Pozdravlejni!

Saj ne vem kje bi v bistvu zacela, pa zacnimo na zacetku, pri prvih stikih z svetom gluhih.
Prijatelj, ki je bil gluh, mi je predstavil celi kup njemu enakih ljudi. Sprva so se mi zdeli zanimivi, predvsem pa drugacni, kar tudi so.
Zacela sem se uciti znakovnega jezika, tako za salo, da me ne bodo ogovrajlai, sem se hecala. Veliko smo se druzili s casom pa sem zacela spoznavati, da so le veliki, predvsem pa pokvarjeni izkoriscevalci. Vse je moralo biti po njihovem, vsi bi jim morali usterci, vsi bi jim vedno morali biti na voljo, od nas so vedno kaj zahtevali, se pritozevali. Pomagati bi jim morali braz placila, braz hvala.
Odstarnila sem se iz druzbe in si vedno govorila, nikdar vec nocem spoznavati teh ljudi, tega sveta.
Seveda se zarecenega kruha najvec poje, tako sem spoznala fanta, ki je pravi bonboncek, naglusen, skorj gluh. Njegovega sluha je le 15% in se to le na enem usesu. Postala sva dobra prijatelja, klepetala ure in ure, hodila v naravo in se veliko druzila, tudi po racunalniskih programih.
No, pa sva se tudi zaljubila. Ze nekaj casa sva eno, kupila sva stanovanje in ziviva, kakor vsi drugi normalni ljudje.
Sam je veliko zahajal v drustvo, kjer je tudi clan izvrsnega odbora. Se mene je peljal nekajkrta tja, tako sem spoznala nekja gluhih. Zelim pa povedati, nocem biti nesramna, kriticna, karkoli, toda zelo malo je postenih, “normalnih”. Vecina jih gleda na svet, kakor so gledli prijatelji, ki sem jih omenila visje, vecina se smili sami sebi in vecina misli, da jim moramo vsi prilagajati, se jim podrejati in jim usterci. Zal, to je vecina tistih, ki sem jih spoznala sama. Morda sem imela le smolo, da sem vedno naletela na taksno vecino.
Spoznala sem tudi nekaj tistih “normalnih”, ki so posteni, prijazni, neizkoriscevalski, predvsem pa znanja zeljni. Takim rada pomagam, se z njimi druzim, jim podajam svoje znanje in izkusnje.
Prav za taksne se mi zdi forum cudovita zadeva, za tiste druge, ki nimajo interesa, da se naucijo kaj je dvoklik z misko, kaj je besedica hvala in prosim, pa je tako, ali tako bolje, da jih ni tukaj.
Naj poudarim, da se mi gluhi ze dolgo ne smilijo vec in da je vedno vec taksnih, ki jih celo globoko preziram.

Lep pozdrav!

Ha, ena moja teta je gluha, pa jo to ne ovira, da ne bi bila največja opravljivka v družini in v vasi. Dvakrat je bila poročena in sploh živi kot pač živi zaradi tega kakršna je po karakterju. Že kot otrok sem tako spoznala, da je človek le človek. Dober ali slab, ali pa še večkrat kombinacija obojega. Ne glede na telesne pomanjkljivosti. Med gluhimi ušesi se nahaja glava. In v tej glavi se marsikaj dogaja. To je tisto, kar je pomembno, ne pa ušesa.

Imam soseda, ki je slep. Krčevito se trudi živeti brez tuje pomoči. To mu v glavnem uspeva. Pomoč odklanja. Je pa hudo osamljen. Ljudje preprosto ne vedo, kako bi z njim kontaktirali.

Vsak potrebuje pomoč. Nekateri jo zahtevajo, nekateri zanjo prosijo, nekateri po ovinkih pripravijo drugega, da jim pomaga. Na drugi strani je človek, ki lahko reče ja ali pa ne. Tudi invalidu. In če pomislim na tega svojega soseda, bi raje videla, da me vsak dan nekaj gnjavi, kot pa da ga gledam, kako npr. cepi drva ali pa pleska žlebe na strehi.

Pozdravljena!

