LEPO IN RADI SE IMEJMO :o)))))))))
LEPO IN RADI SE IMEJMO IN VELIKO SE SMEJMO :o)))))))))
Medvedek Pu
Morda vam bo zanimivo prebrati:
VALENTINOVO
DAN LJUBZENI IN NAKLONJENOSTI
Približuje se valentinovo, praznik zaljubljencev, dobrih prijateljev in vseh, ki se imamo radi. Na ta dan se obdarujemo z ljubezenskim verzom, čutno pesmico, lestovim srcem, sladkim bonbončkom ali rdečo vrtnico, torej z vsem, kar simbolizira in izpoveduje ljubezen.
Valentinovo je dan, ki ga že od nekdaj povezujejo z ljubeznijo in zaljubljenci. Obstaja mnogo zgodb, ki govore o nastanku valentinovega, najbolj verjetna naj bi bila izpoved, ki izvira še iz rimskih časov in govori o duhovniku sv. Valentinu, ki je tako ljubil boga, da je bil zanj pripravljen žrtvovati tudi svoje življenje. Da ne bi praznika, namenjenega zaljubljencem, povezovali le z žalostjo, nesrečo in tragično ljubeznijo, so ga ljudje povezali z zgodbo o ptičkih, ki naj bi ta dan iskali ljubezen. Tako danes valentinovo povezujemo z ljubeznijo, plodnostjo in žrtvovanjem in ga opisujemo kot dan, ko se ptički ženijo. 14. februar pa ni namenjen le zaljubljencem, ampak vsem tistim, ki nam v življenje prinašajo srečo, jih imamo radi in jih spoštujemo. Ta dan ne skoparimo z lepimi besedam, prenesimo jih ustno ali jih zapišimo v sporočilce, ter njimi ogrejmo srca svojih najdražjih.
ZGODOVINA PRAZNIKA
Trenutkov, ko lahko nekomu pokažemo, da ga imamo radi, ni nikoli preveč. V vsakdanjem življenju smo vse manj pozorni in iznajdljivi. 14. februarja, na valentinovo, pa je čas, da se prebudimo. Ob tem praznika si ljujde, ki se imajo radi, podarjajo zlasti cvetje, voščilnice in drobna darila. Valeatinovo je predvsem praznik zaljubljencev, prijateljev in vseh, ki se imajo radi.
Tudi navade in praznovanja na ta dan niso povsod enake. Rimljani so v tem času praznovali luperkalije, praznik, posvečen plodnosti in rodovitnosti. Priredili so nekakšno ljubezensko loterijo. V skrinjici so zbirali imena deklet, potem pa so fantje žrebali med njimi. Fant in dekle, ki sta se tako našla, sta naslednje leto veljala za par. Listič z imenom svojega “Valentina” so si dekleta pripela na obleko in ga nosila še nekaj dni.
Ponekod na Škotskem so ga morale celo nesti na fantov dom, kjer so v zameno dobile kakšno darilce.
V Angliji so otroci vstali pred sončnim vzhodom, in če jim je uspelo prvemu človeku, ki so ga videli, dvakrat zapovrstjo reči: “Dobro jutro, Valentin”, in to, preden jih je on nagovoril, so dobili darilo. Če pa jih je sonce prehitelo, so dobili odgovor, da “je od sonca opečen”, in z darilom ni bilo nič. V 17. stoletju so si v Angliji na ta dan poklanjali zelo dragocena darila, celo diamantne prstane.
V 18. stoletju pa so jih nadomestile voščilnice s čipkastimi robovi in z motivi srčkov, prtičkov, vrtnice in drugih ljubkih reči. Zraven so, včasih celo na odišavljen papir, pripisali ljubeznive verze. V Angliji, je Valentin že stoletja zaščitnik zaljubljencev in dobrih prijateljev. Na ta dan so si že pred več kot petsto leti predvsem mladi ljudje izmenjavali pisma in razglednice, pa tudi darila, ki so jih imenovali kar “valentini”. Šega se je razširila tudi na ostali anglosaški svet, potem pa v nekatere druge evropske dežele, zlasti tiste, ki slovijo po sladkarijah, najzvestejšem spremljevalcu tega praznika. Včasih je bil čar v tem, da so ljudje voščilnice izdelali sami, poleg izmenjave daril pa je bilo za valentinovo značilno tud vedeževanje in prerokovanje. Mlada dekleta so verjela v vse mogoče vraže in ena izmed njih pravi, da ptič, ki ga bodo na ta dan ugledale, pove, kakšne vrste človek bo njen mož.
