Kaj bodo, ko bodo veliki?
našo že dobre pol leta drži, da bo zdravnica, smo vsi vsaj 5x na dan pregledani in pozdravljeni. Pred tem je pa imela idejo, da bo pisala knjige, ampak je trajalo le kakšna dva meseca:-(((((((((
Nič nima skupnega z mojo prvo poklicno usmeritvijo, ko sem na velike pričakujoče poglede sorodnikov izjavila, da bom dimnikar. PA sem potem popolnoma zašla s te poti:-))))))
Lp
Ko so se letos v razredu moje hčere(2/8) pogovarjali o poklicih, je več kot polovica otrok izjavila, da bodo farmacevti.
Na vprašanje učiteljice, zakaj, zato ker so lekarne tako lepo opremljene in imajo krasne poličke in predlačke za zlaganje škatlic.
Moja hči je pri 7 letih dejala, da bo frizerka, pa modna kreatorka, zdaj pravi, da bo cvetličarka, kdaj pa kdaj razmišlja tudi, da bi bila pevka.
Jaz sem trdila, da bom pianistka ali pa tipkarica:-)) Očitno mi je bilo važno kakršnokoli udarjanje po tipkah. Glede na čas, ki ga preživim ob računalniku, sploh nisem daleč od tipkarice, hehe.
Moj sine bo pa baje kuhar! Že kar dolgo ima res veselje pacati po kuhinji – kuhanje, pečenje sladic, karkoli. Pri rosnih treh letih mi že ful pomaga. Mogoče bo pa res kaj iz tega:-))
Lp,
Katarina
plemeniti,
jaz in moji dve sestri pa ravno zaradi mame zdravnice to nismo želele biti (veliko dežurala), tako da to ni ravno bogovski poklic, ampak zahteva veliko odrekanja
sem sinu zadnjič rekla, da ko bo šel v šolo, se bo moral veliko učiti, da bo direktor kot je bil dedo, pa me je nadrl: ” a si pozabila, kaj bom. jaz bom raziskovalec dinozavrov!!!!!”
no, saj da bo prišel do tega, bo moral tudi kar fino študirati
p.s.
samo, da ne bo kot izgubljeni Ross iz “Prijateljev”, ko je bil samo on ves navdušen, kadar so kje kakšno kost odkrili:))))
Jaz se ne obremenjujem s tem. Poznam družino, ki je imela veliko planov eden bo odvetnik drugi bo zdravnik . Danes je eden klošar na heroinu drugi je pa komaj izredno končal eno srednjo gostinsko. Ko se je moja punčka rodila sem pomislila tudi, če si bo zaželela celo življenje pomivati stranišča naj ji bo samo, da bo srečna ampak vprašanje je ali bi bila srečna ????? Ne bom pritiskala na otroke kakor tista družina, ki je hotela zdravnika in odvetnika, ker se otroku vse zagabi in potem postane luser. LP
Ko so bili nasi otroci zelo majhni, nikoli niso izjavljali, kaj bodo. Hčeri sta šele po vstopu v šolo prvič izjavili, kaj bosta in sicer:
-starejša naj bi bila raziskovalna novinarka (mnenja zadnjih 5 let ni spremenila, a ja, včasih pripomni tudi tudi kaj v smeri prava, zlasti tožilstva);
– mlajša bo “svetovna prvakinja”, če ji ne bo uspelo, pa profesorica telesne vzgoje, če bi bil FTK pretežak, bi “pristala tudi na kirurgijo”, hi,hi
– sin je pri 6. letih dobro leto razlagal, da bo “poklicni vojak”, sedaj se najbolj navdušuje za poklicnega igralca nogometa (in tudi dobršnji del energije usmeri v to).
Ko sem bila majhna jaz, sem si najbolj želela biti učiteljica telovadbe, matematike ali slovenščine.
Nina
He he, Oja,
tudi naš 2.5 letnik kaže močno afiniteto do bagrov.
V soboto smo bili v ZOO in v medvedovi ogradi je močno “rjovelo” – ko smo prišli do ograje, se tamali ni dal več spraviti stran. Doli je namreč ril po blatu velik “bagerus vulgaris”!!! (očitno bodo malo preuredili medvedovo domovanje…). Druga najimenitnejša žival je bil vlakec, tretja pa tobogan…
lp tanja
Tole: “Danes je eden klošar na heroinu drugi je pa komaj izredno končal eno srednjo gostinsko.” pa ni glih na mestu napisano.
Mene zanima zakaj “ENO SREDNJO GOSTINSKO”? in kaj je v tem slabega?
Sploh pa je Oja odprla post mišljen kaj naši otroci pravijo da bodo ko zrastejo in ne v smislu kako se mi obremenjujemo s tem.
lep dan in veliko veselja pri izbiri poklica
plemeniti,
seveda se govori o kosteh tam spodaj, verjamem, da še niso vsega našli.
Zato pa imamo mi male raziskovalce, da bodo še kaj našli:)))
Moj je ves ponosen, ker sva prebrala, da so enega našli ravno na letnico njegovega rojstva (torej 1999).
Ima že celo morje knjig o dinozavrih, pa na stotine igračk,…
In ko smo bili lani v Dinoparku, si tam ni želel nove igračke, ampak si je izbral knjigo (ga nič ne moti, če je v nemščini:)))
Aja, glede dohtarjev:
seveda je drugače če si dr. v ZD ali v bolnici kot je bila moja mama.
saj nihče ne hlasta za nadurami, še sploh če si mama treh otrok, a dežurstva so pač slaba stran tega poklica (v mojih mladih časih je bilo dr. malo in je mama bila v službi od sobote zjutraj do ponedeljka popoldan + dežurstva čez teden. Ni ravno prijetno mamico hodit samo obiskovat. A hvalabogu, je oče obvladal tri punce:))