Otroci s posebnimi potrebami in dolgotrajno bolni otroci

Odgovarjajo: Olga J. Bahun, mama z 21 letnimi izkušnjami, predsednica uprave Ustanova - Fundacija za pomoč otrokom • mag. Petra Tomc Šavora, prof. def. logopedinja

govor in fina motorika

Default avatar
Pozdravljeni,

imam fantka starega 5 let. Že kakšno leto in pol hodiva do različnih specialistov zaradi zakasnelega govora. Ko je pričel govoriti je zamenjaval prvi zlog besede z NE (recimo namesto BAlon je rekel NElon). Od takrat do sedaj je veliko napredoval, težave mu delajo še nekatere težje besedne zveze, kot so npr. hrošč. Popravljati ga je potrebno pri šumnikih in sičnikih, kajti se spozabi in napačno izgovori.
Logopedinja naju je napotila do foniatra, kateri je ugotovil, da ima slabo fino motoriko in poslal še do nevrologa. Logopedinja me je opozorila, da ima rahli tresljaj pri risanju, katerega je nevrolog objasnil, da to pride zaradi zelo gibljih sklepov (težje fiksira roko) in da je s fantkom vse vredu. Psihologinja tudi ni opazila nobenih posebnosti.
Logopedinja pa mi je nazadnje omenila, da on še ni dovolj zrel, kajti ne zaveda se koliko so pomembne te vaje, ki jih delata. Pravi, da mu je igra važnejša, da sicer pa uboga in vadi z njo. še vedno pa pravi, da risanje ni primerno njegovi starosti, to pomeni da za določene stvari bolj pritisne s svinčnikom, pri določenih pa premalo.
Naj omenim, da je bil porod vakuumski.

Zdaj ne vem več kaj naj si mislim, vsak mi pravi drugače, nevrolog da je z njim vse vredu, logopedinja pa da ni zrel, mene pa vedno bolj skrbi, kajti jeseni gre on v šolo.

Meni se zdi, da je bister otrok, tudi hitro si zapomni in spomin je dolgotrajen (po par mesecih je sposoben ponoviti enostavno pesmico, katero vmes nisva ponavljala). Mogoče je le preveč trmast in včasih nepotrpežljiv, hitro obupa. Je zelo živahen otrok. Že kot dojenček je zelo malo spal.

Zanima me ali bi zares otrok pri 5 letni starosti se moral zavedati pomembnosti prej omenjenih vaj? Ali je tukaj napaka pri meni, da se tega ne zaveda, bi ga morala bolj pripraviti?
Kdo od specialistov ima bolj prav?
Default avatar
Nika


Med različnimi strokovnjaki, ki pregledujejo, ocenjujejo, rehabilitirajo in se tako ali drugače ukvarjajo z enim otrokom, je še premalo strokovnega sodelovanja. Zato se včasih zgodi, da starši iz različnih strani slišijo (dejansko ali le navidezno) nasprotne informacije.

Težko rečem kdo izmed strokovnjakov ima prav. Verjetno vsak na svoj način. Nevrolog meni, da zelo gibljivi sklepi fantu ne bodo zmanjšali kvalitete življenja, logopedinja (ki otroka verjetno dalj časa spremlja) pa opaža, da ima grafomotorične težave. Slabo fino motoriko je
opazil tudi foniater (?). Če upoštevamo, da je grafomotorika del fine motorike, potem dva strokovnjaka govorita o podobni težavi.


Zavedanje pomembnosti vaj? Prepričana sem, da več kot polovica otrok, ki pride k meni, ne ve zakaj je potrebno npr. oblizovanje ustnice, ponavljanje besed in podobno ali zakaj je sploh potrebno hoditi k teti, ki se imenuje logoped. Vsaj na začetku ne. Zavedanje pomena raste počasi – odvisno je od marsičesa: osebnosti logopeda in otroka; stika, ki ga imata, samih vaj… in na vse zadnje tudi, kako se otrok pri teh vajah počuti uspešen. Pa še ob koncu terapije(ko osvoji glasove) za vse otroke ne bi mogla reči, da so se zavedali pomembnosti vaj.

