Predvsem za tiste, ki boste prvič rodile ( ostale ste verjetno že dovolj izkušene )… Ste dobile dovolj informacij, ali ste si pomagale še s čim drugim ( internet, časopisi, knjige… ). Jaz sem bila kar malo razočarana nad predavanjem. Predavanje o hrani sem poslušala takrat, ko sem imala že pravo žogico za trebušček. Tiste mesece, ko bi pa to potrebovali, pa kdor se ni pozanimal sam, pač ni ničesar vedel o pravilni prehrani med nosečnostjo.

Povzetek – borno predavanje s časovnim odmikom.

Veliko več informacij dobim na internetu in v raznih revijah. Kako je z vami???

Ja, ta materinska šola, kjer 2 uri sediš na nemogočih stolčkih v dvorani brez zraka… Nekaj informacij sem odnesla, predvsem glede nege dojenčka. Je pa tako, teorija je eno, praksa je drugo. To pregovarjanje okoli debelosti oziroma “fit nosečnici” in okoli prehrane je meni čisto mimo, ker ješ kolikor ti paše in kar ti paše, saj si v tem stanju ne moreš odrekati, vsaj jaz ne. Pa ne da bi se nenormalno nažirala, res pa je, da si privoščim kakšen posladek, pa imam 25 kg več. Pa se prav odlično počutim, pritisk imam normalen, kri odlično…skratka v 36 tednu nosečnosti sem zelo aktivna in polna energije.
Tudi vse to govorjenje okoli zob in anatomije in fizioterapije, to so vse stvari, s katerimi smo seznanjeni in mislim da nas med nosečnostjo ni potrebno dodatno obremenjevati. Ok, to dihanje ki nas ga učijo je v redu, samo vprašanje pa je, kako ga bomo izvajale, ko se bodo začele bolečine. Ko pa sem gledala tisti porod na diapozitivih, pa moram priznati, da me je kar malo minilo, da bi bil moj mož zraven, pa čeprav si to tako zelo želi. Vsa tista pregledovanja, matranje in kri…najraje bi vse kar sama opravila.
Poleg tega se mi zdi pa skrajno neumno, da morajo očetje obvezno hoditi na to predavanje ali v šolo za očete, zato da lahko v porodni sobi sedijo ob vzglavju in nas držijo za roko, halo… le zakaj.
Je tako, da je bolje da človek včasih vsega ne ve in ne vidi in ga vodi optimizem. Tako se zadeve še najbolje razvijajo. V tej šoli smo slišale cel kup enih nasvetov, takšnih in drugačnih. Najbolje pa bo, ko bomo rodile in nas bo vodil naravni materinski čut, ki ga imamo v sebi. Sigurno bomo opravile svojo misijo po najboljših močeh, z nasveti ali brez njih. Vsaka mamica ima svojo izkušnjo in vsak dojenček je poglavje zase, tako da nam noben nasvet ne more kaj dosti koristiti oziroma se na različne izjave ne gre opirati, saj ne vemo, kako bo z nami. Zato z optimizmom še malo počakajmo in prepričana sem, da ko bomo pestovale svojega otročka, bomo presrečne in še kako iznajdljive v vsaki situaciji.
Vsem želim srečno in veliko energije.

Karmen (36 t)

meni pa se je zdelo kar fajn slišati vse, kar so rekli (samo psihologija in o zobeh bi lahko malo skrajšali) in mi je tudi veliko pomagalo, ko sem rodila. Delala sem si zapiske in sem potem še kaj pogledala, če mi ni bilo kaj jasno in moram reči, da sem bila potem kar mirna, ko je prišel kak problem. Mi je bila pa muka sedet na tistih stolih in nikjer najti parkinga, tako, da sem komaj čakala, kdaj bo konec vsega.

tudi meni se zdi, da so predavanja koristna. seveda moras ravnati tudi po lastni presoji, samo ene okvirne stvari je pa fajn zvedet od usposobljenih ljudi.

kar se pa očetov tice – sicer je moznost samo enega predavanja, ampak mislim, da tudi očetje dosti izvejo na teh predavanjih, vsaj če imajo namen aktivno sodelovati pri negi in vzgoji otroka. Me imamo to nekako prirojeno, oni pa ne.

lp, M

Midva sva zadovoljna s predavanji – sem veliko izvedela tudi nad predavatelji sem zelo zadovoljna.

Drugače pa obstaja šola za zgodnjo nosečnost ali nekaj podobnega – ne vem točno kako se reče – mogoče se pa tam več izve kako se “obnašat” v nosečnosti.

Kar sem slisala, je bilo veliko ocetov v pomoc porodnici, pa ne samo zato, ker so jo drzali za roko, ampak tudi zato, ker so jo znali pravilno spodbujat in podobno. Zato ne vem, zakaj ne bi bili malo bolj izobrazeni o dogajanju, v katerega se vkljucujejo.
Tudi ce mi kaki detajli porodov pozenejo srh v kosti, pa vseeno se raje prej sprijaznim s tem, kot pa da bi prisla na porod totalno nevedna in panicna.
Lp!

Rada bi te samo lepo pozdravila, ker me danes spet ne bo – saj veš:plavanje. Upam, da se pred dnevi “D” še dobimo pri repu. Pozdrav tudi tvojemu možičku.

PikiMiki…kakšen vzor si ti svojemu detetu…da ne boš kdaj od njega zahtevala, da bo redno hodil v šolo – le poglej se! haha

ja ja, rep nas bo še kdaj videl pred “D-day”!!

Najprej sploh nisem razumela kaj mi “govoriš”, ampak zdaj si pa ti predstavljaj da hodiš 2x v osnovno šolo. Po moje bi prišla samo na glavni odmor in kakšen športni dan ali izlet, pa še valeta bi padla.

Saj mu dajem zgled, ko ga redno vozim na trening – brez muje se še čevelj ne obuje. Včasih protestira, češ zakaj mora hoditi na plavanje, potem pa mu lepo razložim, da na morju pa ja ne bo ležal na plaži, ker mi pač tega ne počnemo. Da se lahko potaplja ali pa vozi s čolnom (za kar je pa že fino da zna res dobro plavati).

Se vidimo, ko bodo buhiji večji – joj, kaj pa jaz “govorim”, potem me bo že razneslo, pa ne bom mogla priti.

Pazi nase in na malega “telovadca”.

Sem 2x rodila in niti enkrat nisem bila v materinski šoli. Prvič je bilo pred 15 leti in še te šole ni bilo( oz. zelo redke so jo obiskovale), Sedaj pa me je porod prehitel in zopet nisem šla. In otrok raste normalno, vse sem znala, čeprav nisem bila v šoli….če me kaj takega zanimalo so mi v porodnišnici povedali ali sem vprašala mamice z izkušnjami.

Seveda ni nujno da greš v šolo – narava je že stoletja skrbela za to, da je rojevanje in dojenje in vse ostalo potekalo normalno. Zakaj torej v šolo?
Midva sva šla zato, ker sem kot ena velika pijavka kar se tiče informacij o mojem prvem otročičku – pa ne zato, da ne bi znala pestvat, kopat…imam že prakse od nečakinje, ampak ker me enostavno vse zanima :)) In moram priznati, da sva oba uživala na predavanjih, saj sta bili babici specialni 🙂