Med.Over.Net

Slušni aparati in zaščita sluha

Kdaj in kako preveriti sluh, kateri slušni aparat izbrati, kako do njega in zakaj, vzdrževanje slušnih aparatov in ušesnih vložkov (oliv), rešitve za tinitus, tehnični pripomočki za naglušne, kako zaščititi ušesa pred vodo in hrupom in še več o ušesih, sluhu in njegovem varovanju.

snemanje oddaje TARČA

Default avatar

YHD

V torek 17. 1. 06 bo na RTV snemanje oddaje TARČA. Tema bo financiranje invalidskih organizacij. Če ste pripravljeni biti v publiki se oglasite ob 19h v avli RTV.
Default avatar

mihau

Kje pa piše, da lahko kaj rečeš?
Ponavadi govorijo povabljenci v prvi vrsti.
Bi reku, da verjetno lohka roko dviguješ al pa držiš pod mizo, pa bo efekt enak.

Sam nisem za fehtungo in milošno.

Naj se nam omogoči, da si dnar sami zaslužmo. In da živimo normalno.
In financiranje naj bo namenjeno temu.

Ne, oni za počitniške domove, športne izlete spremljevalk, za nagrajevanje lakajev, za sejnine brezplodnih sejanj, za službene terence.
To so gadne pare.
In pobje bi radi talali v mutni zaprti druščini, brez transparentnosti. V skladu z nekimi ljubiteljskimi statuti.
Proti.

Ti kandidira nekdo zunanji, kot je npr gospa Petra, pa gospa Meri.
In so ju gladko spregledali in povozili.
Ko luft!
Raj vidim, da Loterijo ukinejo kot tako.
Eni životarijo, crkujejo, drugi pa si špogajo. Prava gospoda. Multipodjetniki.
Ni ga kontinenta, ki ga še ne bi pošnjofali.
Skratka.
Žal snemanje še enga blablaja.
Žal.
No bom vidu, če bo kdo lohka kaj muksnu, izven gimnazijskih maturanbtov, bizantincev, planincev.

Pa tud tak lajež, če bi bil, ne zaleže nič.
Karavanje gre dalje. Zaradi inercije, komotnosti.
So ljudje starvirali. In kaj se je menalo.
Indolentnopst!
Default avatar

krki

kdaj bo oddaja na sporedu
Default avatar

SMREKA

Odajo TARCA mora prevajari tolmac slovenskega znakovnega jezika da jo gluhe osebe lahko direktno spremljajo.To se vedno pozabi.
Default avatar

KRT

Zadeva: Pravno mnenje povezano s Fundacijo za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v RS



V dopisu z dne 08. 12. 2005 sprašujete, ali morajo člani Komisije za ocenjevanje in pripravo predlogov za razporeditev sredstev Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v RS (v nadaljnjem besedilu: FIHO) invalidskim organizacijam, izpolnjevati pogoje, določene za strokovne delavce, opredeljene v zakonu o socialnem varstvu in upoštevati zakon o invalidskih organizacijah.



25. člen Pravil FIHO določa, da pri svetu FIHO delujejo tri stalne komisije, med drugimi tudi komisija za ocenjevanje in pripravo predlogov za razporeditev sredstev invalidskim organizacijam. 26. člen določa, da imajo komisije sedem članov, ki jih izmed članov sveta imenuje in razreši svet.



Pravilnik o merilih in pogojih za uporabo sredstev FIHO v spremenjenem 9. členu določa, da se pri ocenjevanju finančno ovrednotenih letnih delovnih programov invalidskih organizacij poleg skupnih meril, za posebne socialne programe upošteva tudi merilo pomembnosti posameznega posebnega socialnega programa za uresničevanje nalog iz 2., 5., 6. in 7. točke prvega odstavka 10. člena zakona o invalidskih organizacijah.



Iz navedenega izhaja, da Pravila FIHA za člane komisije za ocenjevanje in pripravo predlogov za razporeditev sredstev invalidskim organizacijam ne predvidevajo izpolnjevanja pogojev, določenih za strokovne delavce v zakonu o socialnem varstvu.

Zakon o invalidskih organizacijah ureja status, področje delovanja, financiranja in lastnino invalidskih organizacij in ne FIHO. Na zakon se Pravilnik o merilih in pogojih za uporabo sredstev FIHO sklicuje le pri merilih pri ocenjevanju programov invalidskih organizacij.



S spoštovanjem,



Tanja Dular mag. Cveto URŠIČ

Podsekretarka generalni direktor
Default avatar

lipi

Pa podnaslovljena mora biti.
Default avatar

SMREKA

TARČA
Kdaj: torek, januar 24 2006 @ 08:00 CET - 09:00
Tip dogodka: Predstavitev
Kje: Televizija Slovenia I. program
INVALIDI- ENAKOPRAVNI IN BOLJ ENAKOPRAVN
Omizje z gosti
Ljublana
Opis: Napovednik: INVALIDI - ENAKOPRAVNI IN BOLJ ENAKOPRAVNI, torek, 24.1.06 ob 20.00 na TVS1


Letos bo šlo za dopolnilne programe invalidov 3 milijarde tolarjev sredstev fundacije FIHO – je to dovolj? Ali so problemi drugje? Kaj sploh povzroča spore med invalidskimi organizacijami? In kakšne so sistemske rešitve? O tem tokrat invalidi sami – o spremembi zakonodaje pa z gosti v studiu.
V Tarči tokrat: Janez Drobnič - minister za delo, družino in socialne zadeve; Boris Šuštaršič - predsednik Nacionalnega sveta invalidskih organizacij; dr. Luj Šprohar - nekdanji direktor Urada za invalide; Janez Jug - direktor FIHO; Stanislav Brenčič - predsednik Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide; Elena Pečarič - Društvo YHD in Tomaž Jereb - Zveza Sožitje.
Oddajo vodi Lidija Hren.
Default avatar

Gasper

Neverjetna oddaja!!
Vsem v studiu, ki so mirno in na sedežih prenseli pametovanje Šuštaršiča, kapo dol!!

Dejstvo št. 1: g. Redžepovič ni gluh, je pa mutav, očitno.
Dejstvo št. 2: Imovina d.o.o. je gradila tudi počitniški dom v Kranjski Gori!!? Nezaslišano!
Dejstvo št. 3: g. Šuštaršič je definitivno najsposobnejši invalid vseh časov! Sedaj nimamo samo v Kranju t.i. kranjske sorbone z odstavljenim Florjančičem... imamo tudi ljubljanski imperij Šuštaršič... Primorsko in Gorenjsko pa očitno pokriva g. Redžepovič :-)

In vendar se giblje!
Default avatar

lipi

Na oddaji Tarča ni bilo nobenega predstavnika ZDGNS? Če je pa že bil, ni bil gluh. Nadalje so zelo podcenili število gluhih v Sloveniji. Jaz mislim, da je gluhih v Sloveniji krepko več kot 1000! Tisto, da je bila prošnja dijakov Zavoda za gluhe in naglušne Ljubljana (ZGNL), da bi počitnikovali v Kranjski Gori zavrnjena, je pa šokantno! S tem so na Zvezi otrokom dali vedeti, kakšna je Zveza in s tem sigurno izgubili kakšnega potencialnega člana...
Default avatar

lipi

Še sreča, da nisem član nobenega društva.
Default avatar

SMREKA

Na spletnih stranah FIHO je objavljen SKLEP o rasporeditvi sredstev FIHO na posamezne invalidske in humanitarne organizacije za leto 2006-POGLEJTE.
Redzepovic spet INVESTIRA za 72.409.876.37 SIT na zvezi, ne v drustvih.
Leta 2004 je kupil novo hiao v Moravskih toplicah za 12.000,000,00 SIT sedaj je bo adaptiral za 17.000.000,00 SIT brez javnega razpisa preko IMOVIN D.O.O gospoda Casar Alesa,obnavlja studio na zvezi za 38.353.592,37 SIT preko RAPIGA D.O.O gospoda Kozamernika na enak nacin.Lp
Default avatar