Napisali ste, da je vaš sin bister, si hitro zapomni, a hitro obupa. Zakaj obupa? Ker ne doživi uspeha? Ga zanimajo druge stvari? V teh vajah ne vidi smisla? Se mu zdijo otročje, dolgočasne, tečne? Mogoče se tukaj skriva »ključ za motivacijo«. Res je, da otroci, ki se zavedajo pomembnosti vaj, mogoče za odtenek rajši vadijo. Včasih se mi zdi, da bolj kot to, da otrok razume pomen vaj, da te vaje sprejme kot nekaj samo po sebi umevnega (kot npr, umivanje zob). V vašem primeru lahko veliko vaj fine motorike izvedeta v kuhinji (npr. ožemanj krpe, mečkanje papirja, mešanje, brisanje, drgnjenje, oblikovanje testa, valjanje itd), pa tudi del grafomotoričnih vaj se da enostavno vključiti v vaš vsak dan.

Da se pomembnosti vaj ne zaveda, ni vaša napaka. Mogoče boste sinu lažje pomagali, če razmislite, kaj vas motivira, da se lotite nalog, v katerih ste večinoma neuspešni. Kako se »prisiite«, da delate stvari, ki vam niso zanimive, dolgočasne itd, a veste, da jih morate opraviti? Otroci (in odrasli) so različni: nekdo potrebuje razumno razlago, drug notranji motiv, tretji pohvale itd.

Kar se tiče vpisa v šolo: Ste logopedinjo vprašali, kakšne težave predvideva v šoli? Če bi z vpisom počakal eno leto, ali bi v tem času napredoval v toliki meri, da težav ne bi bilo? Kako otroka ocenjujete vi? Boste morebitnim težavam kos?

Svoje dvome lahko pojasnite tudi ob vpisu.

Lep pozdrav, Petra
Lep pozdrav in lep dan, Petra

_______________________________________
Bolečina ni nič manjša, samo s časoma se naučiš živeti z njo. Cmok v nebesa,
tvoja mami
Default avatar
Najlepša hvala za odgovore.

Bom dodala kar po vrsti :

Mislim, da je najprej na slabo fino motoriko opozoril foniater, ko je moral sin ponoviti zaporedje (ne spomnim se več točno katerih) besed in obenem udarjati z roko ob mizo. Bilo je oponašanje vlaka v treh različnih glasovih.

Pri logopedinji me je zmotilo, da je pri nekem preglegu rekla da izredno hitro napreduje, takoj pri naslednjem pa da ga nima smisla voziti na pregled, če se ne bo zavedal pomembnosti vaj. Moram povdariti, da je sin ubogljiv in da sodeluje. Logopedinjo moti samo to, da se ne zaveda pomembnosti teh vaj.

Zakaj hitro obupa? Ni potrpežljiv, misli da mu morajo stvari že prvič uspeti. Ponavadi mu to tudi res uspe, samo nekje pa pač ne gre tako zlahka. Ko pogledam sebe se mi zdi, da sva si v tem zelo podobna (če je tukaj kakšna povezava). Tukaj potem potrebuje motivacijo.

Vaje, ki sva jih dobila od spec. logopedinje se mu nekatere zares zdijo otročje, kajti nekatere so take da na tablo riše z obema rokama velike kroge, on pravi da so to "čičkeračke" in da tega ne bo počel.

Logopedinjo sem vparašala ali je sposoben za v šolo, nakar me je vprašala če sama mislim da ni? Rekla je da se v pol leta lahko ogromno spremeni. Najbolj me begajo njeni različni komentarji (to kar sem že višje napisala)

Sedaj smo ponovno napoteni v razvoj. ambulanto, pri prvem pregeledu pred dobrim letom in pol je bilo vse vredu, k psihologinji in spec. pedagogu.

Odločila sem se, da počakam na vsa mnenja, po potrebi da ga pred vstopom v šolo preverijo tudi na šoli in se odločim. Do septembra pa upam, da bodo stvari veliko bolj jasne.

Hvala vam in lep pozdrav
Default avatar
Nika,

Po opisu sodeč vaš sin potrebuje za določne vaje (še posebej za tiste, ki se mu zdijo otročje) razumno razlago in malce več vzpodbude, da vaje opravi.

Kaj misli logopedinja, ko daje različne izjave, pa ne vem. Mogoče vam želi povedati, da je fant zelo napredoval, od kar hodita k njej, a določene težave še vedno obstajajo – vendar pa samo ugibam.

Se strinjam z vami, da zberite vsa mnenja (posvetujete se tudi v razvojni ambulanti) in se potem odločite.