Valentinovo na Slovenskem Sv. Valentina poznamo pri nas že dolgo, vendar ne v povezavi z dnevom zaljubljenčev. Sveti Valentin goduje 14. februarja. Takrat – po starem kmečkem koledarju – prinese ključe do korenin. Na ta dan se tudi ženijo ptički. Kdor želi videti ptičjo ženitev, mora bos do grmovja, čeprav je na ta dan velikokrat še zelo mrzlo. Pri nas Valentinovo ni klasičen praznik, lahko bi rekli da je vrinjen, vendar se pri nas vse bolj uveljavlja. Valentinova srca so prišla k nam iz Holandije skupaj s samo zamislijo o prazniku. Sv. Valentina že dolgo poznamo tudi v Sloveniji, vendar je imel pri nas drugačen pomen. Po starem kmečkem koledarju je Valentin prinesel ključe do korenin in so mu zato pravili prvi spomladin.
Valentin ureže prvo trto, ponekod pa se prične v tem času delo na vrtovih. Predvsem pa je marsikomu znano, da je ta dan poleg gregorjevega (12. marec) in vincencijevega (22. januar) značilen po tem, da se ptički ženijo. Zanimivo je , da v Beli krajini pravijo, da je valentinovo prvi spomladanski dan.
V ZDA je valentinovo med vsemi dnevi edini dan, ko je ženski dovoljeno moškega zaprositi za roko (pravilo veleva – če jo zavrne, ji mora kupiti svilene nogavice). Poleg zaljubljencev si valentinovo tam voščijo tudi prijatelji.
Korenine valentinovega pa najdemo tudi v starem Rimu. Tam so 15. februarja praznovali praznik luperkalije, v čast bogu Luperku, zaščitniku ovc pred volkovi. Mladi so na predvečer praznika na lističe napisali svoje ime, listič vrgli v posodo, potem pa so mladi fantje iz nje vlekli lističe. Čigar ime na listku je mladenič prebral, tisto dekle je bila vse leto njegova draga. Ko so Rimljani sprejeli krščanstvo, so ta praznik prestavili na 14. februar in ga poimenovali po svetniku – sv. Valentinu.
Tudi stara zgodba iz Indije pripoveduje, da so tam 7., 14. in 21. februarja z neba padle tri kaplje, ki so naznanile vrnitev pomladi. Ena kaplja je prešla zrak, druga je padla v vodo in tretja na zemljo. V indijskem koledarju je 14. februar posvečen bogu zakona, kar je dokaj blizu pojmovanju o valentinovem.
Valentin, ki je živel v 3. stoletju, je bil zaprt zaradi krščanske vere. Zaljubil se je v slepo hčer svojega paznika. Pisal ji je pesmi (od tod navada pošiljanja verzov in pisem za valentinovo) in ji s svojimi prošnjami vrnil vid. Zato je vsa njena družina prestopila v krščansko vero, toda Valentinu kljub temu ni bilo prizaneseno. A to je ena izmed pripovedi o svetem Valentinu, saj njegova življenjska zgodba menda ni bila nikoli zapisana.
Neka legenda pripoveduje, da je bil sv. Valentin ubit zato, ker je nasprotoval neki rimski uredbi, ki je mladeničem prepovedovala poroko pred služenjem vojaške službe. Vojaki z družino so namreč zabredli v revščino. Škof Valentin naj bi namreč poročal mlade krščanske pare, čemur je cesar Avrelij Klavdij Goticus, nasprotnik krščanstva, ostro nasprotoval.
Po drugih pojmovanjih naj bi se mladi možje na ta način tudi izognili vojaški suknji. Valentina naj bi cesar dal prebičati in sežgati.
Etimologi trdijo, da sta bili črki g in v nekoč v preprosti govorici zamenljivi. Anglosasi, ki so prišli pod normansko oblast, so normanski izraz galantin (ljubljenec žensk) spremenili v valanten ali pa valentin, Bodi moj valentin, naj bi torej pomenilo: bodi moj galantin, ljubljenec.
K praznovanju valentinovega nujno sodijo tudi rože. Kraljice valentinoveg so prav gotovo vrtnice. Vendar morate paziti, katere barve teh prelepih rož boste izbrali, saj po starem izročilu barve vrtnic skrivajo naslednja sporočila: bela vrtnica pomeni pravo ljubezen, rdeča vrtnica pomeni strast , rumena vrtnica pomeni prijateljstvo, črna vrtnica pomeni slovo. V novejšem času so vrtnice dobile drugačen pomen; bela vrtnica pomeni jasnost misli, rdeča vrtnica pomeni ljubezen, rumena vrtnica pomeni prijateljstvo, rožnata vrtnica pomeni prijateljstvo ali strast, črna vrtnica pomeni sovraštvo ali celo smrt. Torej pozor! Ko boste izbirali rože, imejte ves čas v mislih tudi njihov simbolni pomen. Ali pa izberite nevtralno barvo in sami razložite svoj namen.
