Na pomoč!!
Spoštovane,
na Vas se obračam, ker sem prepričana, da nisem edina med vami s takšnim problemom in da imate nekatere kar obilo izkušenj na tem področju. Da malo opišem situacijo v kateri sem se znašla:
zaposlena sem v privat podjetju in sem tu že preživela eno porodniško (sine je star 21 mesecev) in sem zaradi tega preživljala dobesedno teror – seveda psihični. Sedaj je šef hotel, da podpišem, da ne bom imela 2 let otrok, jaz pa tega nisem naredila in sedaj se je pričel teror na suho. V službi prenašam nenehno zajedljivost, vtikanje v osebno življenje, raznorazne opazke, ki niso na mestu, dretje, žalitvice in še mnogo tega a je zelo težko opisati. Postaja neznosno in ugotavljam, da imam samo dve možnosti:
– poiskati službo drugje (a bo težko zaradi željenega otroka)
– poskusiti zanositi, s čimer pa nastane zelo velik problem, saj bi morala takoj ko bi povedala v službi na bolniško, saj sem prepričana, da bi doživela ponovni pritisk in se bojim za moje in zdravje še nerojenega otroka – imam pa trden namen, da ko pridem s porodniške oz. še ko bom na porodniški, da bi dala odpoved in se nikoli več vrnila v to podjetje.
Zanima me vaše mnenje kaj bi naredile?! Se je kateri zgodilo podobno? Ali mogoče ve katera, kaj vse mi lahko ušpičijo, če grem na bolniško in kaj vse lahko zahtevajo od mene – mogoče tudi pregled pri drugem zdravniku oz. še dodatno mnenje?? Ve mogoče katera, do kakšnega nadomestila porodniške oz. bolniške sem upravičena, če zanosim, ko bi že bila brezposelna?
Hvala za vaša mnenja in pomoč!
obupana
Če imaš namen po drugi porodniški dati odpoved, zanosi in pojdi takoj v bolniško do poroda. Odpustiti te v času bolniške in kasneje porodniške ne more.
Protizakonito je spraševanje delodajalca o prihodnih namerah (nedopustno kakršno koli podpisovanje), ki se tičejo osebnosti, pa vendar je praksa drugačna. Sama osebno sem bila kar šokirana, ker so me to spraševali v zelo velikem podjetju, v katerem sem zaposlena že več kot 10 let (šlo je le za premestitev na višji položaj… no, kakršnega koli podpisa sicer ni bilo potrebno, saj sem jim jasno dala vedeti, da si želim še enega otroka… vseeno so me sprejeli)…
Kakršno koli prijavljanje inšpekciji glede tega je odveč, saj ne boš mogla dokazati. Pa še šef te bo odpustil kakor hitro se boš obrnila.
Nadomestilo, če si v bolniški od začetka je 100% (torej, če delaš ali ne), ne vem pa kako je, če si brezposelen.
Moj nasvet: zanosi in pojdi na bolniško. Mislim, da delodajalec nima pravice zahtevati pregled drugega zdravnika, lahko pa naroči kontrolo tvoje prisotnosti na domu (kontrolira lahko tudi sam). Če je tvoja odsotnost neupravičena (te ni doma zaradi neupravičenega razloga), lahko zahteva tvoj odpust. Če pa ti zdravnik da “opravičeno” odsotnost, se delodajalec lahko obriše pod nosom.
Tvojo prisotnost pa lahko kontrolira tudi sam zavod za zdravstveno zavarovanje. Po mojih izkušnjah pa bolniška glede nosečnosti ni rizična, da bi jo kdor koli sam od sebe preverjal (vsaj zavod)… vendar pa pri tem ni pravila, tako da je vse mogoče.
Upam, da se boš pravilno odločila. Predvsem pa sem mnenja, da glede na to, da se šef grdo obnaša do tebe, naredi pač tako, da bo tebi v prid.
Klavdija, tudi jaz sem tisti trenutek, ko sem povedala, da sem v drugo noseča, prehodila cel križev pot, predno sem rodila. Druge nosečnosti se zelo nerada spominjam, ker sem več prejokala, kot se presmejala. Direktorica (ja prav berete, ženksa, ki ima celo eno hčerko) mi je priredila cel kažin. Premestila me je na nižje delovno mesto in želela mi je celo znižati plačo na polovico. K sreči tega ni smela narediti, ker smo noseče matere bile zaščitete (to je bilo po starem zakonu, kako je sedaj pa ne vem).
Z dnem, ko sem odšla v porodniško, sem se trdno zaklela, da si poiščem novo službo in res sem si jo.
Ko je Maksi imel 6 mesecev, se pričela vstrajno pisati prošnje in dokaj kmalu sem že našla drugo službo. Če pa je ne bi, bi šla nazaj v podjetje le malo zabušavat, dokler ne bi našla druge službe. Delala bi le toliko, da me ne bi mogli dati na disciplinsko. Vsak kašelj bi izkoristila za bolniško….
Tega nisem sicer nikoli počela in tudi, vsaj upam tako, ne bom nikoli počela. Toda če je odnos delodajalca tako na nizkem nivoju, res ne vem, zakaj bi morala biti potem jaz maksimalno fer.
Še danes mi je žal, da sem se preveč presekirala in s tem škodila otroku. Raje pomisli na bitjece, v tebi in se zavedaj, da vse kar se dogaja tebi, se hkrati dogaja tudi njemu. Da vsi tvoji stresi so tudi njegovi stresi. Nikar se ne pusti delodajalcu.
Če bi se želela pogovoriti kaj več, pa mi pošlji emai.
Če moraš podpisati, da 2 leti ne boš imela otrok, potem je ta listina že sama po sebi protizakonita in jo lahko mirne duše podpišeš. Šef bo miren. Kot vsaka pogodba, pa mora tudi ta biti napisana v dveh izvodih, ena zate in ena zanj. In potem, ženska, imaš papir v roki! Če te v času nosečnosti vrže ven, na dan s papirjem (pa ne pozabi na dobrega odvetnika) in ni kaj izgubiti.
Dodala bi samo dače si za dolečen čas ti lahko ko se ti ta čas izteče ne podaljša pogodbe, kljub temu da boš recimo takrat že na porodniški. Mene pa zanima če se mi februarja izteče za določen čas in če sem recimo noseča, vendar še ne na porodniški ampak na bolniški z zdravnikovim potrdilom ali mi v takem primeru morajo podaljšati ali jim ni treba po novem zakonu. Vem le to da če si takrat že na porodniški že z rojenim otrokom jim ni treba podaljšat. Hvala!
Podobno je bilo pri moji kolegici. Ko je prišla s prve porodniške je tamal takoj zbolel in ko je prišla nazaj v službo ji je šefica rekla, da ona rabi ljudi za delat ne za hodit na bolniško in ji zagrozila z odpovedjo. Na srečo je bila drugič noseča, tako da je šla takoj na bolniško. Potem pa si jo poiskala drugo službo. Bila pa je na istem kot ti. Že v nedeljo popoldne jo je začel boleti želodec in ful je bila živčna. Sama je prišla do spoznanja, da je bolje, če imaš malo manjšo plačo pa mir v službi kot obratno. Jaz predlagam zamenjavo službe. Pa kar brez obupavanja, da se ne dobi. Če boš iskla boš tudi dobila, kar vztrajno.