Oglasite se še kaj. Lep pozdrav, Petra
Lep pozdrav in lep dan, Petra

_______________________________________
Bolečina ni nič manjša, samo s časoma se naučiš živeti z njo. Cmok v nebesa,
tvoja mami
Default avatar
Pozdravljeni,
imam sina ki bo kmalu dopolnil 5 let. Letos je začel obiskovati vrtec in za menoj so prve govorilne ure. Po pričakovanjih so same težave. Sin skoraj na vseh področjih zaostaja za vrstniki. Najmanjši problem je gibalni razvoj(groba motorika) in socialne veščine, največji pa fina motorika pa tudi govor je slab, oziroma govori še otročje. Skratka sin ne mara risanja. In v bistvu ne zna narisati ničesar. Največ do zdaj je narisal sonček. V vrtcu so risali obraz in je tudi oči in nos, vse lociral na spodnji del obraza. Tudi pri oblačenju je neroden. V kratkem bova imela sistematski pregled in vzgojiteljica je rekla, da bova poslana naprej. Sedaj pa me zanima kateri strokovnjaki so za to področje. Vem, da za govor je logoped, kaj pa fina motorika? Ali boma glede na zaostanek na več področjih poslana v razvojno ambulanto? Kako pogosto se potem obiskuje vse te strokovnjak? In mogoče kakšen nasvet, kako otroka motovirati za risanje? Resnično ima odpor do risanja in že v naprej reče da ne bo in, da ne zna.
Hvala za odgovor in lep pozdrav.
Default avatar
Pozdravljeni Mami 1914.

Z zanimanjem sem prebrala vaše vprašanje iz enega razloga; ker preprosto težko dojamem, da bo vaš otrok dopolnil kmalu 5 let, sami pravite, da ste pričakovala zaplete v vrtcu, da ima težave, pa še nikjer ni voden...Kako je to mogoče? Kje je sistem zatajil? Kje je zatajil pediater ali družinski zdravnik?

Če ima vaš otrok izrazite težave, ki jih sama kot mati opažate, kako to, da se niste sama bolj zavzela za strokovno pomoč takoj, ko ste težave zaznala? Kje se je zataknilo in poleg risanja, kar ni nič takšnega, če otrok tega pač ne mara ( saj ni nujno, da je ovca, ki sledi čredi), kakšne resne težave otrok ima; je to to, kar opisujete; ¨gibalni razvoj(groba motorika) in socialne veščine, največji pa fina motorika pa tudi govor je slab, oziroma govori še otročje¨?

Otroka namreč prvič podrobno pregedajo v bolnišnici in to nekajkrat po porodu pred odpustom domov. Potem si sledijo pregledi pri 3, 6., 9., 12., 18 mesecih, pri 3 letih izjemno poglobljen pregled in tudi testiranje ter nenazadnje pregled vsega, pri čemer ste mnenja, da vaš otrok ni dorasel starosti... http://www.skupajzazdravje.si/media/pro ... tnike_.pdf - tu je razpored vseh pregledov...

Iz tega razloga mi res ni jasno, kje je vaš otrok padel skozi sistem in pa zanima me, zakaj se preiskav tako bojite; zakaj so vam nadležne? To je vaša dolžnost, da otroka dopustite pregledati celostno in da sami zahtevate strokovno pomoč. Pa naj gre za logopede, pedopsihiatre, nevrologe , psihologe in druge, ki bodo otroku nudili celostno oskrbo, ki jo ob težavah, ki jih navajate, zagotovo potrebuje. Vsekakor bi že moral biti vključen v obravnavo v razvojni ambulanti, jaz ne bi čakala na dan, ko bo vabljen na preiskave, jaz bi ga, če bi vedela za zaostanke, nemudoma preljala sama na pregled in bi zaprosila strokovnjake za pomoč. Zato smo starši, otrok si sam ne more pomagati, mi moramo zanj primerno poskrbeti in v bistvu je to naša primarna dolžnost. S pravilno in pravočasno strokovno pomočjo otroku lahko olajšamo marsikaj in tudi omogočimo boljše ter hitrejše okrevanje.

Kamorkoli vas bodo pota peljala, sodelujte in pomagajte otroku maksimalno okrevati. Nič mu ne vsiljujte risanja, spremljajte raje, kaj ima rad, v čem uživa, za kaj je nadarjen in tisto razvijajte. Vse bolj skozi igro veselje, ne pod prisilo. In ne glede na to, kako nariše, ga pohvalite, da sploh kaj naredi. Mar vi naredite vse radi in vas lahko pripravijo ljudje, da naredite vse? Naj povem; moja hči npr. ni hotela karkoli zapeti na sistematskem pregledu, pa ni bilo nič narobe. Preprosto rekla je, ne maram peti in ne bom. Saj zdravniki niso bav bav. Moj bratranec pa do petega leta ni govoril, a ga je njeov oče pediater vključil v vse strokovne obravnave in v vse mogoče vrste pomoči...no, in nenazadnje je ta fant, ki ni govoril prav nič do starosti, ki je starost vašega sina, kljub strokovnim pomočem, postal odličen kirurg.