AliaR

Bojim se da je Redžepović že počasi izpregel in se pripravlja na pokoj. Pogoje za penzijo je izpolnil že več kot leto dni nazaj. In mi mu bomo kar pustili oditi s polnimi žepi, a ne? Naj vrne kar je vzel potem pa naj gre.
Default avatar

SMREKA

Odziv NSIOS na oddajo Tarča - v Delu

četrtek, januar 26 2006 @ 19:07 CET
Piše: Anonymous
Ogledov: 1
Ljubljana – V Nacionalnem svetu invalidskih organizacij (NSIOS) ostro zavračajo medijski linč invalidov in njihovih organizacij v torkovi oddaji na TVS Tarča. Oddaja je imela samo namen z banalnimi drobci, ki niso ilustracija celote, doseči utemeljenost predloga zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenija, s katerim naj bi invalide odrinili od soupravljanja oziroma odločanja o namenskih javnih sredstvih za invalide, je včeraj opozoril predsednik NSIOS Boris Šuštaršič (na fotografiji desno) na tiskovni konferenci. V NSIOS menijo, da so bila zadnja Tarča »naročen medijski konstrukt«, pri čemer so bila kršena načela in merila novinarske etike. NSIOS v osmih točkah protestira proti medijskemu linču in med drugim zahteva, naj novoizvoljeni organi TVS ugotovijo odgovornost oziroma pristranskost urednice oddaje Tarča Lidije Hren, urednice informativnega programa Tanje Starič in direktorice TV-programov Mojce Menart. Lidija Hren naj se v isti oddaji tudi opraviči za neresničnost številnih navedb v prispevkih. Več invalidov in njihovih zastopnikov je opozorilo na netočne, neresnične navedbe, iztrgane tudi iz konteksta.
Urednica oddaje Tarča Lidija Hren in odgovorna urednica informativnega in izobraževalnega programa na Televiziji Slovenija Tanja Starič sta že zavrnili očitke NSIOS. Po njunih besedah je oddaja jasno pokazala, da so mnogi invalidi nezadovoljni s funkcionarji najmočnejših invalidskih organizacij, ki so si v treh desetletjih pridobili največji vpliv in moč odločanja, tako pri delitvi denarja kot pri kadrovanju, ugodnostih in drugem. V tej luči je torej povsem neutemeljeno včerajšnje nastopanje v imenu vseh slovenskih invalidov, še bolj pa očitki, da je šlo za poskus medijskega obračuna z invalidi, sta v odgovoru na tiskovno konferenco NSIOS zapisali urednici. J. G., STA
Default avatar

lipi

Na kakšen način pa invalidi soupravljamo oz. odločamo o namenskih javnih sredstvih za invalide? Koliko % "namenskih" javnih sredstev je v resnici porabljenih namensko?
Default avatar

bepi

PROTEST PROTI MEDIJSKEMU LINČU INVALIDOV IN
NJIHOVIH INVALIDSKIH ORGANIZACIJ
V ODDAJI TVS TARČA DNE 24.1.2006

Slovenski invalidi združeni v NSIOS energično protestiramo proti vsebinskim in izvedbenim vidikom oddaje TVS Tarča, predvajane 24. 1. 2006 ob 20.00 uri na 1. programu. Ker gre po našem mnenju za naročen medijski konstrukt, s čemer so bila močno kršena poklicna merila in načela novinarske etike v programih RTV Slovenija, kakor tudi kodeks novinarjev Slovenije. Oddaja ima svoj podnaslov »Invalidi – enakopravni in bolj enakopravni«, kar ponuja sintagmo, da sta v Sloveniji dve veliki skupini invalidov od katerih, da je ena previligirana, druga pa ne. V resnici pa se je dogajalo in zgodili ravno nasprotno. Po naših informacijah so se v uredništvu oddaje Tarča avtorji oddaje sestajali z določenimi večno nezadovoljnimi posamezniki, ki se povezujejo v okviru Youth Hendicapped Deprivilige (YHD) – Društvo za teorijo in kulturo hendikepa in skupno pripravili scenarij tega medijskega linča.

Šele 6. 1. 2006, to je osem dni pred snemanjem oddaje 17. 1. 2006, sta se v NSIOS zglasila novinarja Dare Hriberšek in Borut Janc in nas seznanila z zahtevami po naši prisotnosti (sprva samo enega našega predstavnika), to je Borisa Šuštaršiča, kasneje pa še Tomaža Jereba. Dala sta ultimat, da bo oddaja posneta in predvajana v vsakem primeru, čeravno smo ju prosili, da zaradi nakazane pristranskosti, obširnosti teme in konstituiranja programskega odbora za invalide v skladu s 24. členom veljavnega zakona o RTV Slovenija, izvedbo oddaje prestavijo v mesec marec 2006.

Še posebej smo bili presenečeni nad naglico oblikovanja takšne oddaje v času, ko stari Svet RTV ni več deloval, novi pa še ni bil konstituiran, ravno tako pa še vedno ni sprejet programsko poslovni načrt za leto 2006. V tem kratkem terminu so grobo pozvali tudi nekaj invalidskih organizacij, da naj nemudoma predložijo zahtevane podatke. Teh poročil nismo odklonili, pač pa smo prosili za podaljšanje roka, ker gre za tako kompleksno in primerjalno analitično zahtevno delo, saj združujemo več kot 220 društev po vsej državi z v 20 nacionalnih invalidskih organizacijah z več kot 104.000 včlanjenimi invalidi. V tem mesecu namreč potekajo priprave poročil za vse financerje v invalidskih organizacijah, istočasno pa se izvajajo posebni socialni programi, ki so življenjskega pomena za težke kategorije invalidov, kar nam je onemogočalo kvalitetno pripravo na oddajo. V zvezi s predvidenim terminom, napovedanimi medijskimi zlorabami in vsebino smo tudi trikrat protestirali, vendar zaman (priloge 1, 2 in 3)

Uredništvo se je ves čas opiralo in aktivno sodelovalo s parapolitično invalidsko organizacijo YHD, ki zagovarjajo ideologijo hendikepa, ti pa so predlagali izbor nezadovoljnih posameznikov, ki so bili s svojimi subjektivnimi, neresničnimi in zlonamernimi stališči – pripovedmi – vključeni v oddajo. Njihova pričevanja, ki ne ustrezajo resnici in dejstvom, so v oddaji Tarča prikazana kot dejstva, zatem pa je oddaja Tarča prevzela hkratno vlogo tožilca in sodnika. V vsakem društvu izmed 17.000 društev v naši državi bi našli posameznike, ki prav tako niso zadovoljni s čemerkoli, pa naj si gre za društvo šoferjev in avtomehanikov, čebelarjev, nabiralcev gob ali zdravilcev, novinarjev itn.

