avtoimunski tiroiditis
Pozdravljeni!
Tasca ima diagnosticirano avtoimunski tiroiditis. Ker pa ne poznam podrobnosti, bom navedla samo meni znane podatke: protitelesc ima zelo veliko (nekje okoli 250 enot namesto 12 v normalnem stanju), simptomi pa so taksni, da je ostaja nenadoma brez energije in mora enostavno lezati, po nedolocenem casu (5 minut do pol dneva) pa je ponovno spet v redu.
Pa pojdimo k mojemu vprasanju: endokrinolog ji je rekel, da ni mogoce pomagati in da lahko samo caka, kdaj bo scitnica popolnoma odpovedala. Rekel je, da proti tej avtoimunski motnji ne poznamo zdravil. Sele ko bo scitnica popolnoma odpovedala, bo mogoce nastopiti z zdravljenjem in sicer v obliki nadomestnih hormonov. Poleg tega jo je poslal k psihiatru, da bi ji pomagal obdrzati cimboljse psihicno ravnovesje – to naj bi namrec blazilno vplivalo na potek bolezni.
Ali je mozno, da ni mogoce na noben nacin prepreciti dokoncne odpovedi scitnice?
Zavedam se, da so moji podatki pomanjkljivi, vendar me zanima, ali so primeri, ko res ni vec pomoci.
Hvala in lep pozdrav,
Jasna
Spoštovani!
Avtoimunski tiroiditis (Hashimotov tiroiditis) je pogosta bolezen ščitnice. Gre za motnjo v delovanju imunskega sistema, ki ščitnice ne prepozna kot lastno tkivo, ampak kot neke vrste tujek v telesu. V žlezi se pričnejo nabirajo limfociti (podskupina belih krvnih telesc), ki izdelujejo različne produkte (limfokine, protitelesa). Pride torej do avtoimunskega vnetja v žlezi.
Bolezen navadno poteka v fazah, ki se razvijejo počasi tekom let. V začetni fazi se pojavi preveliko delovanje ščitnice (hipertiroza), ki nastane zaradi povečanega izločanja ščitničnih hormonov ob vnetju. Simptomi so navadno blagi in večina bolnikov jih niti ne zazna. Sledi faza v kateri je delovanje žleze normalno in bolniki večinoma nimajo težav. V končni fazi se pojavi premajhno delovanje ščitnice (hipotiroza), ko bolezen navadno tudi odkrijemo.
Specifičnega zdravljenja s katerim bi vplivali na avtoimunsko vnetje v žlezi ne poznamo. Zdravimo pa moteno delovanje ščitnice. Hipotirozo (premajhno delovanje ščitnice) začnemo zdraviti z dodajanjem oziroma nadomeščanjem s hormoni ščitnice v obliki tablet (L-tiroksin) že v začetni fazi. Potrebno pa je kontrolirati raven TSH v krvi in odmerek zdravila ustrezno prilagoditi. Če je odmerek L-tiroksina pravilen bolniki živijo popolnoma normalno.
Lep pozdrav!
Hvala za odgovor!
Torej, ce prav razumem, bi bilo sedaj najbolje, da bi tasca prosila za mnenje se kakega drugega zdravnika – ce se bo ta drugi odlocil za nadomescanje hormonov? Sama se namrec ne more sprijazniti, da da bi morala samo cakati na odpoved scitnice. Ali potem scitnica v vsakem primeru odpove? Brala sem namrec, da se po dolgotrajnejsem jemanju tiroksina scitnica poleni in ne proizvaja niti vec tega, kar bi lahko. Kaksne so vase izkusnje?
Lep pozdrav!
Spoštovani!
Pri kroničnem tiroiditisu se ne odločamo za zdravljenje s hormoni ščitnice dokler se ne pojavi premajhno delovanje žleze (hipotiroza). Da bi hipotirozo odkrili že v začetni fazi je potrebno spremljati raven TSH vsaj enkrat letno. Vsekakor ni nujno, da se hipotiroza sploh razvije. Avtoimunsko vnetje žleze včasih izzveni tudi samo po sebi, v vsakem primeru pa je potrebno sledenje in spremljanje ravni TSH.
Pozdrav!
