Bi mi kdo lahko razložil kako poteka pravoslavni krst. Je tudi potreben boter in kako se pristopi k temu. Sama sem katoličanka in mož pravoslavec. Otrok bo krščen v očetovo vero. Je kdo tukaj na starših pravoslavne vere? Stvar pa je taka, če hočeva otroka krstiti v mojo vero, mora mož pristopiti tudi k katolikom. Če pa ga krstiva v pravoslavno vero, pa jaz tega ne rabim. Sva se pozanimala in taki so pogoji. Tako je tudi s cervekno poroko. Če bi se poročila tudi cerkveno bi moral mož pristopiti k katoliški veri. Če pa bi se cerkveno poročila pravoslavno pa priznavajo tudi mojo vero. Želim si, da bi mi kdo odgovoril ki o tem kaj ve.

glej jaz sem pravoslavka moj mož je katolik in tamalo sva krstila v katoliški cerkvi.jaz, ki sem pravoslavka sem prinesla samo svoj krstni list in to je blo to pa tudi poročim se lahko normalno v katoliški,važno je samo da sem krščena .tvoj mož mora biti samo krščen in to normalno v pravoslavni tako kot jaz naprimer.meni je župnik slov.reku da pravoslavci imajo vse not v krstu katoličani pa morajo birmo pa……itd.mi pa ne mi samo damo krstni list in to je to.reku mi je samo če sama hočem pred poroko lahko nardim zakramente…ampak zakaj če mi ni treba.

Ojla nedika hvala za tvoj primer. Kaj pa če bi ga vseeno krstila v pravoslavno vero mi ti kot pravoslavka lahko kaj več napišeš o tem. Je obred isti kot pri nas? Menda se lahko obred opravi na domu.

Moj partner je pravoslavne vere in lani je šel za krstnega botra hčerki od enega prijatelja. Jaz se krsta nisem udeležila, ker je bil najin sinko še premajhen, tako da sva z malim ostala doma.

Obred je baje precej podoben kot pri katolikih. Ravno tako je seveda potreben krstni boter (po njihovo kum), ki otroka med obredom drži v naročju. Starši stojijo zadaj, za njima. Botra se običajno izbere izven žlahte, ne tako kot pri nas, ko so botri tete in strici pa sestrične,… Boter krščencu kupi tudi darilo in obdaruje tudi krščencevo družino (midva sva kupila darila tudi za starše od male in za njenega bratca).
Obred traja kakšno uro in to je to. Potem sledi žurka (kaj pa drugega). :)))

Ne vem pa, ali se običaji kaj razlikujejo glede na to, iz katerega konca Srbije oz. Bosne prihaja tvoj partner (njegovi starši).

Je pa res, da pravoslavni precej manj komplicirajo okrog teh reči kot katoliki. Moj je sicer tudi izrazil željo, da bi bil mali krščen v pravoslavni cerkvi, jaz pa ….. ne morem reči, da sem ravno proti, ampak …. ne vem. Saj pri nas praznujemo oboje praznike, ampak še vedno pa živimo tukaj, v družbi, ki je popolnoma katoliško naravnana in “tempirana”….
Če ni preveč osebno vprašanje – kako si se ti odločila, zakaj?

Lep pozdrav!

Ne vem ti sicer odgovorit kako tak krst poteka, je pa moja kolegica katoličanka, njen partner pravoslavec in so sineka krtstili katoliško.
Pa njemu ni bilo treba prestopit v katoliško vero. Zakaj le? Mislim da sta vidva dobila neke napačne informacije.

No, lep krst želim, pa naj bo katoliški ali pravoslavni.

Sem katoliške vere in sem bila pred leti botra (kuma) deklici iz pravoslavne vere. Ni bilo nobenega problema zaradi druge vere, njihov duhovnik je na to gledal zelo pozitivno. Obred je bil izvršen kar doma (v domači dnevni sobi). Duhovnik je prinesel potrebne stvari (svečo, sveto vodo,…), ni bilo potrebno nobeno posebno oblačilo (pri katolikih bela obleka, krstna sveča, …). Deklici smo kupili darilo. Stroške duhovnika pa so krili stari starši.
Žal se ne spomnim več, kakšni so bili ti stroški, ampak mislim, da ni bilo nobenega pretiravanja. Mislim, da so se krili samo potni stroški duhovnika, ki je takrat prišel iz Zagreba v Mb (cca 12 let nazaj).
Obred je bil podoben našemu krstu, s tem da dobi krščenec hkrati tudi zakrament obhajila in birme. Glede na to, da sem bila prvič pri takem obredu, se mi ni zdel nič posebnega. Niso bile potrebne nobene priprave, kar pa naša katoliška vera zahteva. Pri krstu mojega sina (katolik) smo namreč z botrom morali priti prej na priprave, trajale so pa cca 2 uri.