S to oddajo so bila eklatantno kršena poklicna merila in načela novinarske etike v programih RTV Slovenija, zlasti kar zadeva verodostojnost, nepristranskost in pravičnost. Umeščenost termina, naglica priprave in predvajanje oddaje, vsebina in napovedane spremembe – zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije, kažejo na politično naročilo s strani določenih političnih struktur.

Iz scenarija, namena in cilja oddaje veje izrazito hotenje po odvzemu soupravljalskih pozicij invalidov v Fundaciji za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij, ki je bila ustanovljena prav za financiranje le-teh. To pomeni podržavljanje sredstev, ki so bila zakonsko dodeljena temu delu civilne družbe. Voditeljiva oddaje pa je že brez kakršnegakoli soglasja z invalidi pozivala na te spremembe in jih upravičevala na arbitrarni ravni.

Pričakujemo, da bo nov programski svet RTVS predlagal ob pomoči devetčlanskega programskega odbora za invalide iz 24. člena sedaj veljavnega zakona RTVS, da se v redni program RTVS uvrsti redna mesečna TV oddaja o invalidih in invalidnosti ter tedenska ali vsaj 14-dnevna oddaja na isto temo na prvem ali drugem radijskem programu v skladu z EU resolucijami. Mnenja smo namreč, da se prav zaradi namerne neobveščenosti o invalidih in invalidnosti lahko dogajajo tudi takšne oddaje, kot je bila zadnja Tarča. Vsiljuje se celo občutek, da je družbena skupina invalidov namenoma marginalizirana in da je bila toliko let v “temi” prav zaradi razlogov, da poslušalci oziroma gledalci ne bi o njej nikoli imeli popolno sliko.

Želimo biti tvorni dejavnik družbe, ne pa nekakšen dežurni krivec za stvari, na katere ne moremo vplivati. V posamičnih družbah, ki niso pozitivno naravnane do svojih marginaliziranih skupin, se namreč zelo rado dogaja, da se njihova vprašanja rešujejo na način obdolževanja, da so nesposobni, kriminalci in tako posebni, da morajo še naprej ostati na družbenem robu. Tovrstna oddaja nam namreč to sintagmo zelo prepričljivo vsiljuje. Običajno pa je to v takih družbah samo znak popolne družbene nemoči in bojazni pred tovrstnim fenomenom - invalidnostjo. Upamo pa, da slovenska družba še ni takšna in da bo to dokazala tudi s s svojim energičnim nasprotovanjem do takšnih oddaj. Dejstvo je namreč, da vsakokratna družba proizvaja invalide, naj si bo z rojstvom, z delom, z vojnami, s prometnimi in drugimi nesrečami ali zaradi različnih bolezni, ki jih družba še ne zna obvladovati. Poseganje na področje tako specifičnih družbenih skupin, zahteva najvišjo profesionalizacijo in izjemno občutljiv odnos do teme. To pa se v danem primeru ni dogajalo in zgodilo.

Izhajajoč iz navedenega NSIOS seznanja
širšo slovensko javnost z naslednjimi zahtevami.

PROTESTNE ZAHTEVE NSIOS
OB MEDIJSKEM LINČU INVALIDOV,
SODELAVCEV IN NJIHOVIH INVALIDSKIH ORGANIZACIJ
V ODDAJI TVS TARČA DNE 24. 1. 2006
podane na tiskovni konferenci 25. 1. 2006


1. Nacionalna RTV mora biti verodostojna objektivna, nepristranska, poštena, nepolitična in javna institucija za vse državljane Slovenije, ki jo plačujejo davkoplačevalci.

2. RTV SLO naj se v bodoče distancira od slovenskim invalidom tujih ideologij in naročil dela dnevne politike, medijskim linčem in medijskim umorom, ki so postali orodje politike.

3. Naj se prekine naročena medijska kampanja, v kateri ima parapolitična organizacija YHD (z le nekaj invalidi), cca. 80 % medijskega prostora, vseh ostalih 220 invalidskih organizacij, od katerih je vsako večje od YHD pa le cca. 20%.

4. Naj se izpolni že večkrat podan predlog o formiranju uredništva za invalide, da se zlasti mlajši novinarji usposobijo za poročanje o invalidih in da se spoštujejo EU deklaracije o invalidih (Atenska deklaracija, Madridska deklaracija, priporočilo OZN itd), saj je invalidsko področje preresno in prezahtevno, da bi ga obravnavali tabloidno in ad hoc.

5. Naj novoizvoljeni organi RTV Slovenije ugotovijo odgovornost o pristranskosti prispevkov urednice oddaje Tarča Lidije Hren, hkrati pa tudi urednice informativnega programa Tanje Starič in direktorice TV programov Mojce Menart, saj je bila ta oddaja umeščena tudi v času, ko na RTV SLO za leto 2006 ni sprejet plan ter ko novi organi še niso bili konstituirani, med njimi še posebej programski odbor za programske vsebine invalidov.

6. Nacionalna RTV Slovenija naj ne prevzema političnih navodil vplivnih posameznikov za spremembe zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije, ki pomeni podržavljanja sredstev FIHO in izključevanje uporabnikov – civilne družbe.

7. urednica Lidija Hren naj se v isti oddaji opraviči za neresničnost navedb v prispevkih v skladu s »Poklicnimi merili in načeli novinarske etike v programih RTV Slovenija«,

8. v kolikor se ne bodo naše zahteve na RTV SLO spoštovale in izpolnile, bomo prisiljeni uporabiti vse legalne demokratične oblike zaščite v domovini in EU.

Glavni tajnik: Predsednik:
Štefan Kušar Boris Šuštaršič


|NAZAJ|
Default avatar

krki

a se kdo še spomni, daje na zvezi deleao čedo škondrič
Default avatar

lipi

Ali je bil na Tarči tudi kakšen predstavnik gluhih?
Default avatar

mihau

Hojla Gašper!

redko te lahko berem na forumu.RMe veseli, da si očitno OK.
Večini tega kar si zapisal morda že lahko rečemo KORUPCIJA, KLIENTIZEM,
MED BRAĆO, MAFIJSKI POSLI....

Žal oddaje zaradi smučarije nisem videl. Bom pogleda,l če je kaka možnost gledat posnetek na WWWWRTVSLO.

Za moje zdarvje je bolje da ni. Ker se razburjam kar mi zgolj škodi, efekt pa nikakršen.

Polovica je butastih, polovici pa je vseeno.
Človek mora delati tisto in tam, kjer lahko kaj premakne.

Tu se ne da očitno nič.
Če fantje igrajo tenis z ministrom, imajo veze in poznanja povsod, če obračajo na stotine miljonov... In denar je sveta vladar.
Na drugi strani pa nemočni, v strahu , da jim bodo funkcionarji vzeli še tiste drobtinice, ki so jim ostale.

In nikoli ni bilo boljše.
Sam sem sicer mislil, da je blo prej več socjale, pa me je moj stric, pri osemdesetih fajn pobil.
Je rekel, da nikoli še ni bilo socializma.
Bila da je boljševistična diktatura.
Kar je naredil partijec je bilo vedno prav, kar pa nepartijec pa vedno narobe.
In ni bilo nikakršne demokracije oz nadzora s strani opozicije. Delali so kar se jim je sprdnilo. In očitno so med invalidi delali enako.