Res je, kar govoris. Nekateri so zelo borijo zase, so neodvisni in posteni, drugi, vecina, kar sem jih spoznala, pa naj omenim, da poznam kar veliko gluhih, so tisti, ki bi radi uzivali sadove drugih. Izkoriscevalski, oblastni, veliko jih tudi krade, veckrat so me opozarjali, ….
Poznam vec drustev, povsod, kjer sem govorila s tistimi postenimi, povsod so mi povedali enako mnenje, kakor ga imam jaz, le naglas ga nihce ne pove. Ali si ne upajo, ali nimajo priloznosti, da bi ga povedali?
Poznam tudi primere, kakor so: “Jaz prisla, umakni avto.” Da bo dekle lahko parkiralo, ker je gluha, kaksno prednost pa ima pred menoj?
Skratka, rada bi le poudarila, da nimam prijetnih izkusenj z ljudmi tega kova, ce se lahko tako izrazim.
Seveda je forum namenjen njim, vsa cast idejni zasnovi. Toda upam, da ga bodo resnicno lahko uporabljali, saj je vecina napol pismenih in kakor sem opazila, vecina niti ne ve kaj je dvoklik, zal se jim zdi racunalnik se vedno neko tretje cudo. Primankuje jim tudi osnovne izobrazbe, govorim za vecino, povrhu vsega pa se mislijo, da jih bodo cakale najboljse sluzbe in delovna mesta. Poznam fanta, ki je dobil brez izobrazbe delovno mesto v komunali, pa je dejal, da je to zanj izpod casti.

Toliko o tem, lepo vas pozdravljam in vam zelim srecno.

Miša, kot berem, imaš slabe izkušnje. Jaz pa bom stvar gledala bolj na splošno, in sicer tudi med slišečimi niso izjeme. Mogoče so še hujši in bolj hinavski. Vsaj gluhi so (velja za nekatere) bolj odkriti in to lahko štejemo za pozitivno stvar, čeprav izpade povsem napačno kot bi moralo. Kdo je odgovoren za to ? Vzgoja, okolje, šola, družba itd … Če bi jim kdo odprl oči, bi bilo s svetom gluhih danes drugače. Če bi jim kdo povedal, da so sami odgovorni za svojo usodo in okoliščine, bi bilo marsikaj bolje. Za to pa je kriva tudi preteklost gluhih – dobesedno so jim vsilili marsikaj proti njihovi volji. S tem mislim na vodenje organizacij, ki so jih ustanovili gluhi intelektualci, socialistični sistem pa je v dobronamerne namene vsilil slišeče osebje mednje in vso breme preložil na njihova ramena. Saj veš, nekum se lahko vlada.

Vse je lepo in prav, dokler ne začne kdo govoriti, da smo gluhi socialni robinzoni (popolnoma izolirani od družbe). To je vsaj zame zelo huda žalitev, ki je zlepa ne bom požrl. To žalitev je pred leti nekdo napisal v glasilu gluhih Iz sveta tišine. Jaz se čisto lahko vklapljam v družbo, čeprav sem gluh. Res je, da ne morem sodelovati v čisto vseh pogovorih, a socialni robinson pa le nisem!!! Morda sem le malo prikrajšan za nekatere informacije (radio, telefon), ne pa socialni robinson!!! Ko si omenila osamljenost tvojega slepega soseda, sem se spomnil na to.

Pozdravljeni!

Rada bi napisala komentar na temo “socialni robinzon”. Zdi se mi, da gluhi resnicno to so, saj se druzijo le znotraj svojih krogov in se nikakor ne znajo, morda nocejo vklopiti v svet okoli sebe.
Tudi v svoje kroge nikogar ne spustijo. Clovek mora imeti posebno sreco, da najde prijatelja med gluhimi. Obnasajo se, kakor neka visja vrsta.
Kdo je kriv za to?
Kar se pa tice hinavscine, in nesramnosti, izkoriscevalnosti, … med slisecimi in gluhimi. Seveda, tudi med nami (slisecimi) so taksni, slabi. Zelim pa povedati, da jih je procentualno veliko manj.
Pa se o slisecih med gluhimi – zdi se mi, da bi gluhi lahko bili veseli, ponosni in hvalezni za pomoc slisecim, tudi na vodilnih mestih, vodenjih, organiziranjih, … Poznam ljudi, ki so sliseci, so voditelji v drustvih gluhih, lahko bi rekla, da bi dali svoje zadnje gate za drustva, za gluhe. Nazadnje jim pa gluhi to se ocitajo, jim to natikajo na nos, jim govorijo, da kradejo in da, …. Taksna je hvaleznost za pomoc.