VRTNICE SIMBOL LJUBEZNI
Vrtnice spadajo med najstarejše gojene rože. V Aziji so jih gojili že pred pet tisoč leti, fosili z odtisi divjih vrtnic pa so stari okoli petintrideset milijonov let. Stare civilizacije so razlagale, da je lepota vrtnic delo božjih rok.
ANTIČNI GRKI so verjeli da je sojenica Kloto lepo mrtvo nimfo spremenila v rožo, Afrodita ji je dodala lepoto, Dioniz je prispeval dišeči nektar, Zeus pa je odpihal oblake, da bi lahko Apolon vrtnico oblil s soncem. Cvet so poimenovali kraljica rož in ga podarili Erosu. O nastanku te prelepe rože so imeli svojo legendo tudi RIMLJANI. V Rimu je živela lepa deklica z imenom Rodanta, ki je imela vrsto snubcev, vendar zanje ni kazala pretiranega zanimanja. Ljubezen in želja po njej pa jih je tako gnala, da so podrli celo vrata njene hiše, da bi prišli do nje. Ta dogodek je tako zelo razjezil boginjo Diano, da je dekle spremenila v vrtnico, njene snubce pa v njene trne. Ne glede na izvor pa je vrtnica zagotovo eden najbolj prepoznavnih simbolov ljubezni in lepote.
Splošno znano je, da rdeča vrtnica pomeni LJUBIM TE! Manj znani pa so drugi pomeni, prav tako povezani z barvo cveta:
– rdeče in bele vrtnice skupaj pomenijo enotnost,
– roza vrtnica pomeni ljubkost in plemenitost,
– če želiš na valentinovo stvari še nekoliko pospešiti, kupi oranžno vrtnico, ki izraža poželenje,
– temno rdeča vrtnica je lep poklon nekomu, ki se svoje lepote še ne zaveda,
– bela vrtnica pomeni,da je oseba, ki ste ji jo podarili, božansko lepa, zaprti cvetovi pa, da ste premladi za ljubezen.
– Ena sama podarjena vrtnica pomeni preprostost in je idealna rešitev za tiste, ki bi radi nekaj podarili, pa imajo prazne žepe.
NAJ ŽIVI LJUBEZEN ne samo za Valentinovo
Praznike doživljamo na različne načine. Pogosto posnemamo to, kar delajo drugi. Resnične vsebine pa se bolj malo zavedamo in je globlje ne občutimo. Navidezni blišč praznovanj, voščil in daril ne more napolniti in nadomestiti potrebe po ljubezni. Zato iščemo razne oblike sproščanja. Kaj hitro nas potegne v kult potrošništva, ki prinaša iz vseh koncev sveta na naše tržišče, seveda z izjemo dobrih stvari, zelo veliko raznega kiča. Z njim trgovci, s psihološko dobro pripravljenimi reklamami, privabljajo kupce in jim praznijo žepe. Uprimo se jim in zaupajmo sebi, bodimo izvirni in domiselni. Predvsem pa bodimo do svojih izbrancev pristni in iskreni. Sežemo s pozornostmi globlje v žep ali ne, učinek bo lahko isti. Oseba, ki nas čuti, bo že razbrala, ki ji želimo s tem povedati. Stisk roke in živo, iskreno besedo je težko s čimer koli nadomestiti. Šopek ali posamezni cvet nam lahko v cvetličnem jeziku tudi veliko pove. Prisluhnimo mu!
LOVOR – ljubezen je zmagala;
BRŠLJAN – večna ljubezen;
SPOMINČICE – spominjaj se me, mladost, skromnost;
DETELJICA – pričakujem tvoj odgovor;
ŠPANSKI BEZEG – ne pusti me čakati;
ROŽMARIN – moje kratkost je plačilo moje ljubezni;
TRAVNA BILKA – pisal sem ti;
OSAT – vsega je konec med nama;
LILIJA – čistost;
ALOJA – dolgo življenje, vdanost, naklonjenost;
KRIZANTEMA – obilje, čistost;
RDEČ NAGELJ – (nebeška) ljubezen;
NAGELJNI DRUGIH BARV – zvestoba, občudovanje, privlačnost, ljubezen;
NARCISA – pogum;
SONČNICA – upanje;
TULIPAN – nedostopnost in ljubezen;
PERUNIKA – krepost;
VIJOLICA – skromnost in ponižnost;
ANEMONA – zavrnitev;
AMARILIS – ponos;
VRTNICA PREVLADUJE KOT ROŽA NAD VSEMI – simbol ljubezni.