In tako je danes očitno še vedno, ker bi rada invalidska boljševistična funkcionarska diktatura trajala v nedogled.
Niakršnega glasu opozicije ne pustijo.
Ukinejo forum, odpovejo delo, izključijo iz društva....

Skratka, ni demokracije med invalidi.
Dikatura funkcijonarjev (boljševikov.)

Še enkrat pozdrav, Gašper.
Default avatar

SMREKA

sobota, januar 28 2006 @ 21:09 CET
Piše: Mirica
YHD vložilo tožbo zoper sklep sveta Fiho

Elena Pečarič: "Iz obrazložitve, ki smo jo prejeli v YHD, ni razvidno niti to, kako je svet Fiho ugotovil, da smo upravičeni prav do zneska, ki nam ga je odobril"

Društvo za teorijo in kulturo hendikepa (YHD) je na upravno sodišče vložilo tožbo za razveljavitev sklepa sveta Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij (Fiho), s katerim so razdelili sredstva fundacije med invalidske organizacije v letošnjem letu. Kot je pojasnila predsednica društva YHD Elena Pečarič na včerajšnji tiskovni konferenci, so se za ta korak odločili, ker pravila in merila, po katerih naj bi razdeljevali denar Loterije Slovenije med invalidske organizacije, tudi pri tokratni odločitvi sveta niso jasna.

"Sklep sveta Fiho je bil vnovič sprejet brez nujne obrazložitve, zakaj je posamezna organizacija dobila neki znesek denarja," je povedala Pečaričeva. In dodala: "Ne gre le za našo organizacijo, ki je za izvajanje letošnjih programov prejela 34,850.767 tolarjev (0,14 €), kar je 80 odstotkov denarja več kot denimo lani, ampak tudi za vse druge, manjše in diskriminirane invalidske organizacije. Iz obrazložitve, ki smo jo prejeli v YHD, ni razvidno niti to, kako je svet Fiho ugotovil, da smo upravičeni prav do zneska, ki nam ga je odobril. V obrazložitvi so namreč samo na splošno povzeti kriteriji, po katerih Fiho razdeljuje denar, nič pa o naši konkretni vlogi in razlogih, denimo tudi o tem, zakaj so bili zavrnjeni nekateri naši drugi programi, ki smo jih prav tako prijavili. Mi le vztrajamo pri zahtevi, da mora biti delitev denarja med invalidske organizacije jasna in pregledna, zato zahtevamo razveljavitev sklepa sveta Fiho, s katerim so razdelili denar fundacije za letos."

V YHD v teh dneh pričakujejo tudi odgovor pooblaščenke za dostop do informacij javnega značaja, ki so jo opozorili, da jim Fiho ni omogočil vpogleda v vloge drugih invalidskih organizacij, kar so zahtevali že maja lani.

Na vprašanje, kako v YHD komentirajo torkovo oddajo Tarča na Televiziji Slovenija, zaradi katere so v nekaterih drugih invalidskih organizacijah, kot je na tiskovni konferenci dan po tem povedal Boris Šuštaršič, ogorčeni, pa je Pečaričeva povedala: "Zadovoljni smo bili z oddajo, ker se je o teh problemih končno začelo drugače razmišljati."

