Naravna hrana za dojenčke in malčke
Danes smo dobili knjigo receptov, Amande Grant: Naravna hrana za dojenčke in malčke! Mogoče jo že poznate, mogoče ne. Nam bo super priročnik, kajti moja žena se je odločila, da bo našemu malčku sama kuhala in se bomo tako poskušali (vsaj zaenkrat) izogniti industrijski hrani (zaenkrat smo optimisti.. 🙂 )
Zanima pa nas kakšne so vaše izkušnje glede prehrane. A res bolj maraja kupljeno, domače pa je fuj in bljek???
Ne, to ni res kar tako na splošno.
Če jih navadiš, na doma kuhano, je to tudi njim boljše od kupljenega (lahko za test ti poskusiš kakšno Hipp kašico, narejeno samo iz mešane zelenjave. bljek! sadne so pa ok). Je pa res, da moraš doma kuhano od začetka malo bolj redčiti z vodo ali mlekom (maminim, adaptiranim), da nima premočnega okusa. In seveda nič soliti/sladkati. Doma kuhana hrana ima dejansko več okusa od kupljenih kašic, zato je možno, da je kakšnemu bolj všeč kupljeno, če ga okus ne preseneti toliko. Meni se je od začetka zdelo čudno, da bi redčila hrano z vodo, ampak sem potem nekje prebrala, da sploh dojeni otroci, ki ponavadi nočejo piti drugje kot pri mami, dejansko rabijo tisto vodo, ki jo dobijo s kašico.
Naš tamauček je oboje, kuhano in kupljeno, kuhano raje in več. Tako sem se navadila, da imam kupljeno doma za vsak slučaj, če me prehiti čas/njegova lakota, pa za na pot/daljši sprehod/potep. In pa izvensezonsko sadje.
Popolnoma brez veze je, po mojih izkušnjah, kupovati kašice iz banan ali jabolk – to dobiš vedno in je hitro narejeno in vsaj veš, da ni cukra zraven. Zdaj, ko naš tamauček rad je kaj, kar ni gladko zmiksano, imam vedno doma tudi kakšno zelo drobno triminutno paštico (zvezdice, ovske ali kaj podobnega), tako da ob tistih dneh, ko me čas prehiti, v kupljeno kašico zamešam kakšno paštico, malo sirčka, pa raje poje.
Pri kupljenih “slanih” kašicah me moti tudi to, da je tako malo mešano-zelenjavnih in ful takih z mesom (uvajali smo pozimi :). Naš je bil od začetka na meso občutljiv – ga je črvičilo. Ampak zdaj tako ni problem – če mi manjka idej, samo na vrt pogledam, pa že vem, kaj bo za kosilo 🙂
Mi smo pri našem prvorojencu večinoma uporabljali pripravljeno hrano, predvsem sadje ( marelice, grozdni sadeži, hruške, …) pa pogoasto tudi za kosilo. Mislili smo kako mu dobro delamo, da ne je normalne hrane iz zelenjave, ki je vsa škropljena ,…( nimamo svojega vrta). Pa se je mali tako navadil na te okuse, da ( predvidevam da zato) še vedno ne je NIČ svežega sadja, niti zmiksanega, kaj šele normalni sadež, pa je star 2 leti. ! !!
Sedaj, pri hčerki smo se odločili da bo kar normalno kuhana hrana, kak Hipp le kadar bomo na kakem izletu ali kadar bomo bolj na tesnem s časom.
Pišta, žena naj kar kuha :)))
Jaz nisem štartala tako načrtno in sem v pripravah na uvajanje goste hrane celo kupila dva Frutka. No, po pol leta ta dva Frutka še vedno nedotaknjena stojita v shrambi… Zato ti ne le optimistično, ampak povsem realistično lahko poročam, da naša Naja v 11 mesecih še ni zaužila nobene industrijsko pripravljene kašice ipd. Zato pa je vse, ampak res VSE, kar si zamisliš, in to nesoljeno in nesladkano! Pa tudi pasirati smo pri nas nehali že zelo zgodaj, ker je Naja kmalu pokazala željo, da bi se hranila sama.
In ko sem ji nekoč dala poskusiti Hippovo kašico iz gosdnih sadežev (tisto, ki se zmeša z vodo), jo je z gnusom zavrnila. Rižolino, ki sem ga nabavila pač po inerciji, ker ga imajo vsi polna usta, sem pa tako najprej sama poskusila in po tem doživetju takoj zmetala v smeti…
Pa nisem noben “purist” ali kaj takega, ampak pri nas se res ni nikoli pokazala potreba po ind. pripravljenih obrokih. Pa tudi nobena kuharica nisem, še zdaleč ne! Ampak osopariti tisti korenček ali popeči tisto bučko, naribati jabolko ali pretlačiti pest riža pa res ni noben problem…
lp,
Ivana
Se moram kar podpisati pod Givanin post.
