtih sandalcih ravno v približno tej starosti lep čas prstke otipaval in me celo spraševal “mami, kaj to?!” Po kakem tednu se je sprijaznil in jih zelo rad nosil. Pazi pa res, da vmesni del dobro objame nogico, da ima dovolj opore.

Midve bi se lahko po “naške” menili – siđi na balkon, da ti nešto kažem ;))

[url=http://lafemmebonita.com][img]http://image.lafemmebonita.com/c/u506550.png[/img][/url] [url=http://lafemmebonita.com][img]http://image.lafemmebonita.com/c/p506563.png[/img][/url]

Hehe, Skr bna, može. :)))))))))

Hej!

Ta malcek ” palcek” je zdaj ze velik petnajstletnik, ki ga gledam navzgor:)))

Toda spomini so tako svezi, kot bi bilo to vceraj.
Se za hcerko vem za vsake take majhne ceveljcke. Nakup je bil vedno nekaj posebnega:) Takrat sem kupovala v Trstu, ker je bila pri nas prava susa.
Ene poletne ceveljcke z nogavicko vred smo uspeli tudi zgubiti v Istri. Naslednji dan grem ponovno v trgovino in trgovka me cudno gleda: Kaj niste pred dnevi ze kupili enakih ceveljckov? Seveda smo jih:)))
Potem je tisti neizgubljeni visel leta dolgo v avtu za ” Srecno voznjo”!!!

Vedno smo dobili tudi balone, napolnjene s helijem. Seveda smo jih zaprli v prtljaznik in ob neki priliki je carinik prosil, ce ga odpremo. Moz je potegnil za rocko ( Moj NEEEE je prisel prepozno) in baloni v zrak. Ustavili so se pod streho prehoda. Carinik je bil tako prijazen, da je prinesel lestev in baloni so pristali spet v pravih rokah:)))

Nepozabni spomini:) Lep pozdrav Babi

Se strinjam delno s skr bno, ki pravi, da je treba na tem področju narediti malo reda. Ampak je treba hkrati tudi vedeti, da si dva otroka nista enaka. Mojega starejšega ni obleka nikoli zanimala, še danes mu je čisto vseeno, kaj obleče. Temu posledično tudi nikoli, ampak res nikoli nisem imela v tem smislu nobenih težav z njim – ja, razen tega, da se je zelo dolgo pustil oblačiti svoji mami – ker je bil za to preprosto prelen, jaz pa prekomot, da bi vedno vztrajala, da se mora obleči sam.

Mlajši se je že zelo zgodaj začel zanimati za to, kaj ima na sebi. Največje veselje mu narediš za rojstni dan, če mu kupiš nekaj za oblečt. Natančno ve, kdo mu je kaj podaril, noče biti umazan, pazi, da barve sodijo skupaj itd. Ja, in se je tudi začel zmrdovati. Mene je skoraj kap, ko sem videla dvoletnika, ki energično pravi, da tega ne bo oblekel in pika. Sčasoma smo se že dogovorili tako, da je za vse prav. Je pa bilo med drugim in tretjim letom potrebnih veliko pravljic, pesmic in domišljije, da je šlo na rito tisto, kar si je zamislila mamica.

Mi smo prišli do enega zaključka: mož (gre kasneje v službo in pelje sina v vrtec) ga obleče in obuje praktično še napol v spanju. Hitro ga prinese iz postelje na sedežno, kjer imata svoje procedure. Preden se ta mali zave, je že oblečen.

Ima pa seveda fore, tako kot vsi: pri 30 stopnijah, bi on superge, ker jih ima tudi Žiga v vrtcu :-). Sva mu z možem Teva sandale kupila, pa niso v redu, če že, jih obuje samo z nogavicami. Izgleda krasno :-)))!!!!

Jaz sem pa Teve direkt nazaj v trgovino nesla, na srečo so bili tako prijazni in smo jih lahko vrnili (zamenjali za moževe hlače). Pa tako cort so! Ampak jih niti pod razno ni hotla nosit. Obute je imela eno minuto, v stanovanju i konec. Pa je niso žulili, paski niso bili prveč zategnjeni… Očitno ji niso všeč, možu tudi ne (meni pa zelo).

Ja, so otroci res smešni, še dveh let nima pa si že izmišljuje. Mi ji včasih ugodimo, če je pa kombinacija preveč “čudna”, se oblečemo pa po principu “milom ili silom”. Prepričevanje traja preeeeeeedooooooolgo!

ČAV, pa brez škornjev danes, prosim!

Hvala za odgovore !
Starejsega je prisilila vrocina, da je vceraj obul sandale brez nogavic in zdaj je vse OK. Mlajsi pa je sel na piknik v copatkih, ki jih je sam nasel med starimi oblacili.
Moj starejsi sin je na vseh podrocjih precej zakompliciran in ze dolgo ne grem vec z njim kupovat oblacil. Nemogoce. Za vsako stvar imamo tezka pogajanja. Pa ne vedno. Kot se gospodu ljubi.
Zdaj ze vem, da ne prenese gumbov, puloverjev iz trdega bombaza, sandal itd. Ko pa sem mu kupila spodnje hlacke z gasilci (7 v paketu), si jih je pa hodil na skrivaj preblacit in bi mu skoraj uspelo priti cez celo kolekcijo v enem dnevu, pa smo ga zasacili…….
Kaksne drame……
Lp

New Report

Close