Zato ne skrbite in se ne sekirajte po nepotrebnem. Bodite mama, dobra mama. Otroku nudite vso potrebno strokovno oskrbo ljudi, ki so šolani in izvežbani v smereh, v katerih vi niste. Vi ste mama in ne zdravnica. Vozite ga kamorkoli bo potrebno in poskrbite, da bo prejel vso pomoč, ki mu jo nudi sistem in morda še kako dodatno. To je pot k rešitvi njegovih težav. Nikakor pa ne sedite na lovorikah in ne čakajte, da pride dan pregleda sam od sebe, kjer ga bodo morda poslali v nadaljne obravnave in nikar ne skrbite kam. Kamorkoli že, samo, da se mu pomaga. Povsod, kamor le gre.

Toliko od mene. Peljite ga k osebnemu zdravniku in zahtevajte, da ukrepa ter ga da v nadaljnje obravnave nemudoma.

In poročajte, kako je šlo in kako napredujete.

Lep pozdrav,

Olga
______________________________________________

Zlo na svetu zmaguje takrat, ko dobri ljudje ne ukrepajo.
Default avatar
Pozdravljeni,
najprej hvala za odgovor.

Sedaj pa malo pojasnim situacijo. Seveda sem s sinom vestno obiskala vse preglede. Do treh let ni bilo nobenih težav. Pri treh letih je še zelo malo govoril, skoraj nič. Na sistematskem pregledu pri psihologinji enostavno ni sodeloval, povedala sem, da zelo malo govori in sem dobila odgovor, da zato ker ne obiskuje vrtca...pri pediatrinji pa je lepo sodeloval in vse naloge super opravil. Pred kratkim sva bila pri pedijatrinji, ravno zaradi pregleda pred vrtcem in ga je celo pohvalila, da sedaj pa že lepo in veliko govori. Toliko samo za pojasnilo, da ne boste mislili, da pediater otroka ni videl. Je pa otrok v zadnjem letu ogromno napredoval, v zadnjih dveh mesecih(odkar obiskuje vrtec),pa je tudi vidna sprememba.
Seveda bova pa obiskala vse strokovnjake, ki nama bojo svetovani.
Normalno, da želim svojemo otroku nuditi samo najboljše.
Lep pozdrav.
Default avatar
Lepo pozdravljena in hvala za pojasnila. Vendarle se sedaj to sliši drugače, kot v vašem prvem pisanju. Vi veste najbolje, kako je na stvari v resnici. Če je z njim tako, kot ste najprej napisala, potem trdim, da je padel skozi sistem. Če ni tako hudo in je, kot ste sedaj napisala, , potem bo z manjšim zaostankom kmalu ujel sovrstnike brez večje strokovne pomoči... Vsak otrok ima svojstven potek razvoja. Močnejše odstopanje pomeni alarm. Sicer se čaka na razplet...izboljšanje ali zaostritev. Nič pa NIKOLI ni narobe,
če gre do specialistov in naredijo preiskave; se strinjate? Vsekakorr upam, da ste sedaj obiskala pediatra, da že imate nadaljnja napotila in že termine za pregled. Vesela bom informacij in držim pesti!
______________________________________________

Zlo na svetu zmaguje takrat, ko dobri ljudje ne ukrepajo.
Default avatar
Pozdravljeni, vam sporočam novičke.
Sistematski pregled je za nami. Sin je lepo sodeloval in celo narisal punčko(do zdaj je še ni), tudi kvadrat in križec je dokaj uspešno prerisal. Pediatrinja je bila navdušena nad njegovim napredkom in kljub temu, da sem ji zaupala svoje skrbi me je pomirila, da napreduje v svojem tempu in je napredek več kot očiten. Logopedinja pa ni bila preveč navdušena. Ima napačno izgovorjavo črke r pa tudi sičnikov in šumnikov, poleg tega je ugotovila, da izjemno kratek čas vzdržuje pozornost in ga vse zmoti. Tako sva dobila napotnico za logopeda, za psihologa pa že tudi imava datum. Verjetno bo potem psihologinja ocenila če potrebije še kakšno strokovno pomoč? Lahko zaprosim še za pomoč specialne pedagoginje v vrtcu?
Lep pozdrav!
Default avatar
Pozdravljeni mami :)