Imamo 11 in pol mesecno hcerko in do sedaj se ni poskusila nic kupljenih kozarckov raznih kasic. Gosto hrano smo zaceli uvajati pri 6 in pol mesecih in do sedaj ze je skoraj vse (razen tistih znanih nepriporocenih alergenih zivil kot so mleko, jagode, svinjsko meso itd.). Je cisto vse in to zelo rada. Tudi mi ne solimo ali sladkamo, uporabljamo pa precej zelisc, tudi cesen, in je hrana res okusna (sedaj jo taksno jeva tudi midva z mozem). Pasirati sem ze zdavnaj nehala, sedaj hcerka pravzaprav je normalno teksturo zivil.
Kar smo mi prakticirali in se je zelo dobro obneslo je, da sem na zacetku zmrzovala v model za ledene kocke razne kuhane sadne in zelenjavne pireje. Kadar nisem imela sestavin ali casa ali energije za kuhanje, sem pac vzela iz zmrzovalnika njeno hrano, ki je v ledenih kockah v ravno pravsnjih kolicinah (to je na zacetku, ko sele uvajas in otroci jedo zelo malo, recimo dve ledeni kocki). No sedaj pa skuham vecjo porcijo tega, kar pac delam (recimo bolognese polivko), in jo lepo v hcerkinih porcijah zamrznem. Potem moram samo se skuhati testenine in odmrzniti polivko, pa je dober domac obrok pripravljen. Moram pa priznati, da sedaj, ker pac jemo skupaj, zelo redko hrana ostaja za zamrznit. Potrudim pa se zmeraj kaj imeti v zmrzovalniku za trenutke, ko bi kaj rabila (recimo, za vzeti na kasen izlet, ali ko pridemo domov bolj pozno, hcerka pa je tako lacna, da ne more pocakati, da se kaj skuha). Ker veliko vandramo naokoli, to zmeraj prav pride.
Le pogumno in veliko veselja ob eksperimentiranju. Glede receptov pa jih ima Karmen Mlinar precej na med.over straneh, in nekateri priporocajo Veliko paparico za male papavcke (mi je sicer nimamo, ker zivimo v tujini, pa je nisem imela priloznosti dobiti, ceprav je sedaj ne rabimo vec).
LP,
Meli
Jaz imam še en primer malčka, za katerega je kupljena hrana fuj in bljek. So mi kolegice iz službe prinesle na obvezni obisk novorojenčka celo paleto frutkov, vse, kar obstaja. In sem si rekla: eh, fino, bo za izlete in dopust. Sem mu pa potem od začetka uvajanja goste hrane vse kuhala sama in vzela na prvi večji izlet kake tri kašice. Rezultat: trikrat bljek in še dobro, da je bila v bližini mamina “aja”. Podobno je bilo tudi z vsem ostalim, celo sokov ni maral.
Od tistih MILUPINIH in podravkinih kašic, ki se mešajo z mlekom ali vodo, je jedel samo rižko z mojim mlekom, sicer pa nič.
Tako da… je zdaj star 16 mesecev in smo bili na dopustu in smo za kosilo pač naročali kakšne špagete ali juho ali pa je pizzo ukradel svojemu bratcu, pa kruh imamo s sabo in jabolka in kakšne grisine in ni problema… sicer pa je res vso zelenjavo in večino sadja in zaenkrat lahko samo na les potrkam…:-))
no ja, naši smo tudi začeli najprej ponujat takšno hrano, ki smo jo doma spacali, pa je bila navdušena tako-tako
ko je pa na potepanju dobila prvo žličko frutka se je takoj zaljubila v kupljene kašice
no, mi kljub temu še vztrajamo pri domačem pacanju
že od samega začetka pa je nič ne mika, da bi hrano prijemala v rokico (sedaj ima 11 mesecev), sploh pa ne kakšnega sadja ali zelenjave – si samo ogleduje in prav na hitro zabriše na tla
sedaj ji je recimo všeč edino kruh – ga drži in grizlja
ko je lačna pa drži rokice narazen in odpira usta, pa jo komaj zadosti hitro hraniš….
otročki so si pač različni, saj smo si mi tudi. pa sva midva z loverjem prava gurmana, upam, da bo tudi tamala šla po najinih stopinjah :))
Mislim, da nekako ni pravila. Pri nas smo vse doma kuhali, ker pa smo veliko hodili okoli smo imeli vedno pri roki razne hippe, ampak izključno sadne, oz. tiste mešane z jogurtom ali skuto. Sem se pa držala ene stvari in sicer, če je bila zadeva zanič meni, je nisem dajala otroku. Rada je imela vse. Pri 12 mesecih je imela že nadvse pester in zdrav jedilnik, od sadja, do zelenjave, mlečnih izdelkov, mesa, skratka vse.
Pri 13 mesecih se je pa začelo in od 13 mesecev do dveh let je jedla vedno manj. Prvo je začela ven pljuvat sadje (npr. jabolka in hruške), potem zelenjavo, na zadnje še meso. Tako, da smo pri dveh letih jedli le še kakšen jogurt (nori na Fruchtzwerge), kakšno banano, kruh, špagete ali krompir brez omake, pa še kakšno juho in to je bilo skoraj vse. No od dveh let naprej pa se naš jedilnik zopet širi. Zdaj jemo poleg banan že tudi jagode in češnje, meso, makarone z omako, ribe… Skratka vsak dan več.