Tanja Milakovič



[ Ogledov: 6 ]
Default avatar

BERI IN JOKAJ

OPOZORILO: delovno gradivo – predlog besedila statuta NSIOS
1
Na podlagi 9. in 11. člena zakona o društvih (Uradni list RS, št. 60/95, 89/99 in 80/04)
in v skladu z zakonom o invalidskih organizacijah (Uradni list RS, št. 108/02) ter upoštevajoč
pogodbo o ustanovitvi in delovanju Nacionalnega svet invalidskih organizacij Slovenije
ustanovnih članic z dne 21.2.2005, je konstitutivna skupščina Nacionalnega sveta invalidskih
organizacij Slovenije na svojem zasedanju dne ....... sprejela naslednji
STATUT
NACIONALNEGA SVETA INVALIDSKIH ORGANIZACIJ SLOVENIJE
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
V Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije (v nadaljnjem besedilu: nacionalni
svet) se povezujejo reprezentativne in druge invalidske organizacije, ki delujejo na državni
ravni in svoj status izkazujejo z odločbami pristojnega ministrstva.
Nacionalni svet je pravna oseba zasebnega prava ter deluje na območju Republike
Slovenije in Evropske unije.
Sedež nacionalnega sveta je v Ljubljani, Linhartova 1.
2. člen
Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije uporablja za svoje poimenovanje tudi
kratico NSIOS.
Angleško poimenovanje nacionalnega sveta je: National Council of Disabled People`s
Organisations of Slovenia.
3. člen
Nacionalni svet se v javnem delovanju predstavlja z grafičnim znakom v zeleni barvi, ki
simbolizira stilizirano sonce in različne programske sestavine invalidskih organizacij.
4. člen
Nacionalni svet ima štampiljke okrogle oblike s premerom 2 cm in 4 cm, ki so
oštevilčene. Na zunanjem robu je napis Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije, na
sredini pa stiliziran lik iz 3. člena tega statuta, pod njim pa Ljubljana.
5. člen
Nacionalni svet predstavlja in zastopa predsednik.
6. člen
Nacionalni svet invalidskih organizacij se lahko povezuje v mednarodna združenja
invalidov.
PDF created with FinePrint pdfFactory trial version http://www.fineprint.com
OPOZORILO: delovno gradivo – predlog besedila statuta NSIOS
2
Nacionalni svet je polnopravni član Evropskega invalidskega foruma (European
Disability Forum, skrajšano EDF) s sedežem v Bruslju, kot nacionalni svet invalidskih
organizacij po zakonu o invalidskih organizacijah.
7. člen
Delo nacionalnega sveta je javno.
Nacionalni svet obvešča javnost in svoje članice tako, da o sejah organov obvešča
javne medije, da organizira posvetovanja, okrogle mize, tiskovne konference, simpozije in
seminarje in da na svoje seje vabi predstavnike zainteresiranih institucij in sodelujočih
organizacij ter predstavnike javnih medijev. Nacionalni svet zagotavlja javnost delovanja tudi
tako, da se njegovi predstavniki s svojimi prispevki udeležujejo zgoraj navedenih aktivnosti
drugih zainteresiranih institucij.
Člani nacionalnega sveta lahko po svojih predstavnikih v organih nacionalnega sveta
vpogledajo v zapisnike organov nacionalnega sveta in druge oblike obveščanja javnosti.
Javnost je izključena v primerih, ko se obravnavajo poslovne skrivnosti, se varujejo
osebni podatki in ščiti osebno dostojanstvo invalida in njegova integriteta v zvezi z
invalidnostjo ter osebe, ki je poklicno ali zasebno povezana z invalidom.
II. POSLANSTVO, NAMENI IN CILJI
8. člen
Poslanstvo nacionalnega sveta je sistemsko uveljavljanje človekovih pravic invalidov in
njihovih zakonitih zastopnikov, njihovo polno vključenost in enakopravnost na vseh družbenih
področjih.
9. člen
Nameni nacionalnega sveta so:
- usklajevanje interesov vseh invalidov v državi ob upoštevanju značilnosti posameznih
vrst invalidnosti in avtonomnosti vsake invalidske organizacije;
- zastopanje skupnih in posameznih interesov invalidov v civilnem dialogu med
invalidskimi organizacijami, z državnimi in drugimi javnimi institucijami ter strokovnimi
združenji in drugimi javnostmi;
- zagovarjanje državljanske, politične, socialne, ekonomske in kulturne pravice
invalidov, kakor jih opredeljujejo mednarodne konvencije, Standardna pravila OZN, pogodbe
in smernice EU, ustavna pogodba EU, Madridska deklaracija, Ustava Republike Slovenije,
slovenska zakonodaja in razvojna strategija invalidskega varstva;
- zastopanje interesov slovenskih invalidov v Evropskem invalidskem forumu (EDF),
drugih mednarodnih institucijah in združenjih
10. člen
Cilji nacionalnega sveta so:
- vzpodbujanje zagotavljanja enakih možnosti invalidov v družbi;
PDF created with FinePrint pdfFactory trial version http://www.fineprint.com
OPOZORILO: delovno gradivo – predlog besedila statuta NSIOS
3
- uveljavljanja načela »ničesar o invalidih brez invalidov«;
- prizadevanje za trajno, stabilno in avtonomno financiranje delovanja invalidskih
organizacij iz namenskih javnih in drugih finančnih sredstev;
- zavzemanje za vsestransko socialno vključenost invalidov ter njihovo socialno
varnost in ohranjevanje zdravja;
- zavzemanje za pozitivno podobo invalidov in njihovih invalidskih organizacij v javnosti
in medijih;
- ozaveščanje javnosti o invalidih in njihovih invalidskih organizacijah.
III. NALOGE
11. člen
Nacionalni svet opravlja predvsem naslednje naloge:
- uresničuje poslanstvo, namene in cilje po ustanovni pogodbi in tem statutu;
- usklajuje delovanje in razvoj invalidskih organizacij na tistih področjih, ki so po svoji
naravi in opredelitvi skupnega pomena za vse invalide v Republiki Sloveniji;
- spremlja družbeni in socialni položaj invalidov po načelih enakih možnosti,
humanitarnosti, aktivizacije, normalizacije in integracije;
- usklajuje sestavine za načrtovanje potreb invalidov, ki jih njihove invalidske
organizacije zadovoljuje s svojim delovanjem, pri čemer je osnovno merilo poudarek
na tistih socialnih programih, v katerih so potrebne posamezne socialne aktivnosti za
posamezne vrste invalidov v njihovem vsakodnevnem življenju in delu;
- vzpodbuja izenačevanje možnosti invalidov in njihovo neodvisno življenje;
- proučuje slovensko zakonodajo in daje pobude za njeno dopolnjevanje ali
spremembo v skladu z interesi invalidov in spremlja ter sodeluje pri nastajanju nove
zakonodaje oziroma preverja ali zakonski predlogi v zadostni meri upoštevajo
interese invalidov in invalidskih organizacij;
- predlaga in imenuje skupne predstavnike invalidov v organe državnih in drugih javnih
institucij ter v organe mednarodnih organizacij in združenj;
- organizira dogovorjene izobraževalne seminarje in usposabljanje sodelavcev
invalidskih organizacij za izvajanje administrativnih, finančnih in programskih nalog;
- širi védenje o invalidih in njihovem življenju ter spodbuja javno zavest o človekovih
pravicah invalidov;
- obravnava značilne potrebe posameznih vrst invalidov in po dogovoru podpira
njihovo smotrno urejanje na podlagi avtonomne pobude članice nacionalnega sveta;
- izdaja informativne in izobraževalne publikacije v tisku in elektronskih medijih;
PDF created with FinePrint pdfFactory trial version http://www.fineprint.com
OPOZORILO: delovno gradivo – predlog besedila statuta NSIOS
4
- aktivno se vključuje v delovanje EDF in o tem obvešča članice;
- usklajuje interese za splošne in posebne dejavnosti invalidskih organizacij po načelih
solidarnosti in vzajemnosti v okviru razpoložljivih namenskih javnih sredstvih;
- organizira skupne nastope invalidskih organizacij v javnosti zaradi obveščanja in
uveljavljanja interesov invalidov;
- redno obvešča svoje članice in daje letno pisno poročilo o svojem delu;