hvala za povratne informacije, kako napredujete. Važno je, da se vašega sina prične obravnavati in, da bo napredoval pod rednim nadzorom strokovnjakov, ki ga bodo pravilno usmerjali.
Glede črke r, sičnikov in šumnikov se ne obremenjujte. Imam moža, ki črke r ne izgovarja, pa nima nobenih drugih težav ali pomanjkljivosti, vse pride, tudi koncentracija in vse ostalo. Moj oče npr. je imel vse življenje težavo s šumniki, pa je doštudiral v Zagrebu in postal poveljnik poklicnih gasilcev in to dokaj mlad in ne le to, imel je ¨načez¨ tudi reševalne postaje. Moj sošolec iz srednje šole pa je imel motrnje koncentracije, zato so mu doma naredili telovadni instrument, podobno kot ogrodje postelje in na njem se je vsak dan za nekaj časa ulegel in se obrnil na glavo, da je bolj prekrvavel možgane. Ali je delovao ali ne, ne vem, vem pa da je končal srednjo medicinsko olo in da že tri desetletja bolj ali manj uspešno vodi podjetja - več njih...

V glavnem; to ni huda stvar draga mami. Kar zadeva koncentracijo, pa je to lahko celo posledica inteligence; lahko, da se dolgočasi, če pa bi našla stvar, ki ga res zanima, bi morda presegel mejo normalne koncentracije, ker bi ga stvar tako potegnila. Če ga vse zmoti, pa naredite doma prostor, v katerem bo imel več miru in se bo lažje zbral. Saj sčasoma se bo tudi motenj v okolju navadil. Psihologinja bo zagotovo našla kako težavo, ker bi jo našla pri vsakem otroku :) Glede specialne pedagoginje, pa predlagam pogovor z vodstvom vrtca, da vam povedo, kaki pogoji morajo biti izpolnjeni, da prične z obravnavo vašega sina. V kolikor vam ne znajo povedati;...ja potem pa nazaj k pediatrinji po nasvet. Glede statusa, pa lahko tudi starši sami pred pričetkom šolanja sina, kontaktirate zavod za šolstvo in prosite za prilagoditve in posebno obravnavo zaradi statusa; a prej se posvetujte s pediatrinjo; zagotovo ima izkušnje glede tega in vidi vašega sina, zato bo znala presoditi, ali on potrebuje ali ne potrebuje takšno obravnavo.

Pa poročajte, kako bo šlo pri psihologinji in kaj ste izvedela glede pomoči specialne pedagoginje. K logopedinji pa predvidevam, da bo hodil...leta in leta nazaj, sem imela primer deklice, ki je imela v očeh sliko obrnjeno na glavo in zrcalno in zato je imela težavo risati, ker preprosto ni videla stvari tako, kot jih vidimo mi...dolgo je trajalo, da smo to ugotovili in takrat smo ji podarili računalnik s programom, ki ji je sliko obrnil tako, kot je prav videla. Šele takrat se je naučila pisati, risati pravilno...in to se npr. vidi pri likih, ki imajo 4 različne četrtine.

Skratka, otroci imajo različne težave, pomembno je, da jih kar se da zgodaj odkrijemo in jim primerno strokovno pomagamo. Časa pa ne moremo kupiti, enim se določene stvari razvijejo prej, nekaterim kasneje.

Lepo napredujeta in veselim se novic. Pa lep Decembrski živ žav :)
______________________________________________