Lep pozdrav

Pozdravljena Miša, predlagam, da si nekoliko razširiš obzorja tudi na tem področju in boš postavila mejo med enim in drugim.

Mislim, misa, zakaj insistiraš na druženju z ljudmi, ki se ti zdijo slabi? Predstavljaš jih kot neko mafijo, ki izkoristi in scuza vsakega, ki se jim približa. Tvoji posti so hudo čustveni, kar prehudo, da bi bili objektivni.

Miša, jaz se kljub gluhoti zelo zelo rad družim s slišečimi, med gluhimi pa sem res kot socialni robinson, saj sem se vse svoje življenje družil skoraj le s slišečimi. Govoriti znam dobro, kretati pa bolj slabo, nekako tako, kot zna nekdo, ki je imel v srednji šoli štiri leta nemščine, nemščino.

Petra,

ocitala si mi pristranskost in neinformiranost s svojim ocitkom, da naj si razsirim obzorja na ‘tem’ podrocju (kateregakoli si ze mislila s tem) in ne vem kaj naj si mislim drugega ob tem, kakor olikan poskus, da bi me nekam poslala. Ce bi prebrala moje poste, bi videla, da so moja obzorja dovolj siroka in da sem govorila iz izkusenj, ki so me doletela pri druzenju z gluhimi. Nikakor nisem govorila napamet z namenom, da nekoga opljuvam, temvec iz razocaranja nad gluhimi ljudmi, s katerimi sem bila v stiku.
Gluhim sem se zelela priblizati, zelela sem si njihove druzbe, doletelo me je pa vse prej, kot cloveskost z njihove strani. Veliko se druzim z ljudmi iz razlicnih interesnih skupin in podrocij in nikjer se nisem zasledila toliko nesramnosti, izkoriscanja, arogance in nedotakljivosti, kakor v skupini gluhih ljudi.
Napisala si, da se neukim lahko vlada. Res je, temu ni moc oporekati. Toda roko na srce, gluhih, ali naglusnih intelektualcev je toliko, da bi jih z lahkoto prestela na prste ene roke. Znas z razpolozljivimi gluhimi intelektualci poskrbeti za gluho populacijo tako, kot so zanje poskrbeli gluhi, ki so jim (po tvojem prepricanju) vsilili svojo voljo? Morda lahko s pescico gluhih intelektualcev formiras drustvo, ne mores pa formirati funkcionalne zveze drustev, ker je teh intelektualcev enostavno premalo. Pa se za tiste, kar jih je, se je potrebno vprasati, ce so sposobni nastopati samostojno na javnih razpisih z namenom pridobitve sredstev za delovanje svojih organizacij. Dvomim, da so gluhi tega sposobni in namesto, da bi cenili trud ljudi, ki so dali vse od sebe, da danes drustva funkcionirajo, pljuvajo po njih in jih obtozujejo vseh mogocih stvari. Dvomim, da ves kaksne banalnosti se dogajajo in menim, da nima smisla, da tukaj pisarim o tem, ker ocitno nisi sposobna dojeti mene kot nepristransko osebnost, ki izrazi svoje mnenje.

Pa lep pozdrav!

Miša, mogoče nisem dovolj jasna. Jaz sem gluha, poznam obe plati in sistem sam tako v organizacijah kot tudi v šolah za gluhe. Glede slišečih pa naj povem, da so slišeči še hujši ali pa si imela samo srečo., da jih nisi srečala. Zelo dobro poznam delo v organizacijah kot tudi delo tam, kjer delajo z gluhimi. Sploh ni res, da bi gluhi “toliko” izkoriščali, brez skrbi, lahko naštejem ljudi, ki so se toliko okoristili na račun drugih, pa so slišeči. In če si me razumela, da te nekam pošiljam, je to tvoje mnenje. Moj namen je, da preden obsojaš, dobro spoznaš položaj in situacijo. Žal pa o nepristranskosti ne moremo vedno govoriti, ker hote ali nehote moramo upoštevati tudi položaj, v katerem smo. Torej, slišeča, dobrodošla med gluhimi. To je realnost.