Pozdravljeni,
mene pa zanima, kaksne so kontraindikacije za zacetek nadomescanja hormonov ze prej? Ali to lahko na nek nacin skoduje? Osebno jemljem nadomestne hormone ze skoraj eno leto in se zdaj normalno pocutim, medtem ko prej kljub vrednostim se znotraj obmocja nisem bila sposobna normalnega zivljenja. Slisala sem za teorijo, da naj bi ravno nadomescanje hormonov ze v zgodnjih fazah pomagalo zmanjsati nihanja v delovanju scitnice. Vem, da so razlicne sole in poti zdravljenja, ampak me vseeno zanima, zakaj se v Ljubljani odlocate v glavnem za jemanje zdravil cim kasneje? (dejstvo je, da pacienti cutijo simptome ze prej in da jih je vcasih tezko lajsati na drugacne nacine).
Hvala in lep pozdrav
Pika
Spoštovani!
V literaturi ni trdnih dokazov, da z dodajanjem ščitničnih hormonov pri bolnikih s Hashimotovim tiroiditisom v evtirotični fazi (ko ščitnica deluje še normalno) lahko kakorkoli vplivamo na nadaljni potek bolezni. Pri nekaterih bolnikih se hipotiroza sploh ne razvije, zato ni potrebno obremenjevati organizma z dodajanjem hormonov, ki jih ščitnica sama izdela dovolj. Velika večina bolnikov tudi ni navdušena nad dejstvom, da bo potrebno jemati nadomestne ščitnične hormone celo življenje in tudi v primeru hipotiroze pogosto prekine zdravljenje, da se prepriča ali je zdravljenje res potrebno. Seveda je potreben pri bolnikih individualen pristop. V vsakem primeru je, pri bolnikih s Hashimotovim tiroiditisom, potrebno spremlajnje in redne kontrole TSH.
Pozdrav!
Na žalost je kar nekaj takih zdravnikov, ki bi pacienta pustili zdrseti globoko v hipotirozo, preden bi mu privoščili nadomestne hormone. Tudi jaz imam za sabo podobne izkušnje. Mogoče bi se pa morali med sabo obvestiti, kateri zdravniki ne verjamejo v zgodnje zdravljenje oz. so prepričani, da je normalno, če se pacient z avtoimunskim kroničnim vnetjem slabo počuti. Izbira zdravnika je zelo pomembna, zakaj bi zapravljali čas in denar za iskanje pomoči, če je že vnaprej jasno, da je ne bomo dobili.
O odločanju o začetku zdravljenja zgolj na podlagi TSH testa sem že pisala in ne bi se rada ponavljala. Naj navedem samo še dve referenci zelo priznanih specialistov. Dr. Toft je leta 2001 v Merckovi izdaji Thyroid International pod naslovom Thyroid hormone treatment, how and when? () priporočil čimprejšnjo terapijo s tiroksinom, če so prisotna TPO protitelesa. Tudi prof. Hotze je na straneh svoje prakse pred kratkim objavil, da višina TSH-ja v krvi ne korelira s stopnjo hipotiroze in da v njegovi praksi to upoštevajo (). Vsekakor je individualni pristop pri zdravljenju še najboljši, ne zagovarjam zdravljenja tistih, ki nimajo težav. Žal pa vem, da marsikateri zdravnik zavrne pacienta kljub temu, da ima simptome hipotiroze. Zgolj zaradi TSH testa. Upam, da bo tudi zaradi našega foruma takšnih primerov manj.
Še nekaj o dokončnosti bolezni. Nikdar ne verjamem pesimističnim napovedim. Raziskave niso končane, veliko je še nedognanega in vedno lahko upamo, da se bo našla še kakšna rešitev. Da število protiteles v krvi znatno pade po daljšem obdobju dodajanja selena je opisano v doktoratu Barbare Gasnier z naslovom Enfluss einer Selen Substitution auf den Verlauf einer Autoimmunthyreoiditis
(). Izsledki raziskav so objavljeni tudi v reviji Biofactors (2004, Vol. 19 Issue 3/4, p165, 6p) z naslovom Selenium in the treatment of autoimmune thyroiditis in v J Clin Endocrinol Metab 87(4):1687-1691, 2002 pod naslovom Selenium Supplementation in Patients with autoimmune Thyroiditis decreases Thyroid Peroxidase Antibodies Concentrations.