- opravlja druge skupno dogovorjene aktivnosti.
12. člen
Nacionalni svet praznuje 3. december kot mednarodni dan invalidov.
IV. SESTAVA NACIONALNEGA SVETA
13. člen
V nacionalni svet se lahko vključi vsaka invalidska organizacija, ki to želi in deluje na
državni ravni ter s pisno vlogo izrazi soglasje s poslanstvom, nameni, cilji in nalogami
nacionalnega sveta, določenimi s pogodbo o ustanovitvi in delovanju Nacionalnega sveta
invalidskih organizacij Slovenije in s tem statutom; vlogi priloži overjeni kopiji svojega
registriranega statuta in odločbo o pridobitvi statusa reprezentativne invalidske organizacije
ali invalidske organizacije, ki deluje na državni ravni.
Z vključitvijo v nacionalni svet se vsaka članica obveže, da bo redno poravnavala
dogovorjen letni finančni prispevek.
14. člen
Reprezentativne invalidske organizacije so polnopravne članice nacionalnega sveta.
Druge invalidske organizacije, ki delujejo na državni ravni, so redne članice
nacionalnega sveta.
Vse članice nacionalnega sveta po svojih predstavnikih v organih nacionalnega sveta
enakopravno uresničujejo in izvajajo cilje, pravice in dolžnosti članic nacionalnega sveta.
15. člen
Ugotovitveni sklep o vključitvi ali neizpolnjevanju pogodbenih pogojev sprejme upravni
odbor nacionalnega sveta.
16. člen
Enakopravne dolžnosti vseh članov nacionalnega sveta so:
· prizadevati si za uresničitev poslanstva, namenov, ciljev in nalog, ki so določene
v tem statutu;
· uresničevanje in izvajanje sprejetih smernic in odločitev organov nacionalnega
sveta;
PDF created with FinePrint pdfFactory trial version http://www.fineprint.com
OPOZORILO: delovno gradivo – predlog besedila statuta NSIOS
5
· aktivno sodelovati pri uresničevanju celotne skupne programske zasnove
nacionalnega sveta;
· tvorno sodelovati pri uresničevanju človekovih pravic, vključno z upoštevanjem
integracije in inkluzije, nediskriminacije in raznovrstnih oblik neodvisnega
življenja invalidov, ki so skupnega pomena za slovenske invalide, njihove
invalidske organizacije in nacionalni svet;
· izmenjevati informacije med članicami nacionalnega sveta o svojih stališčih in
aktivnostih v zvezi z določitvami tega statuta in 9. členom zakona o invalidskih
organizacijah;
· redno poravnavati dogovorjeni letni finančni prispevek in morebitne druge
prispevke na podlagi odločitev organov nacionalnega sveta zaradi zagotavljanja
nemotenega delovanja po načelih uspešnosti in učinkovitosti;
· udejanjati in varovati pozitivno javno podobo nacionalnega sveta in slovenskih
invalidov.
17. člen
Enakopravne pravice vseh članov nacionalnega sveta so:
· po svojih predstavnikih aktivno in enakopravno sodelovati ter soodločati na
rednih in izrednih sejah skupščine nacionalnega sveta in drugih organov
nacionalnega sveta;
· dajati pobude in predloge organom nacionalnega sveta pri izvrševanju nalog in
uresničevanju poslanstva, namenov in ciljev nacionalnega sveta;
· voliti predstavnike v organe nacionalnega sveta;
· nadzorovati in spremljati delo nacionalnega sveta ter predlagati ustrezne ukrepe
za izboljšanje delovanja nacionalnega sveta;
· sodelovati pri vseh oblikah aktivnosti, ki jih organizira nacionalni svet;
· obveščati nacionalni svet o svojih stališčih in aktivnostih v zvezi z udejanjanjem
človekovih pravic invalidov in specifičnih oblik neodvisnega življenja invalidov;
· na avtonomno pobudo članice nacionalnega sveta sporazumno usklajevati in
uresničevati vsebine skupnega pomena.
Članice, ki sestavljajo nacionalni svet, lahko po svojih predstavnikih nadzorujejo delo
organov nacionalnega sveta.
18. člen
Članstvo v nacionalnem svetu preneha:
· z izstopom;
· s prenehanjem delovanja invalidske organizacije;
· z izgubo statusa invalidske organizacije, ki deluje na državni ravni;
· z izključitvijo.
PDF created with FinePrint pdfFactory trial version http://www.fineprint.com
OPOZORILO: delovno gradivo – predlog besedila statuta NSIOS
6
V. ORGANIZIRANOST
19. člen
Organi nacionalnega sveta so:
- skupščina;
- upravni odbor;
- sekretariat;
- nadzorni odbor;
- častno razsodišče;
Mandatna doba za člane vseh organov in izvoljenih predstavnikov traja štiri leta. Če
član upravnega odbora, nadzornega odbora ali častnega razsodišča med trajanjem mandata
iz kakršnegakoli razloga preneha opravljati svojo funkcijo, ga nadomesti predstavnik tiste
članice, ki ga je predlagala, skupščina pa ga potrdi na svoji prvi naslednji seji. Mandat
novega člana traja do konca mandata ostalih članov organa.
Delovanje in postopke organov nacionalnega sveta ureja poslovnik nacionalnega sveta.
Organi nacionalnega sveta imajo lahko za posamezna področja delovanja stalna ali
občasna delovna telesa.
SKUPŠČINA
20. člen
Skupščina je najvišji organ nacionalnega sveta, ki jo sestavljajo po dva predstavnika
vsake polnopravne članice in en predstavnik vsake redne članice (v nadaljnjem besedilu:
člani skupščine).
21. člen
Skupščina opravlja naslednje naloge:
· sklepa o dnevnem redu;
· sprejema statut nacionalnega sveta, njegove spremembe in dopolnitve;
· sprejema poslovnik organov nacionalnega sveta;
· odloča o ugovorih zoper ugotovitvene sklepe upravnega odbora o vključitvi ali
neizpolnjevanju pogodbenih in statutarnih pogojev in obveznosti invalidske
organizacije in njihovi izključitvi;
· obravnava in potrjuje poročili o delovanju in finančnem poslovanju
nacionalnega sveta na predlog upravnega in nadzornega odbora ter častnega
razsodišča;
· obravnava in potrjuje delovni in finančni načrt nacionalnega sveta na predlog
upravnega odbora;
PDF created with FinePrint pdfFactory trial version http://www.fineprint.com
OPOZORILO: delovno gradivo – predlog besedila statuta NSIOS
7
· obravnava in potrjuje poročilo o izvajanju programskih zasnov nacionalnega
sveta;
· določa programske usmeritve nadaljnjega razvoja nacionalnega sveta;
· ugotovi in potrdi sestavo upravnega odbora na predlog polnopravnih članic in
rednih članic, ki se predhodno izvolijo izmed kandidatov vseh rednih članic;
· izvoli člane nadzornega odbora in častnega razsodišča na predlog upravnega
odbora;
· sprejema pravilnik o delu častnega razsodišča in etični kodeks članic
nacionalnega sveta;
· odloča o izključitvi članice nacionalnega sveta na predlog častnega razsodišča;
· odloča o odtujitvi nepremičnin;
· odloča o drugih zadevah v skladu s tem statutom;
· odloča o prenehanju nacionalnega sveta;
· opravlja druge naloge, ki so potrebne za uresničevanje poslanstva, namenom,
nalog in ciljev nacionalnega sveta.
22. člen
Skupščina dela na rednih in izrednih sejah.
Predsednik nacionalnega sveta skliče redno sejo skupščine enkrat letno. Izredno sejo
skupščine se skliče po potrebi na pobudo predsednika nacionalnega sveta, na osnovi sklepa
upravnega odbora ali nadzornega odbora ali če to zahteva najmanj 1/2 članic nacionalnega
sveta. Izredna skupščina mora biti sklicana v razumnem roku, vendar najkasneje v dveh
mesecih od dneva, ko je bila zahteva postavljena, sklepa pa samo o zadevi, za katero je bila
sklicana. Če izredna skupščina ni sklicana, to lahko opravijo predlagatelji. Gradivo za izredno
sejo skupščino pripravi predlagatelj.
Sklic seje skupščine in njen dnevni red ter pripadajoča gradiva se razpošljejo članicam
nacionalnega sveta najmanj petnajst dni pred zasedanjem.
Sejo skupščine odpre in vodi predsednik nacionalnega sveta do izvolitve delovnega
predsedstva.
23. člen