Zlo na svetu zmaguje takrat, ko dobri ljudje ne ukrepajo.
Default avatar
Pozdravljeni, spet jaz....
Danes sem bila na pogovoru o odlogu šolanja pri svetovalni delavki v vrtcu in doživela šok. Takoj je začela s pogovorom o tem, da če vem da moj otrok zaostaja. Da je njegov govor katastrofalen. Da zaostaja na socialnem področju. Da potrebuje strokovno pomoč. Vse skupaj je res grozno predstavila. Dobila sem občutek kot, da misli da lahko otroka kar zamenjaš, če z njim ni vse vredu. Potem je zahtevala, da otroka peljem k točno določeni logopedinji. Sama sem ga naročila k tisti, za katero sem slišala ogromno pohval....svetovalna delavka se z mojo odločitvijo ni strinjala in zahtevala, da ga naročim k drugi in še komentirala, da bomo že preživeli tudi če se bo 1x mesečno zdirala na otroka in name(tak je namreč njen pristop).Sama pa sem mnenja, da imam vso pravico izbire. Potem pa je še želela, da od pediatrinje zahtevam napotnico za razvojno ambulanto. Kljub temu, da sem pojasnila, da imamo drug teden psihologa in bo on odločil kako naprej je vztrajala naj zahtevam napotnico takoj in, da če je ne dobim jo bo zahteval vrtec. In da moram o vsem, kar reče kdo od zdravnikov poročati vrtcu. Počutim sem se, kot da nimam nobene pravice odločati o svojem otroku. Naj omenim, da vzgojiteljica od govorilnih ur ni navezala nobenega stika z menoj, kljub temu, da na sestankih vedno govori, da bomo v primeru kakšnih težav takoj obveščeni. Takoj sem kontaktirala pediatrinjo in prosila za napotnico....bila je kar malo jezna zaradi ravnanja vrtca. Povedala mi je, da jo je že prejšnji dan klicala svetovalna delavka in hotela napotnico. To se mi je zdelo zelo grdo, da mi je svetovalna delavka to zamolčala..saj pa je MOJ otrok! Pravico imam vedeti kaj se dogaja okrog njega! Pediatrinja mi je lepo povedala, da te napotnice ne bo izdala, dokler za to ne bo potrebe. Da bo psihologinja odločila, če rabi dodatno pomoč in kakšno in, da hoče vrtec mimo vseh pravil in se pretirano vtikajo in prehitevajo. In da naj nikakor ne obveščam vrtec o vsem, da kar bojo morali vedeti bojo izvedeli pravi čas. Skratka totalno sem zmedena. Vse skupaj se mi še ne bi zdelo tako čudno, če ne bi bila ravno pred parimi dnevi pri pediatrinji in logopedinji, in nobena ni ocenila,da je stanje tako kritično.

Vem, da mi ne morete nič pomagati. Se pa moram malo "spihat" in je že malo lažje. Sem vam pa zelo hvaležna za vaš čas in vse odgovore, in upam da bo tudi naš zakljiček srečen. Trenutno pa nam tale kalvarija na žalost kvari "veseli" december.

Lep pozdrav.
Default avatar
Ojoj, ojoj...tole kar pišete poznam še kako dobro, niste edina izmed staršev s takšno izkušnjo, kajti, nekateri svetovalni delavci ne lotijo osebnega od strokovnega dela in potem nezakonito, brez vsakih manir posežejo predaleč s svojimi pooblastili. Nimajo jasno zabrisane meje med zasebnim in poslovnim.

Takole; ravnanje svetovalne delavke vrtca presega njena pooblastila, še posebej zato, ker niste mama, ki bi ne sodelovala, ampak ste mama, ki se trudi narediti za svojega sina, kar lahko. Pridno sledite mojim namigom in pediatrinji...v bistvu ste jo sama poiskala in prosila za pomoč. Sama imam 20 let strokovnih izkušenj (26 let svojih) ne vem, koliko let ima ta svetovalna delavka in koliko otrok s primanjkljaji je šlo že skozi njene roke). Vem, kaj pomenijo starši, ki sodelujejo in starši, ki ne. Bolj razumljivo bi mi bilo njeno ravnanje, v kolikor bi vi ne bila kooperativna in skrbna do otroka. A to ni to. Da se izkašlja na otroka in na vas, pa niti slučajno ni korektno!

Prijaviti jo morate! Da ne dela ne vam in vašemu sončku in ne drugim več nadaljnje škode! To njeno ravnanje ni strokovno!

Vrtcev je na voljo, kolikor želite, otrok lahko obiskuje katerega koli, saj ni predpisano, da mora ravno tega. Istočasno sploh ni potrebno, da bi vedela, kdo je otrokov osebni zdravnik ( ta podatek jim daste ali pa ne vi sama), kaj pa, če bi bil družinski zdravnik in sploh ne pediater. Ona lahko kliče neodvisnega pediatra za nasvet, a mora varovati osebne podatke, tukaj pa je kršila varovane in delikatne osebne podatke vašega sina ( lahko bi jo prijavila informacijskemu pooblaščencu in bi dobila lepo kazen gospa svetovalna delavka! ). Preveč je posegla v vaše osebnostne pravice in tega ne smete dopuščati! Sedaj imate karte v vaših rokah in to, kar je naredila in kar imate v rokah, jo lahko stane službe. To veste, kajne? zato naj se nikdar več ne zdira na vas, sploh pa ne na vašega sina! Jasno ji morate povedati, da vas to zelo moti in da boste sama poskrbela za strokovni pristop k obravnavi vašega otroka brez nje, saj je otrok vaš in se gre vam za to, da okreva veliko bolj, kot njej. In da se boste z njim vred z njenim takšnim odnosom umaknila in naredila vse, da poskrbite, da se na nikogar več ne bo tako zdirala. Ona do vašega otroka in do takšnega ravnanja z vami nima nobene pravice.