Za pravoslovni krst ne vem, so pa pogoji za katološki krst zelo različni, odvisno od župnika. Sama nisem katolik, otroka smo krstili na moževo željo. V cerkvi v naši vasi to ni bilo mogoče, ker nisva izpolnjujevala njegovih pogojev (nisva cerkveno poročena). Zato sva oba otroka krstila v drugi župniji, kjer so eni naši znanci poznali enega župnika in ni bilo problemov. Edino botri so morali imeti vse zakramente.

Jaz sem tudi katoličanka, mož pa pravoslavne vere. Obe hčeri sva krstila v katoliški cerkvi. Pri prvi je šlo brez problema, pri drugi pa sva morala prit na priprave, ki so trajale slabo uro. V tej uri se je v bistvu vse vrtelo okoli tega, da naj bi se midva tudi cerkveno poročila (glede na to, da menda obe izhajata iz ene veje vere, je to možno), če ne prej pa vsaj do 1. obhajila otroka. Pa sva rekla, da po toliko letih civ. poroke se ne bi šla še cerkveno. In je bila zadeva zaključena, mala pa krščena (botri so morali imeti vse zakramente).
Potem sem imela še isti pogovor z župnikom, ko sem mlajšo vpisovala k verouku. Bomo videli, kaj bo naslednje leto, ko bo imela mlajša obhajilo.

Vsem hvala za svoje izkušnje. Kleopatra tebi bi pa rekla da sem menda na istem kot ti. Mož je izrazil željo – jaz pa nisem niti proti niti ful za. In izgleda je po župnijah res različno oz. kako tisti župnik reče ali zahteva. Nam je bilo rečeno kot sem napisala. Tudi midva prazujeva obojne praznike in spoštujeva svoji veri. Vem da ne more biti da bova oba zadovoljena ker v obe veri otroka ne moreva krstiti. Mož bi želel da je obred pravoslaven. Zato sprašujem da se bom lažje odločila. Mi je pa recimo všeč da so njihovi duhovniki poročeni in imajo družine in se mi zdi da nekako živijo življenje kot ga mi vsi ostali. To me pritegne. Je pa tudi to da smo v slo prostoru. Ne vem. Kako se ti nagibaš z odločitvijo če ni preveč osebno. Mene mika tudi to ker je obred lahko tudi menda doma v hiši. Nisem se še odločila 100 procentno.

Pri pravoslavcih oz, če imaš moža pravoslavne vere, naj bi se obvezno otrok krstil v pravoslavni cerkvi. Saj je isto ali v kat. ali pra. cerkvi.

Želim vam prijeten krst.

P.S. Jaz sem pravoslavne vere, moj mož katoliške in smo otroka krstili v katoliški cerkvi, ker je oče katolik in tako naprej gre…

lp,

Mislim, da ni nobenih ovir glede katoliškega krsta, če si ti pravoslavne vere, saj so nenazadnjetudi mene poročili cerkveno (katoliško) in krstili otroka, pa sem celo ateistka, kar je po cerkvenih pravilih manj, če se lahko tako izrazim, kakor če bi bila neke vere (npr. pravoslavne).

Pravzaprav se še nič ne nagibam, ker še nisva tako daleč, da bi o tem resno debatirala. No, saj pride tema na dan, ampak potem vsak vlečeva v svojo stran in debato po hitrem postopku zaključiva. :))
Saj v bistvu razmišljam podobno kot ti, pravoslavna Cerkev je veliko bolj “človeška” in z določenimi stvarmi se veliko bolj strinjam kot z interpretacijo, ki jo podaja RKC. Ampak…. sem Slovenka, ponosna in veliko mi pomeni tradicija. In vera (katoliška seveda) se s Slovenstvom tesno prepleta. Zato mi nekako srce ne da, da bi bil otrok pravoslavne vere. Pa še dejstvo, da živimo tukaj…. ne vem.

Kleopatra 1 vse kar si napisala je kot bi sebe gledala. ????

Zdravo!

