Tole je danes prispelo na mojo elektronsko pošto:

Ameriški mediji poročajo, da je Pacific Warning Center na Havajih, v
upravljanju National Oceanic and Atmospheric Administration, ko je zaznal
potres, takoj opozoril na možnost rušilnih valov kot posledico enega
močnejših zabeleženih potresov.

Charles McCreery, direktor centra, je potrdil, da je njegov ‘team’ obvestil
o možnem dogajanju mornarico ZDA, vlado ZDA in vlado Avstralije.

Več kot dve uri je minilo, da so rušilni valovi dosegli pokrajino Tamil
Nadu v Indiji in Sri Lanko, in več kot štiri ure so potovali do vzhodne
obale Afrike, pa niti vlade niti mediji ogroženih dežel, nihče niti v
Indiji niti na Sri Lanki niti v Afriki ni bil o prihajajoči katastrofi
obveščen!!!

Toda eden med otočki v Indijskem oceanu je bil pravočasno opozorjen ?
ameriška vojaška baza na od Anglije okupiranem otoku Diego Garcia, od koder
?zavezniki? bombandirajo Irak in Pakistan. Na otoku, 1,000 milj južno od
Indije, neposredno na udaru tsunamija, ni bilo poškodovanih.

Časa je bilo torej dovolj. Amerika in Avstralija sta imeli podatke in čas
obvestili ?svet? in rešili na tisoče življenj, a jih nista. Dopustili sta,
da ?se zgodi?. Obvestili in zaščitili sta le ‘svoje’.

Odgovori na ‘Zakaj ogroženih niso opozorili?’ so grozljivi, eden bolj od
drugega, toda koliko ( slabe ) vesti ima dejansko ameriška administracija
ob svojem neukrepanju in posledičnem številu mrtvih, se kaže v njeni
pripravljenosti pomagati prizadetim območjem.

Preživelim žrtvam tsunamija ( 3 milijone ogroženih ) je ameriška
administracije najprej namenila ‘v dobrodelne namene’ 15 milijonov dolarjev
( manj kot stane en sam lovec F-16 ). Ta ?drobtinica z mize bogataša? je
vzbudila gnev in kritiko direktorja Zdrženih narodov, Jana Egelanda, ki je
zahodne dežele obtožil skopuštva. ZDA so užajeno posledično pomoč dvignile
na 35 milijonov dolarjev (manj kot bo stalo bližajoče se ponovno
?ustoličenje? Busha oziroma pol dnevnih stroškov vojne v Iraka.). A vsota
je še vedno 100 krat manjša od pomoči Floridi po pustošenju hurikanov.

Celotna zgodba nam kaže brezčutni egoizem in cinizem vodilnih svetovnih
‘sil’ , ki zavestno puščajo ‘tuje’ umirati, pa čeprav bi jim z minimalnim
naporom lahko rešili življenje. A kaže se tudi neefektivnost znanosti
oziroma ozko usmerjenost znanstvenikov. Le-ti so večinoma v službi vojne
industrije, ne ‘v službi miru’. Vso svojo pozornost usmerjajo v gradnjo
orožja (proti-življenske tehnologije), v zbiranje podatkov in v
nadzorovanje sistemov, čim manj pa vlagajo ustvarjalne energije v
?distribucijo? in obveščanje soljudi. Zato danes ?nadzorniki? lahko
nadzorujejo pozicijo vsakega človeka (z mobitelom npr.) iz satelita, o tem,
da je treba vzpostaviti sistem hitrega obveščanja za reševanje soljudi ob
grozečih katastrofah, bodo pa ‘človekoljubi sveta’ razpravljali seveda šele
sedaj, ko jih je tsunami v to prisilil.

Stroški vojne so v ZDA preko milijarde dnevno. Strošek postavitve
svetovnega obveščevalnega sistema za obveščanje ob situacijah, kot je
tsunami, pa je predvidoma le 150 milijonov dolarjev ? stroški le štirih dni
vojne v Iraku. Kapljica v morje. Posmeh človečnosti.

Če je to res…..sem zgrožena!

To je res, saj so povedali tudi na Tv.

Lp, maja

Če je res, pa skoraj bi verjela , da je, saj se je že toliko dogajal pred to tragedijo, ostanemo lahko le brez besed in se še bolj bojim prihodnosti. Že nekaj časa živim le še za “danes”, kajti “jutrišnjega dne” me je posteno strah, zaradi naših otrok, zaradi sveta v katerem živimo!
Če se ne bomo pobili sami, nas bo pa narava, ki nam že vrača svoje udarce brez milosti…

Groza in zopet so američani zraven.Ti njihovi politiki bodo uničili svet.

Ja, to so že par dni po katastrofi povedali po TVju :-((

Ogabno.

Svetohlinci.

Jaz sem pa kakšen teden nazaj gledala na BBC-ju oddajo, kjer je bilo rečeno, da niso imeli komu sporočiti. To so vasi brez prave komunikacije in preden bi vest prišla od glavnega mesta do prebivalcev, bi bilo že zdavnaj prepozno. Nimajo komunikacijskih centrov za obveščanje.Poleg tega je bila nedelja, pa praznik… verjamem, da je tudi na tem nekaj resnice. V nekem našem časopisu( a je bila Sobotna priloga Dela?) sem brala, da prebivalci tam nimajo pojma o cunamijih, čeprav znanstveniki vedo, da je tisto področje potresno ogroženo.