V vsakem primeru morate iti do odgovorne ravnateljice vrtca, ji povedati, kako prizadeta, da ste, da je gospa kršila varovanje osebnih podatkov vašega sina, da se je neprimerno vedla, da vam želi ukazovati ( da to ni bil nasvet) h kateremu logopedu ga morate peljati, da sili ne le vas, ampak nadleguje tudi otrokovo pediatrinjo glede razvojne ambulante ter napotnice, čeprav ste ji pojasnila, da imate vse postopke v teku itd... Povejte, da ste prišla z namenom, da podate pritožbo zaradi ravnanja svetovalne delavke in da ne želite ali prosite za, ampak, da zahtevate ukrepe. Da boste sicer podala prijave naprej, pa naj raziščejo druge službe in inšpekcije, kako in kaj se dogaja v vrtcu. Verjemite, da se bo vodstvo vrtca ustrašilo. Nihče nima vsega čistega in če bo potrebno, jim boste tudi res poslala inšpekcije. Nimate 100 otrok, imate sina in nikakor niste vredna tako negativnega ravnanja, zato ga ne dopuščajte. Naj potem vodja pove, kako bo ukrepala , da tako ravnanje ustavi.

V kolikor nič ne bo ukrepala, povejte, da boste šla do višjih instanc in prijavila ravnanje in še posebej odnos ženske, ki bi morala biti strokovna in je celo to, da bo nad vas povzdignila glas kadarkoli, vzela za svojo pravico.

V kolikor želite, jo proti pooblastilu lahko kontaktiram tudi jaz. Ko nekdo ni strokoven, mu je treba to povedati in ga opozoriti, da je na takšnem položaju potrebno biti strokoven in zrel. Pot do okrevanja vsakega otroka je preko staršev. To je pomembno pravilo, na katerega je gospa svetovana delavka za čuda pozabila. Zanima me tudi njena izobrazba. Se lahko pozanimate, katero izobrazbo ima in kje se je šolala? Tam jo zagotovo niso učili takega odnosa. Jih je potrebno malo povprašati glede njene strokovnosti in ocen... Je dovolj drugih, zrelih, razsodnih, ki nimajo službe, ker nimajo vez in bo hitro prišla zamenjava, če bo preveč nestrokovna.

Njena naloga je, da se z vami mirno pogovori, da se pozanima, v kolikor ima otrok toliko primanjkljajev, kot jih sama opisuje, kje se je zataknilo in kvečjemu vse skupaj očita strokovnim delavcem, ki otroka niso ustrezno obravnavali, ne pa vam. Vi ste le mami. lahko bi imela samo osnovno šolo, pa nima pravice z vami tako ravnati. Nima pravice soditi in nikakor nima pravice povzdigovati glasu.

V glavnem, razumem vaše razburjenje! Sledite nasvetom pediatrinje, zdi se v redu zdravnica. Vsekakor peljite otroka k logopedinji, ki ste jo izbrala vi in nikakor drugače. Če bi svetovalna delavka in njen odnos bila drugačna, bi morda njen predlog lahko vzela kot dobronameren, tako pa imate že v naprej stresne spomine in občutke pri tej njeni logopedinji, da nikakor ne vozite otroka k njej, ampak k tej, ki ste jo sama izbrala. lahko bi otroka peljala tudi na drug konec Slovenije k logopedu. To je povsem vaša stvar in nima se nobene pravice nihče vtikati v to, katero boste izbrala vi kot mati.

Ko bo psihologinja videla in testirala vašega otroka, bo zagotovo sama strokovno presodila, ali potrebuje termin v razvojni ambulanti ali ne. Nikakor pa tega ne bo presojala svetovalna delavka. Za to so drugi strokovnjaki.

V glavnem; pot pod noge do vodstva vrtca s pritožbo in jasnim ciljem, da greste s pritožbo do višjih organov, v kolikor ne bo vodstvo primerno ukrepalo. Pozanimajte se tudi, ali je vrtec zaseben in na koncesijo ali javen. In pa; ali obstaja možnost obiskovanja kakega drugega vrtca v bližini ali v sosednjem kraju.

Kot sem namignila, lahko k njim pokličem tudi jaz, če me pooblastite.

Popolnoma razumljivo je, da ste pod stresom, a ne skrbite, vseeno kako težko zgleda situacija, vse se bo dobro izteklo. Samo ostanite zbrana in poštena ter skrbna. Vse bo dobro.