Lep pozdrav,
Alenka
Spostovani,
zahvaljujem se vam za odgovor, vendar me se vseeno zanima, kaksne so trenutno znane kontraindikacije, ob jemanju nadomestnih hormonov v zgodnji fazi avtoimunega vnetja? Osebno sem se odlocila poskusiti s terapijo, ker sem bila priblizno dva meseca v zelo slabem stanju in nisem bila zmozna opravljanja svojega poklica. Omenjate obremenjevanje organizma s hormoni, zanima me, kaksne so lahko mozne posledice in ali bi bilo smiselno kdaj v prihodnosti poskusiti dozo znizati in ugotoviti, ob spremljanju TSH, ali lahko zivim brez njih (slisala sem ze za primere pacientov, ki so jemali hormone samo nek dolocen cas in nekako “umirili” delovanje scitnice (nekako tudi sumim, da je prislo pri meni do sprozitve nepravilnega delovanja po enkratnem odmerku “jutranje tabletke”, ker sem po tistem zacela opazati nizko temperaturo bolecine v jajcnikih etc. torej spremembe v telesu, ki jih prej nisem imela, namerili so mi tudi povisan dheas in androgene na meji, po nekaj mesecih pa so vrednosti padle v normalno obmocje.
Hvala za vase mnenje in lep pozdrav
Pika
Spoštovana AlenkaR!
Kljub vašemu mnenju. da TSH ni ustrezen parameter za oceno funkcijskega stanja ščitnice ga velika večina tirologov uporablja kot prvi test za oceno delovanja ščitnice. Pri Hashimotoven tiroiditisu je priporočljivo zdravljenje s ščitničnimi hormoni že v fazi t.i. “latentne hipotiroze”, ko je vrednost TSH mejno znižana, vrednosti pT4 in pT3 pa so še popolnoma v mejah normale. To še zlasti velja, če so prisotne visoke vrednosti antiTPO protiteles (protitelesa proti encimu tiroksin peroksidazi, ki ja ključna pri sintezi ščitničnih hormonov). O tem piše tudi prof.Toft v članku o zdravljenju s tiroksinom, ne priporoča pa dajanje tiroksina, ko je TSH še popolnoma normalen (Thyroid hormone treatment, how and when?). Seveda je potreben pri bolnikih individualen pristop. Vsekakor o etiopatogenezi Hashimotovega tiroiditisa še zdaleč ni vse znano, tako, da bomo v prihodnosti morda bolezen lahko zdravili tudi vzročno.
Lep pozdrav!
Spoštovani!
Avtoimunska bolezen ščitnice se razvije zaradi medsebojnega delovanja različnih faktorjev. V 70 do 80% je nagnjenost k bolezni genetsko določena. Ostalo je odvisno od faktorjev okolja (stres, okužbe itd.) in endogenih faktorjev (puberteta, porod, mena itd.). Pogosteje zbolevajo tudi ženske, verjetno zaradi delovanja estrogenov na imunski sistem. Vsekakor pa vzroki, ki privedejo do bolezni še niso poplnoma pojasnjeni.
Pozdrav!
Spoštovani mag. Pirnat!
Zahvaljujem se vam za odgovor. Očitno sem kopirala napačno referenco, želela sem navesti članek prof. Tofta z naslovom hyroid function tests and hypothyroidism (BMJ 2003;326:295-296): , na katerega se sklicuje tudi Prof. Hotze in kjer je ob prisotnosti antiTPO priporočeno zdravljenje že pri TSH-ju na zgornji meji oz. v njeni bližini.