Glasovanje je praviloma javno, skupščina pa lahko sklene, da bo glasovanje tajno.
Skupščina veljavno sklepa, če je navzočih več kot polovica vseh članov skupščine.
Sklep skupščine je sprejet, če je zanj glasovala večina navzočih članov skupščine,
razen če statut določa drugače.
PDF created with FinePrint pdfFactory trial version http://www.fineprint.com
OPOZORILO: delovno gradivo – predlog besedila statuta NSIOS
8
Če skupščina odloča o sprejemu in spremembi statuta, mora za odločitev glasovati
najmanj 2/3 vseh članov skupščine.
O prenehanju nacionalnega sveta mora glasovati najmanj 2/3 vseh članov skupščine
na podlagi predhodnih sklepov organov članic nacionalnega sveta v skladu z njihovimi
statuti.
24. člen
Potek zasedanja skupščine določa poslovnik nacionalnega sveta.
Za zapisnik skupščine je odgovoren glavni tajnik nacionalnega sveta. Zapisnik
podpišejo predsedujoči skupščine, dva overovatelja, glavni tajnik nacionalnega sveta in
zapisnikar.
UPRAVNI ODBOR
25. člen
Upravni odbor upravlja in vodi nacionalni svet v času med dvema skupščinama.
Upravni odbor sestavljajo po en predstavnik vsake polnopravne članice in trije predstavniki
rednih članic, ki se predhodno izvolijo izmed kandidatov vseh rednih članic.
Upravni odbor vodi predsednik nacionalnega sveta.
26. člen
Redne članice izvedejo volitve svojih predstavnikov v upravnem odboru tako, da lahko
vsaka predlaga po enega predstavnika za člana upravnega odbora in med seboj izvedejo
volitve. Člani upravnega odbora postanejo trije predstavniki rednih članic, ki prejmejo
največje število glasov, kar se ugotovi na skupščini.
Volitve za izvolitev treh predstavnikov rednih članic za člane upravnega odbora
organizira glavni tajnik nacionalnega sveta v dogovoru z rednimi članicami.
Predstavniki rednih članic izražajo stališča vseh rednih članic na podlagi predhodnega
posvetovanja med vsemi rednimi člani.
27. člen
Upravni odbor opravlja naslednje naloge:
· upravlja in vodi nacionalni svet med sejama skupščine;
· izvaja sklepe skupščine;
· upravni odbor izmed svojih članov predstavnikov polnopravnih članic
nacionalnega sveta izvoli predsednika in dva podpredsednika nacionalnega
sveta, ki morajo izpolnjevati kriterij različne vrste invalidnosti;
· v sekretariat izvoli člana upravnega odbora, ki je posebej zadolžen za finančne
zadeve;
PDF created with FinePrint pdfFactory trial version http://www.fineprint.com
OPOZORILO: delovno gradivo – predlog besedila statuta NSIOS
9
· določi ali predlaga v skladu s predpisi skupne predstavnike invalidov v organe
državnih in drugih javnih institucij ter v organe mednarodnih organizacij in
združenj;
· obravnava in sprejema letni delovni program in finančni načrt nacionalnega
sveta;
· obravnava in sprejema letni poročili o delovanju in finančnem poslovanju
nacionalnega sveta;
· obravnava poročila o delu organov nacionalnega sveta;
· predlaga spremembe in dopolnitve statuta in drugih aktov nacionalnega sveta;
· sprejema ugotovitvene sklepe o vključitvi ali neizpolnjevanju pogodbenih in
statutarnih pogojev in obveznosti invalidske organizacije in njihovi izključitvi;
· ugotavlja morebitne kršitve statuta in drugih aktov nacionalnega sveta ter
predlaga pristojnemu organu nacionalnega sveta ustrezne ukrepe;
· imenuje glavnega tajnika nacionalnega sveta;
· imenuje predstavnike nacionalnega sveta;
· ustanavlja delovna telesa ter imenuje njihove člane;
· odloča o nagradah in nadomestilih voljenih in imenovanih funkcionarjev
nacionalnega sveta;
· določa dela in naloge strokovne službe na predlog glavnega tajnika;
· odloča o pritožbah iz delovnega razmerja delavcev strokovne službe
nacionalnega sveta;
· rešuje sporne zadeve med članicami nacionalnega sveta in nacionalnim
svetom;
· upravlja s premoženjem nacionalnega sveta;
· sprejema akte nacionalnega sveta, ki jih ne sprejema skupščina nacionalnega
sveta;
· odloča o sodelovanju in povezovanju nacionalnega sveta v domače in
mednarodne asociacije;
· opravlja druge naloge pri delovanju nacionalnega sveta.
28. člen
PDF created with FinePrint pdfFactory trial version http://www.fineprint.com
OPOZORILO: delovno gradivo – predlog besedila statuta NSIOS
10
Upravni odbor dela na sejah. Seje sklicuje predsednik nacionalnega sveta po potrebi
vendar najmanj štirikrat letno. Vabilo z dnevnim redom in gradivo za sejo mora biti praviloma
dostavljeno članom odbora najkasneje sedem dni pred dnevom seje.
Sejo upravnega odbora mora predsednik sklicati tudi na zahtevo najmanj tretjine članov
upravnega odbora, na zahtevo nadzornega odbora ali na zahtevo več kot polovice vseh
članic nacionalnega sveta in sicer najkasneje v 15 dneh od dneva, ko je bila zahteva
postavljena.
Upravni odbor sklepa veljavno, če je na seji prisotnih več kot polovica članov
upravnega odbora.
Sklep je sprejet, če je zanj glasovala večina prisotnih članov upravnega odbora, razen
če statut določa drugače.
Zaradi racionalnosti lahko upravni odbor opravi dopisno sejo. Sklepe dopisne seje mora
upravni odbor obravnavati in potrditi na naslednji redni seji.
PREDSEDNIK
29. člen
Predsednik vodi nacionalni svet ter je odgovoren skupščini in upravnemu odboru.
30. člen
Predsednik nacionalnega sveta ima naslednje naloge:
· predstavlja in zastopa nacionalni svet in daje javne odgovore;
· je odgovoren za zakonitost delovanja in poslovanja nacionalnega sveta;
· skrbi za javnost delovanja nacionalnega sveta;
· skrbi za uspešno in učinkovito delovanje nacionalnega sveta;
· sklicuje seje skupščine in upravnega odbora;
· vodi seje upravnega odbora;
· skupščini predstavi poročilo upravnega odbora o delovanju nacionalnega sveta
v skladu z določbami 21. člena tega statuta;
· skrbi za uresničevanje sklepov organov nacionalnega sveta;
· podpisuje obvestila in odločbe na podlagi sklepov skupščine in upravnega
odbora in druge akte nacionalnega sveta;
· opravlja druge naloge, za katere je pooblaščen po tem statutu in po sklepih
skupščine in upravnega odbora.
31. člen
PDF created with FinePrint pdfFactory trial version http://www.fineprint.com
OPOZORILO: delovno gradivo – predlog besedila statuta NSIOS
11
Predsednika nacionalnega sveta nadomešča podpredsednik, ki ga pooblasti
predsednik. V primeru, da pooblastila ni mogoče dobiti, pa podpredsednika, ki nadomešča
predsednika, določi upravni odbor.
Podpredsednika nacionalnega sveta sta zadolžena za področje človekovih pravic in
neodvisnega življenja invalidov.
SEKRETARIAT
32. člen
Sekretariat sestavljajo predsednik, dva podpredsednika in še en član upravnega
odbora, ki je posebej zadolžen za finančno materialne zadeve ter glavni tajnik.
33. člen
Sekretariat opravlja naslednje operativne naloge:
· uresničuje sklepe skupščine in upravnega odbora ter delovnih teles
nacionalnega sveta;
· pripravlja gradivo za seje skupščine oziroma upravnega odbora in jima
posreduje mnenja glede gradiv, ki jih pripravijo drugi organi;
· obravnava gradiva in druge aktualne zadeve glede sodelovanja z državnimi
organi in drugimi institucijami;
· operativno izvaja programske usmeritve delovanja nacionalnega sveta;
· operativno vodi materialno – finančno poslovanje nacionalnega sveta;
· na osnovi delovnega in finančnega načrta nacionalnega sveta organizira
posvetovanja, seminarje in druge oblike strokovnega izpopolnjevanja s področja
delovanja nacionalnega sveta;
· sklicuje usklajevalne sestanke reprezentativnih in drugih invalidskih organizacij,
ki delujejo na državni ravni;