Tam, kjer so turisti, so, po moje, tudi kakšni telefoni. Z navadnim telefonskim klicem ali več klici bi se pa tudi dalo kaj naredit.

Kaj pa naj bi naredili, glede na čas, ki je bil na razpolago? Dve do štiri ure??Bi poklicali v recepcijo hotela in bi potem receptor letal gor pa dol po plaži in podil ljudi na varno?! V koliko svetovnih jezikih? Koliko ljudi bi mu verjelo? Kaj pa domačini? Poklicati policijsko postajo… Koliko ljudi imajo na voljo? Poskusite si predstavljati to. Maso ljudi! Razmislite, koliko časa vzame preprosta organizacija – npr. rezervacija hotela? Menim, da je bila možnost, da bi kdorkoli kogarkoli obvestil, zgolj zelo zelo teoretična. Mogoče bi vsak, ki je vedel za potres lahko obvestil kakšnega svojega znanca na ogroženem območju. Pa še to je vprašljivo – te ni v sobi, nimaš mobitela pri sebi…. .
Sploh ne da kogarkoli zagovarjam ampak vsega kar preberemo nam pa tudi ni treba požreti.

Pa brez zamere!

Janca1

Njihovi politiki so bili obveščeni in se niso mogli odločiti ali obvestiti javnost ali ne. Potem pa je bilo žal prepozno. Če bi obvestili javnost bi bilo sigurno veliko manj žrtev.

Lp, Maja

Vsi pomisleki moje predhodnice so po moje kar dobro utemeljeni. Zelo kmalu po tragičnih dogodkih, ko je prišlo na dan, da bi se tragediji dalo tudi izogniti so v medijih povedali tudi, da so vse prizadete države že pred časom odklonile ponudbo da se vključijo v sistem alarmiranja proti cunamijem, ki baje deluje že vrsto let. Ker se jim ni zdelo potrebno.

Sicer pa, ko gledam vso to katastrofo, ste pomislili kaj bi se dejansko dalo narediti proti vsej tej moči narave. Tudi če bi alarmirali – ceste bi se v hipu zabasale, še več ljudi bi bilo na ulicah, otoki so ravni, nimaš se kam umaknit. Nisem še bila tam, videla pa sem že nekaj sveta in mislim da si mi v svojih “urejenih” razmerah sploh ne znamo predstavljati kako ti ljudje tam dejansko živijo, v kakšnih hišah, s kakšnim denarjem, brez znanja (tudi plavanja). S telefoniranjem po hotelih bi se morda rešilo nekaj življenj, a katastrofe to ne bi bistveno omililo.

Kar pa se tiče ameriške pomoči oz. njene količine… me ne čudi in ne preseneča. Je pa svinjsko!
lp tinca

men se zdi tole tudi eno veliko sprenevedanje … tam niso tako zelo bogi kot mogoče mi mislimo … ok .. Aceh/Sumatra … kjer so itak že nekaj let odrezani od sveta (politika) … ampak Tajska(internet na vsakem vogalu), Malezija(oni-vsaj zahodna obala- se brez problema lahko primerjajo z razvito Evropo) … če bi se rešilo par življenj bi bilo bolje kot nič … tam ni samo ravnina (mogoče otočki in jug indije? – ne poznam) … sigurno je par ur dovol da bi ljudje vsaj odšli iz vode, iz plaž .. ribiči nebi šli na morje … sigurno bi bilo žrtev vseeno ogromno … ampak po moje manj.

B.

Vsako življenje, ki bi bilo rešeno s telefonskim klicem, bi bilo veliko!

To obdobje bo v zgodovini zapisano kot Temačna doba Mr. Busha in njegove svetohlinske birokracije, to ve cel svet že dolgo časa pa ga američani še vedno veselo volijo. Se strinjam, da bi kakršnokoli obvestilo v javnosti rešilo veliko življenj. In kdo pravi, da ravno ti isti politiki ne bodo zatajili tudi pri kakšnem obvestilu, ki bo življenje rešilo nam in našim otrokom?

Brez zamere, samo to obdobje bo zapisano kot ‘Temačna doba Mr. Busha’ – lepo prosim, celotnih 8 let je temačno obdobje Mr. Busha…

lp

MC

p.s. res je moj podpis kakršn je, ampak kar je pa preveč, je pa preveč (misleč na Busha)

Ne vem, če je katera že omenila televizijo in radio. Televizijo sigurno imajo in radio, prekinili bi program, veliko bi jih lahko rešili.

izgovori, zakaj niso obvestili, so hudo za lase privlečeni. za božjo voljo, tam, kjer so hoteli, je vendar civilizacija! v dveh urah se da tud s čolnom marsikam prit, na varno naprimer. to je ogabno sprenevedanje.

Nisem prebrala vseh postov tule, zato mogoče koga posnemam.
Ko sem videla, da je za organizacijo pomoči v ZDA predsednik Busch pooblastil očeta Buscha, sem se vprašala, kakšen denar se mora tule obračati, da drugih sploh zraven ne spustijo. In zato ni prav nič čudno, da so za nekatere cunamiji in druge naravne nesreče nujno potrebni, da lahko bogatijo. Zato tudi verjamem, da je tako bilo. Sicer pa se je o tem šušljalo že od samega začetka. Celo o vojni v Iraku se skoraj ne piše več. Vsaj zadnje tri tedne je bilo tako. Nekdo pač mora trpeti, da lahko Amerika prosperira.