depresija
Pozdravljeni tudi vi. Tole je pa res kratko vprašanje.
Od deset do dvajset odstotkov vseh žensk po porodu doživlja resnejše stiske, ki jih vzame pod okrilje diagnoza poporodna depresija. Na podlagi primerjav z drugimi državami ocenjujemo, da jih doživlja nekako 1.800 do 3.600 žensk na leto v Sloveniji. Četrtina od njih predstavlja resno obliko depresije, kar pomeni, da so te ženske v hudi stiski. Znaki se pojavijo kasneje kot znaki poporodne otožnosti, običajno okoli četrtega do šestega tedna po porodu, oziroma največkrat v prvih treh mesecih po porodu.
Osnovni znak poporodne depresije je slabo razpoloženje ali izguba interesa in sposobnosti uživanja ali doživljanja veselja večji del dneva, poleg tega še nekaj od naštetega: sprememba v teku ali telesni teži, sprememba v vzorcu spanja, utrujenost, motena koncentracija, občutja krivde ali jeze, izguba samospoštovanja, zavrtost, tesnobnost ali vznemirjenost, samomorilne misli, nezanimanje za dogajanje v okolici, vključno z dojenčkom, vsiljive misli o poškodovanju otroka. Pojavijo se težave na področjih hranjenja, spolnosti, spanja, splošne energije. Za medicinsko diagnozo poporodne depresije morajo znaki trajati vsaj dva tedna. Nekatere od teh znakov žal pogosto zamenjujejo z običajnimi spremembami po porodu – kot je utrujenost, sprememba teka, slabo spanje ali zmanjšana želja po spolnosti.
Večina žensk se sama pozdravi v treh do šestih mesecih, čeprav ima okoli deset odstotkov žensk znake depresije še leto po porodu, nekatere med njimi še štiri leta po porodu.
Vsaka ženska po porodu lahko doživi poporodno depresijo, vendar je več verjetnosti, da se znajde v stiski, če ob prej obstoječi ranljivosti nastopi kateri od dejavnikov tveganja. Med zanesljivejše napovedovalne dejavnike sodijo duševna motnja v preteklosti (še posebej poporodna depresija po prejšnjem porodu), nezadovoljujoči odnosi med partnerjema, pomanjkanje socialne podpore in stresni življenjski dogodki v bližnji preteklosti. Med šibkejše napovedovalne dejavnike sodijo nizek dohodek družine, brezposelnost, porodni zapleti in slaba porodna izkušnja.
Toliko bolj teoretičnega znanja – vedeti moramo, da se tudi vsi strokovnjaki med sabo ne strinjajo in da se med njimi lahko pogledi precej razlikujejo.
V resnici pa je tudi res, da je ob doživljanju stiske dobro prepoznati, kje smo in kaj se nam dogaja, pri tem pa ni nujno, da uporabljamo medicinski žargon. Iskanje rešitev ni nujno povezano zgolj z obiskom zdravnika, čeprav so včasih antidepresivi dobra možnost. Če stiski pustimo, da nas drži za vrat, se lahko poglablja in morda bo potem še težje iskati pomoč.
Naj vas obvestim, da sem na Inštitutu za varovanje zdravja (v sodelovanju z Ginekološko kliniko) napisala in izdala knjižico Onstran smehljaja: poporodne duševne stiske. Lahko si jo ogledate tudi na spletni strani http://www.gov.si
Zunaj je tako lepo sončno popoldne – hitro pobegnite izpred računalnika.