· opravlja druge naloge, ki so nujno potrebne za nemoteno delo nacionalnega
sveta.
O svojem delu redno poroča upravnemu odboru nacionalnega sveta.
34. člen
Seje sekretariata po navodilih predsednika sklicuje glavni tajnik.
Sekretariat sklepa veljavno, če je na seji prisotnih več kot polovica članov sekretariata.
Sklep je sprejet, če zanj glasuje večina članov sekretariata.
GLAVNI TAJNIK
PDF created with FinePrint pdfFactory trial version http://www.fineprint.com
OPOZORILO: delovno gradivo – predlog besedila statuta NSIOS
12
35. člen
Nacionalni svet ima profesionalnega glavnega tajnika, ki ga imenuje upravni odbor za
dobo štirih let in je lahko po preteku mandata ponovno imenovan.
Razpisne pogoje za mesto glavnega tajnika določi upravni odbor.
Glavni tajnik sklene delovno razmerje za nedoločen čas s pogodbo o zaposlitvi, ki jo za
nacionalni svet podpiše predsednik nacionalnega sveta.
36. člen
Glavni tajnik nacionalnega sveta ima zlasti naslednje naloge:
· vodi poslovanje nacionalnega sveta;
· vodi administrativno – tehnične zadeve nacionalnega sveta;
· sodeluje s predsednikom nacionalnega sveta in člani sekretariata pri pripravi
gradiva za skupščino in upravni odbor ter pri usmerjanju celotnega delovanja
nacionalnega sveta;
· oblikuje predloge vsebin za delovanje nacionalnega sveta;
· organizira in vodi delo stalno in občasno zaposlenih v strokovni službi ter
prostovoljnih sodelavcev, ki opravljajo namenske naloge za nacionalni svet;
· proučuje celotno zakonodajo in druge predpise, ki uravnavajo človekove pravice
in enake možnosti invalidov kakor tudi družbeni položaj invalidskih organizacij in
njihovega nacionalnega sveta ter pripravlja predloge za njihovo izboljševanje;
· skrbi za povezano delovanje organov nacionalnega sveta;
· skrbi za obveščanje javnosti in članic nacionalnega sveta;
· usklajuje sodelovanje nacionalnega sveta z državnimi, družbenimi in raznimi
drugimi institucijami;
· izvaja mednarodno sodelovanje ter vključuje in usklajuje delo nacionalnega
sveta v domačih in mednarodnih projektih;
· opravlja druge naloge v skladu s tem statutom in pooblastili organov
nacionalnega sveta.
NADZORNI ODBOR
37. člen
Nadzorni odbor nadzira celotno poslovanje nacionalnega sveta, pri čemer zlasti
preverja zakonitost, namembnost, gospodarnost in učinkovitost porabe sredstev, ki jih
nacionalni svet prejema za izvajanje svoje dejavnosti.
PDF created with FinePrint pdfFactory trial version http://www.fineprint.com
OPOZORILO: delovno gradivo – predlog besedila statuta NSIOS
13
Če nadzorni odbor ugotovi pomanjkljivosti ali nepravilnosti, zahteva, da se odpravijo v
določenem roku.
Nadzorni odbor sestavljajo trije člani in dva namestnika. Člani izmed sebe izvolijo
predsednika in namestnika predsednika. Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani drugih
organov nacionalnega sveta in ne morejo biti iz istih članic nacionalnega sveta, katerih
predstavniki sestavljajo sekretariat.
Odbor se sestaja najmanj enkrat letno. O svojem delu in ugotovitvah poroča skupščini
in po potrebi upravnemu odboru, za svoje delo pa je neposredno odgovoren skupščini.
Člane nadzornega odbora voli skupščina na predlog članic nacionalnega sveta.
Predsednika nadzornega odbora se vabi na seje upravnega odbora.
ČASTNO RAZSODIŠČE
38. člen
Častno razsodišče obravnava kršitve dolžnosti in pravic ter drugih določb statuta
nacionalnega sveta in etičnega kodeksa članic nacionalnega sveta ter predlaga ustrezne
ukrepe. Opredeljuje se tudi do nesporazumov in morebitnih nesoglasij članic ter s svojim
delovanjem spodbuja vzajemnost in solidarnost med članicami nacionalnega sveta ter
podpira kvalitetni razvoj poslovanja.
Častno razsodišče sestavlja pet članov, ki izmed sebe izvolijo predsednika. Za
obravnavo posamezne zadeve predsednik častnega razsodišča določi izmed njih tričlanski
senat.
Člane častnega razsodišča voli skupščina na predlog članic nacionalnega sveta.
Častno razsodišče prav tako lahko izreče opomin ali javni opomin.
O izrečenem ukrepu izda častno razsodišče sklep. Zoper sklep ima prizadeti pravico do
pritožbe na skupščino, ki dokončno odloči o zadevi.
Častno razsodišče deluje po pravilniku, ki ga sprejme skupščina.
V. FINANČNO IN MATERIALNO POSLOVANJE
39. člen
Nacionalni svet lahko pridobiva sredstva za svoje delovanje iz:
- dogovorjenih letnih in drugih finančnih prispevkov članic;
- proračunskih in drugih javnih sredstev;
- daril in volil;
- prispevkov donatorjev;
PDF created with FinePrint pdfFactory trial version http://www.fineprint.com
OPOZORILO: delovno gradivo – predlog besedila statuta NSIOS
14
- drugih virov,
v obliki denarnih sredstev, premičnega in nepremičnega premoženja.
Nacionalni svet ima transakcijski račun in nalaga začasne presežne prilive finančnih
sredstev pri banki, ki ima dovoljenje Banke Slovenije za poslovanje.
Če nacionalni svet ustvari presežek prihodkov nad odhodki, jih porabi za izvajanje
svojega poslanstva, namenov, ciljev in nalog v naslednjem proračunskem letu.
Vsaka delitev premoženja nacionalnega sveta med njegove članice je nična.
40. člen
Za svoje obveznosti je nacionalni svet odgovoren z vsemi sredstvi.
Sredstva, ki jih nacionalni svet dobi za določene namene, se uporabljajo v skladu s
temi nameni.
41. člen
Nacionalni svet sestavlja finančno dokumentacijo za načrtovanje, finančno poslovanje
in letno poročanje tako, da so posebej razvidni finančni viri, stroški za delovanje, za izvajanje
projektov in za naložbe ter v skladu z veljavnimi računovodskimi standardi.
Finančno in materialno poslovanje nacionalnega sveta ter osebni prejemki iz naslova
delovanja posameznika v nacionalnem svetu se določajo s pravilnikom ki ga sprejme upravni
odbor.
42. člen
Premoženje nacionalnega sveta sestavljajo vse premičnine in nepremičnine, ki so last
nacionalnega sveta in so kot take vpisane v register osnovnih sredstev.
Premoženje nacionalnega sveta upravlja upravni odbor.
43. člen
Finančno in materialno poslovanje nacionalnega sveta poteka v skladu z veljavnimi
predpisi po sprejetem letnem finančnem načrtu prihodkov in odhodkov in na podlagi sklepov
upravnega odbora.
Odredbodajalec za finančno in materialno poslovanje je predsednik nacionalnega sveta
in glavni tajnik po njegovem pooblastilu.
VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
44. člen
O prenehanju nacionalnega sveta sklepa skupščina z dvotretjinsko večino vseh članov
skupščine na podlagi predhodnih sklepov organov članic nacionalnega sveta v skladu z
njihovimi statuti.
PDF created with FinePrint pdfFactory trial version http://www.fineprint.com
OPOZORILO: delovno gradivo – predlog besedila statuta NSIOS
15
Nacionalni svet preneha obstajati tedaj, če se število njegovih polnopravnih članic skrči
na manj kot deset ali če pristojni državni ali upravni organi izdajo odločbo o prepovedi
delovanja.
V sklepu o prenehanju delovanja se določi prenos deleža premoženja nacionalnega
sveta na njegove včlanjene invalidske organizacije.
45. člen
Za razlago tega statuta je pristojen upravni odbor.
46. člen
Nacionalni svet je z dnevom registracije svojega statuta pravni naslednik Sveta
invalidskih organizacij Slovenije.
47. člen
Ta statut začne veljati z dnem, ko se statut nacionalnega sveta vpiše v register društev
pri Upravni enoti Ljubljana.
V Ljubljani, dne ............. 2006
GLAVNI TAJNIK P R E D S E D N I K
PDF created with FinePrint pdfFactory trial version http://www.fineprint.com