Pa javite se, kako je. Popuščati pa ne smete. Sledite strokovnjakom in ne svetovalni delavki, ki je padla na izpitu. In vedite, da razmišljate prav. Vaš otrok in vi imata pravice!

Olga
______________________________________________

Zlo na svetu zmaguje takrat, ko dobri ljudje ne ukrepajo.
Default avatar
Oh, kako sem vam hvaležna za odgovor! In kako vesela bi bila, če bi imela pogum, da ravnam, kot mi predlagate. Ampak, iskreno, si ne upam. Živimo v zakotnem delu naše državice, v zelo majhnem kraju. Obiskuje javni vrtec, in tudi edini v bližini. In, zato ne upam ukrepati, ker se bojim, da bo iz maščevanja nastradal sin. Poleg tega,v stresnih situacijah odpovem. Ko bi se morala braniti, ne morem niti odpreti ust. Ko sedaj premlevam za nazaj, sem jezna sama nase, ker sem dovolila takšen odnos. Sploh se nisem branila. In tu nastopi še dodaten problem. Gospa svetovalna delavka se je predstavila tudi, kot pedagoginja s specialnimi znanji. In mi povedala, da ko bo otrok voden v razvojni ambulanti, bo tudi ona z njim delala individualno. Zato se sploh ne upam boriti proti njej. Hkrati pa ji ne zaupam otroka.

Zaradi vsega skupaj sem izgubila zaupanje do tega vrtca, kar pa očitno čuti tudi sin. Včeraj je pred vrtcem začel jokati, v garderobi pa je celo legel na tla in prosil, da greva domov. Meni pa se trga srce.

Tale situacija me je čisto sesula. Tako zelo, da imam še nočne more. Groza. Sedaj v paniki čakam pregled pri psihologu in upam na najboljše.

Hvala za vaš čas, nasvete in ponujeno pomoč! Res sem vam hvaležna.
Default avatar
Žal mi je za vaš strah. Iz tega strahu, ki ga ljudje nosijo v sebi in včasih stvari zanje precej poslabša, kot bi jih, če bi ga ne imeli, močnejši prejmejo moč in oblast. In zato vodijo svet, z njim upravljajo in strah uporabljajo in izrabljajo v prid sebi. Res mislite, da bi sinu škodila zato, ker bi se borila za to, kar je prav? Zaradi ene ženske? mar bi bilo res tako težko sina peljati v drugi kraj v vrtec? Se bojite, da ima vpliv tudi tam? Jo pokličem jaz? V imenu ustanove, kjer bomo stali za vami? In vse poročali pristojnemu ministrstvu? Mislite, da bo potem še upala pametovati? V mojem interesu je zaščititi vašega sina in mu maksimalno pomagati, nikakor ne škoditi. Strah ni dober in čez desetletje se spomnite name in žal vam bo, da mi niste sledila. Samo vedite; časa se ne da povrniti. Ta gospa, ki vam sedaj grozi, pa bo z leti le uboga starka... ki je povzročila veliko nesmiselnega strahu vam in veliko škode vašemu sinu. Čisto tako; če bi jaz presodila glede vašega sina, kar trdi ona, da je ugotovila in s tem zaostrila vso zadevo, bi ga obravnavala indvidualno že včeraj, ne pa nekaj obljubljal za nekoč... Ste pa vi mati, vi se odločite in če vas je strah ukrepati, bo vaš sin pač žrtev mamice, ki ni naredila zanj, kar bi morala, ker je sam nemočen otrok, ki še ne more sam ukrepati in ga je zapustila takrat, ko je potreboval njeno odločnost, obrambo in pomoč. Žal mi je, da je tako. Pa že tako mora biti. Žal mi je, da bodo pometali z vami in z njim tako, kot bodo hoteli, dokler ne bo za vaju oba prepozno. Morala sem biti ostra, preveč trpljenja in obžalovanj zaradi strahu sem videla. ne boste počela nič, kar je prepovedano, nič nezakonitega, samo normalno pričakovano potezo skrbne , opolnomočene, odločne matere, da sinu pomaga. Pa srečno!
______________________________________________

Zlo na svetu zmaguje takrat, ko dobri ljudje ne ukrepajo.

Moderatorji

Olga J. Bahun , mama z 21 letnimi izkušnjami, predsednica uprave Ustanova - Fundacija za pomoč otrokom
OlgaJ.B.
mag. Petra Tomc Šavora , prof. def. logopedinja
petraT