Moja izkušnja pa je sledeča. Izhajam iz slovenske katoliške družine, kjer sta bila mama in oče krščena jaz pa ne, smo pa vedno praznovali vse večje cerkvene praznike in spoštovali tradicijo, nismo pa hodili v cerkev. Pred poroko pred petimi leti sem krstila v pravoslavno vero in se poročila s pravoslavcem, sicer rojenim s Sloveniji. Ko sva se začela pogovarjati o poroki, sem izrazila željo, da se poročiva tudi cerkveno v katoliški cerkvi. Bil pa je problem, ker jaz nisem bila krščena in tako sem začela klicati po ljubljanskih župnijah, da bi se krstila v katoliško vero. Po nekaj razgovorih v smislu, da se, tudi če se krstim v katoliško vero ne morem poročiti v katoliški cerkvi s spravoslavcem ter, kako se lahko tako ponižam, da se poročim s pravoslavcem, ter podobnimo bedarijami (če ne bi slišala na lastna ušesa ne bi verjela), sem žalostna prenehala in videla da me katoliška vera očigledno noče sprejeti in se odločila da ne želim več pristopiti v tako nazadnjaško in netolerantno vero.
Kamor sem poklicala mi niso znali prisluhniti, da me starši niso dali krstit, bi pa želela to opraviti sedaj kot odrasla.
Potem pa so se začele vrstiti še pedofilske afere in minila me je vsa želja po prestopu h katolicizmu.
Moj mož je rekel naj ne bom žalostna in da se bova poročila le civilno (tudi sicer ni silil v cerkveno poroko ker tudi doma pri njih niso pobožnjaški), jaz pa sem vseeno vztrajala, da bi se cerkveno.
Šla sva do popa in brez problema me je krstil v pravoslavno vero in tako sva imela prekrasno poroko v pravoslavni cerkvi.
Tudi če bi bila katolikinja bi se lahko brez problema poročila v pravoslavni cerkvi, pogoj je le da si krščen v eno od vej krščanstva.
Imava dva otroka in jih bova na mojo željo krstila v pravoslavno vero.
Lp!

Zelo zanimiva izkušnja. IvTa, če ni skrivnost, kako si pa pri sebi, v svoji glavi “preklopila” na to, da npr. božič praznuješ 7. januarja in ne 25. decembra? Veš, to meni kar ne gre v glavo…. tudi če bi se dala prekrstit v pravoslavno vero, meni še vedno 25. december veliko pomeni, medtem ko je 7. januar pač navaden dan. Saj ne vem, če sploh razumeš, kaj hočem vprašat…. :))))

Lahko se poročita tudi v katoliši cerkvi, četudi je eden od vaju pravoslavne veroizpovedi, in ne da bi se ta “prepisal” v katoliško cerkev!!!

Tudi otroke lahko krstita normalno v katoliški cerkvi, čeprav je oče pravoslavec!!!

Tako je bilo pri mojih starših – cerkveno poročena brez spreobračanje – in pri nas, otrocih, ki smo vsi krščeni v katoliški cerkvi.

Če vaš župnik vztraja pri tem, da to ne gre, pojdi v drugo župnijo, na primer v stolnico (ne vem, od kod si). V mb stolnici bi vaju sigurno poročili. Pa tudi otroke krstili, ne da bi od očeta zahtevali spreobrnitev!

Zdravo!

Pravzaprav nisem preklopila, samo dodala sem.
Pri nas vedno praznujemo oba božiča, obe veliki noči ter oba nova leta. Že od samega začetka najine zveze, ko sva bila še fant in dekle, sem z njim začela praznovati poleg katoliških tudi pravoslavne praznike. Nikakor ne bi mogla strogo preklopiti samo na pravoslavne praznike brez katoliških. Mi preveč pomenijo. Kot sem omenila smo doma praznovali vse večje katoliške praznike, v cerkev sicer nismo hodili, del mene pa bo za vedno ostal katoliški in ne samo pravoslavni, ne glede na to, kako sem krščena. Ko sem pisala prejšnji post nisem mislila, da me je razočarala katoliška vera, vendar institucija. Morda me bo kdo obsojal, ampak menim, da je to stvar vsakega posameznika kako veruje, v kaj veruje in kako čuti.Tudi mož se strinja, da sledimo obema tradicijama in tako sodeluje cela družina pri vseh praznikih. Moja tašča in tast meni in hčerkama čestitata za vsak katoliški praznik posebej, kar se mi zdi zelo lepo.
Nekajkrat na leto gremo v pravoslavno cerkev prižgati sveče za žive, umrle in za zdravje. To se mi zdi lep nov običaj. V katoliške cerkve sicer ne hodim načrtno, ker nikoli nisem, smo si pa lani ko smo dopustovali v Dalmaciji ogledali Međugorje, cerkev in Marijin kip kar je name neredilo močan vtis. Tam sem si tudi prvič kupila ogrlico iz belega zlata z majhnim križcem ki jo zelo rada nosim. Veliko mi pomeni ker je od tam, je kot nekakšen talisman. Je pa pri pravoslavcih še en običaj, ki ga praznujejo oz. praznujemo 1x na leto, takoimenovana slava, praznik družine. Tudi ta zame nov običaj se mi zdi zelo lep.
Lp!