Sicer pa sem pred leti tudi jaz verjela v TSH test. Kljub temu, da sem imela ob postavitvi diagnoze dve zelo različni vrednosti. Najprej je bila vrednost zvišana, mesec in pol kasneje pa “normalna”. Brez dvoma je bila terapija s tiroksinom zelo primerna. Razliko v počutju sem opazila že v prvih dveh tednih, zvišanje doze je sledilo skoraj eno leto kasneje (prej pač nisem bila upravičena do ponovnega testa), še nadaljni dve leti pa sem porabila, da sem si dodobra opomogla in živela brez bolečin, sposobna normalnega življenja. Ob tem je bil TSH rahlo pod spodnjo mejo, pT4 v zgornji četrtini, pT3 pa v spodnji tretjini območja. Po dobrem letu me je zamikalo, da bi poskusila z malo nižjo dozo, ker je moj želodec Vobenol slabo prenašal, TSH je bil pa tako prenizek. Na srečo je ravno takrat pT3 padel malce pod mejo (pa sem se dobro počutila!), zato se je osebni zdravnici znižanje doze zdelo neprimerno. Pol leta kasneje sem spet začela sanjati o znižanju doze, tokrat je bil pT3 v mejah, zato sva se z zdravnico dogovorili za 25 ug nižjo dozo (75 ug na dan) in testiranje po treh mesecih. Prvi mesec nisem čutila nobene razlike, v drugem mesecu so se začele bolečine po mišicah, ki niso bile dovolj hude, da bi jim posvečala posebno pozornost. Šele v tretjem mesecu so se težave tako stopnjevale, da sem zaključila, da drsim v hipotirozo. TSH se je dvignil na 3,67 (0,35-5,5). Naj ne bi bila hipotiroza. Počutje se mi je naglo slabšalo, zato sem šla čez tri mesece na samoplačniški test. Samo TSH – še vedno sem bila med verujočimi. Tokrat je bil rezultat nižji – 2,68. Normalen. Torej ni govora o hipotirozi in sem trpela še nadaljne tri mesece. Nazadnje je bilo že tako hudo, da bi najraje rekla, da me boli vsaka celica posebej. Počutila sem se kot lenivec – počasi sem razmišljala, govorila, se premikala. Rezultat TSH testa je bil še vedno normalen – 1,44. Tokrat se je moja zdravnica zaradi mojega vztrajanja, da sem hipotiroidna kljub normalnemu TSH-ju, odločila klicati v triažno ambulanto na Polikliniki. Rezultat: vzrok za težave bo treba poiskati drugje, lahko pa poskusim z zvišanjem doze za 25 ug na dva dni. Seveda sem poskusila. Število krčev oz. trzljajev po mišicah je znatno padlo, zato sem po enem tednu samovoljno prešla nazaj na 100 ug dnevno. Razlika je bila očitna. Šele takrat sem začela iskati potrditev svojih dvomov v literaturi. Kako naj TSH testu verjamem jaz, potem ko sem tako zelo zdrknila, če se pa niti tirologi in endokrinologi po svetu ne morejo zediniti o njegovi vrednosti?
Jaz si vsekakor želim izbirati takšne zdravnike, ki ne odločajo namesto mene ampak z mano sodelujejo. Ki mi prepuščajo izbiro. Tudi glede zdravljenja zgolj s tiroksinom ali v kombinaciji s trijodtironinom. Ki mi pojasnijo, da tudi v strokovnih krogih obstajajo dvomi o prednostih in slabostih zgodnjega zdravljenja in znižanega TSH-ja. Nekateri strašijo z osteoporozo, drugi ugotavljajo, da je tveganje zanemarljivo majhno in podobno. Še najbolj mi je pri srcu pristop, ki ga je dr. Kenneth Woliner opisal v prispevku Understanding Thyroid Lab Tests na primeru pacientke s Hashimotom (). Pa pri nas? Vem, da so vaši pacienti deležni individualne obravnave, tudi jaz sem bila med njimi. Zelo sem se razveselila, ko ste zapisali, da se nekdo s Hashimotovim tiroiditisom lahko dobro počuti. Meni je endokrinologinja razložila, da imajo vsi Hashiji težave in da se jih ne da odpraviti. Nisem ji verjela, me je pa pošteno zaskrbelo, da je to vsesplošno prepričanje v naših strokovnih krogih. Le kako naj pacientu pomaga zdravnik, ki ne verjame v možnost izboljšanja. Jaz verjamem in delam na tem, da se vrnem v stanje pred znižanjem doze.
Lep pozdrav,
Alenka
pozdravjeni.imam sladkorno bolezen in letno me kontrolirajo tudi za ščitnico. izvidi so takšni:
TSH 1,886
proti TG 66,8
proti TPO: 1300
sama si s temi rezultati ne morem veliko pomagati, so mi pa pod opombe navedli da imam povišana ščitnična protitelesa. kaj torej pomeni tisti TPO ki je kar 1300 in TG ki znaša le 66,8?
že vnaprej hvala.
Spoštovani!
Glede na zvišane vrednosti antiTPO in anti TG protiteles gre pri vas za kronični limfocitni tiroiditis Hashimoto z normalnim delovanem ščitnice (normalen TSH). Zdravljenje ščitnice ni potrebno priporočljive pa so redne letne kontrole TSH. Protitelesa so le označevalci bolezni in nimajo napovedne vrednosti.
Lp