Ne morem si kaj, da se ne bi oglasila, ko sem prebirala gornjo debato. Dobila sem vtis, da je Mišo razočaralo to, da med gluhimi ni postala ikona zaradi vojega druženja z njimi. Ker sem imela srečo, da sem oglušela precej pozno, dobro poznam slišeči in tudi tihi svet. Imela sem tudi to srečo, da sem bila mlada še v socializmu, ko ni bilo toliko ovir kot sedaj za vse, kakorkoli invalidne. Pa vendar tudi v socializmu ni bilo dobro za vse gluhe, ker je bilo ovir več kot tistih, ki bi jih hoteli odstranjevati. N. pr. šolanje je bilo otežkočeno tudi tedaj, če nisi sam bil dovolj zahteven, da si hotel doseči kaj več, zato je večina končala šolanje že zelo zgodaj. Pa ne samo to, tudi zaposliti se je bilo težko, ker tudi tisti, ki naj bi skrbeli za druge, niso imeli dovolj znanj ali pa bili dovolj razgledani, da bi spoznali, da gluhi lahko delajo tudi kaj drugega, kot najbolj enostavna dela. Razmeroma velika skupina ljudi je tako ostala odrinjena v svoj razmeroma ozek svet, kjer niso imeli možnosti postati enaki slišečim. In to jim danes očitati, se mi zdi res primitivno, sa med njimi ni prav nič več izkoriščevalcev kot med slišečimi, kvečjemu manj. Veselim se za Aleksa in Petro, ki sta že spoznala, da jima je med sliščimimi manj udobno, ne pa za obupat. In več ko bo takih, bolj se bo slišal njihov glas. lahko pa jim ne bo nikoli, tako kot ni drugim, ki jih ovira kakršnakoli invalidnost. Upam, da bo tudi med slišečimi vedno manj tako negativno nastrojenih napram gluhim kot je Misa.

Fata, hvala!

Draga Miša,

dolgo sem se spraševala, le kdo si in ali odgovorim na tvojo aroganco na račun gluhih. In, odločila sem se, z bolj kratkim komentarjem.
Slišeč ali gluh ali slep ali druge vrste invalid, vsi smo ustvarjeni po človekovi podobi in vsi imamo pozitivne in negativne lastnosti, ali kot pravi stari rek: milijon ljudi, milijon čuda.
Tvoj problem oz. težava pa je v tem, da si zaradi razočaranja čustveno reagirala in poslala vse gluhe nekam.
Se ti ne zdi, da se take in podobne “romance” dogajajo tudi pri slišečih moških? Pa kaj siliš v neznani svet tišine? Radovednost? Ok, vendar je to samo tvoja stvar, nevredna objave na tej strani.
Iz tvojega pisanja se da razumeti, da zelo podcenjuješ in ponižuješ gluhe ljudi. Eden še ne more biti celota, se ti ne zdi?
Svoje čustveno-psihične težave rešuj nekje drugje in ne išči lopovov tam, kjer jih ni.

Vedno sem mislila, da je forum tista stvar, kjer se lahko brez zadrzkov izpovemo in napisemo svoje razmisljanje, dozivljaje, izkusnje, … Toda danes opazam, da temu ni tako; ko clovek napise kaj misli, ko nekdo napise kaj se mu dogaja in ko pove kaj ga muci, ko nekomu stopi na zulj, takrat postane aroganten, takrat je nesramen in predrzen 🙂
Veliko je stvari, ki se jih med gluhimi na dalec opazi, pa ze vnaprej vem, da gluhi pricakujejo, da se o tem ne govori. Konkreten primer je naprimer znanje slovenskega jezika, nekaj najbolj osnovnega, kar bi clovek samoumevno moral znati. Gluhi so nepismeni, ali pa napol pismeni – da, zdaj govorim v vecinskem smislu, kajti hudo malo je pismenih gluhih, ki znajo v pravilni slovenscini izraziti svoje mnenje. Takoj, ko naglas povem svoje mnenje, to je, da so gluhi nepismeni, sem delezna hudih kritik, namesto da bi se gluhi malce zamislili in priznali, da je to vendarle res.
Prav je, da ste tako stopili skupaj in se, kakor vedno, zaprli v svoj krog ter izlocili ljudi, ki ne razmisljajo kakor razmisljate vi. Prevec se bojite resnice in prevec si zatiskate oci, da bi si bili pripravljni dopovedati, da je med vami
veliko slabih. Se morda bojite, da ste nekdo izmed tistih nekaj slabih? Nikdar nisem trdila, da so med gluhimi sami slabi, trdila pa vedno bom, da je pescica dobrih, izobrazenih, sposobnih in vrednih pohvale.
Zelela sem vam le predstaviti dogajanje, ki sem ga videla jaz in se marsikdo ob meni.
Zakaj silim v svet gluhih? Niti najmanj, nikakor ne silim tja in ce bi bilo mozno, se v drustvih in blizini gluhih ne bi pojavila nikoli vec, toda okoliscine, v katerih zivim, to ne dopuscajo.
Mmoder, motis se, narobe si sklepala, moje romance, moje privatno zivljenje in moja zasebna razocaranja niso povezana s svetom gluhih, ne. Nikakor! Moje zasebno zivljenje se prevec dobro skrivam pred svetom teh ljudi. To pa zato, ker bi se s tem izpostavila, kajti gluhi le cakajo priloznost, da nekoga povlecejo po zobeh in si o njem izmisljajo taksne in drugacne
zgodbice, s katerimi mocno posegajo v njegovo privatnost.
Kakor si napisala, eden ne more biti celota, seveda ne in prav imas, nikdar se nisem druzila samo z enim, saj med gluhimi nisem iskala fanta, ljubimca, karkoli. Tam sem imela le prijatelje in dolznosti. Zato nisem sodila po enem, kakor si ti to predstavljas. Tvoji zakljucki in sklepanja niso pravilni. So prehitri in popolnoma zgreseni.
Milijon stvari, primerov in dejstev bi vam lahko nastela, zakaj je moje razmisljanje taksno. Poznam veliko gluhih, predvsem tisto izobrazeno in sposobno pescico in vem, da vsi razmisljajo enako, kakor razmisljam jaz. Tukaj sem pa zelela le predstaviti te tezave, da bi jih vi, ki ste zaposleni v krogih gluhih, kakor Petra, ki imate moznosti, da bi tistim slabim
pomagali v boljsi in prijaznejsi jutri, da bi jim povedali, da je veliko slisecih, ki bi jim radi pomagali, da je veliko takih, ki vam zelimo dobro in da se vsi le ne okoriscamo na racun gluhih.

Miša, bravo za pobudo. Kaj predlagaš, da bi lahko naredili za boljšo pismenost gluhih? Potrebujemo ljudi z idejami. Si pripravljena neposredno naučiti vsaj enega gluhega, da bi se naučil jezika? Ali meniš, da je treba te cilje postaviti kje drugje?

Toliko gnojnice si polila po gluhih, da bi moralo smrdeti, ampak s svojim podcenjevanjem neizobraženosti si povedala več o sebi kot o drugi.

Vidite, ravno to je tisto o cemer sem pisala in govorila; ko jim zelis pomagati, ko jim zelis pomagati najti pravo pot, takrat te pa opljuvajo, poteptajo in pohodijo, s cencami posezejo v tvoje privatno zivljenje in ti recejo, da si jih okradel.
Kaj pa ti predlagas, Petra, ti delas v solstvu in imas izkusnje?

Jaz bi zelo želel pomagati gluhim osvojiti slovenski jezik. Ne vem pa, kako in kje. Ali mi lahko date kakšno pametno idejo, kje in kdaj bi lahko imeli kakšen tečaj?

Pozdravljena Alex in Miša!
Pomagajta predvsem tam, kjer potrebujejo pomoč. Trenutno sem se soočala s problemov enega od nadarjenih otrok. Nima idealnih pogojev, da bi iz sebe dosegel nekaj več. Z njim bi bilo se potrebno ukvarjati vsak dan in obenem naučiti starše, da mu pomagajo. Prav tako je tudi nekaj nadarjenih najstnikov, ki bi zagotovo potrebovali pomoč pri učenju, vendar je tu že težje.
Kako izgleda to delo?
Komunikacija, komunikacija, povratna informacija, odgovarjanje na vsa vprašanja, vztrajanje pri pravilnem pisanju, branju, razlaga besed …