Izbiramo lahko tudi med raznovrstnimi šopki. Veselje in srečo prinašajo telohi, ki jih naberemo v bližnjem gozdu, pa tudi eksotična orhideja, ki jo kupimo v cvetličarni. Ker smo ljudje različni, so tudi šopki različni. Če je le mogoče jih povežemo tako, da bodo blizu tistemu, ki so mu namenjeni. Prav tako kot šopek pa je pomembna prijazna beseda, ki pospremi šopek, nasmeh, ki prihaja od srca, sporočilo, ki ga prinašajo rože: Naj bo ta dan nekaj posebnega!
Bonton je na področju poklanjanja cvetja precej obširen in natančen, predvsem na bolj formalnih področjih. Razlaga in določa tudi pravila pošiljanja cvetja. Cvetje si poklanjajo ljudje po vsem svetu in pravila so med ( evropskimi) državami malce razlikujejo. Povsod pa sodi cvetje v del tradicije in izročila. Prepričana sem, da ga je vsakdo vesel, ne glede na to, iz katere države prihaja. Starost pri poklanjanju cvetja ni pomembna. Ni pomembno, koliko je stara oseba , ki ki ji cvetje poklanjamo, ne koliko je stara oseba, ki ga poklanja. Pri nas redkeje poklanjamo cvetje moškim kot ženskam, čeprav je tudi to povsem primerno. Rože veljajo v naši kulturi za bolj žensko stvar, povezujemo jih z romantiko in ljubeznijo, a njihov pomen je mnogo širši. Sodijo na primer tudi k smrti, saj na pogreb vedno prinesemo venec ali kako drugo oblokovano cvetje. Z njim se poslovimo od umrlega in na nek način polepšamo težke trenutke. Krizanteme so pri nas najpogoštejše nagrobno cvetje, zato jih ob drugih priložnostih NE poklanjamo.
Rdeče vrtnice so izraz ljubezni in strasti, saj njihovo intenzivnost izraža rdeča barva, ki pa jo lahko nadomestimo tudi z rumeno. Rumena vrtnica namreč govori : Rad te imam. Pazljivo torej z rdečimi vrtnicami, saj so ob nekaterih priložnostih neprimerne. Če se na primer zahvaljuješ teti za pomoč, ji ne sporočaš , da jo strastno ljubiš. Bonton poudarja, da moramo gostitelju na zabavo prinesti darilo. Tako se namreč zahvalimo za povabilo in trud, ki ga je gostitelj vložil v pripravo zabave. Cvetje je zelo primerno ob teh priložnostih.
Na kaj moramo biti pozorni ?
• cvetje izročimo ob prihodu;
• šopek odvijemo iz papirja preden ga izročimo gostitelju;
• dekorativnega celofana ni potrebno odvijati ;
• papir, v katerega je bil šopek zavit vržemo v koš za smeti ;
• v šopku naj bo neparno število cvetov, kar je manj pomembno pri velikih šopkih ;
• k cvetju lahko priložimo še krajše sporočilce.
Namesto rezanega cvetja lahko poklanjamo tudi lončnice. Bonton svetuje da se pozanimamo o osebi, ki jo nameravano obdariti lončnice res všeč. Če se na lončnice ne spozna, je pametno, da se v cvetličarni pozanimamo o tem kako z njim ravnati, saj lahko obdarovancu prihranimo marsikatero težavo. S cvetje izražamo naklanjenost. Z lepoto rož polepšamo tudi prostor ljudi, ki jim jih poklanjamo. Kaj je namreč lepše kot nekaj dišečih cvetov v vazi ali morda bujna lončnica na polici . So pa rože tudi zelo romantične, torej dragi fantje pred zmenkom v cvetličarno (ali na tržnico ). Nič pa ne bo narobe, če za spremembo to naredijo tudi dekleta.
VOŠČILNICE
Pa še nekaj o pisanju voščilnic in pisem nasploh. Z njimi lahko vsakogar razveselimo in mu veliko izpovemo. Le da si zato vzamemo premalo časa. Pisanje z roko postaja sploh že prava umetnost. Kar priznajmo, kako nas razveselijo take pisemske ovojnice, ki ne dišijo po navadnosti in že po ročni pisavi sklepamo ali ugibamo, kdo nam piše.In kako nam sežejo v srce prijazne besede, ki so nam namenjene na določen praznik. Danes se nam res ni treba veliko potruditi, da najdemo v raznih specializiranih trgovinah ponudbo res lepih voščilnic in pisem. Njihovo vsebino lahko obogatimo še z dodajanjem posušenih cvetov in listov. Na ta način bomo še izvirnejši in bolj osebni. Narava nam ob vsakem letnem času ponuja veliko možnosti, da v voščilnicah poiščemo in izrazimo svoje navdihe o ljubezni. Nabirajmo pisane cvetove, liste in trave. Posušimo jih med listi debelih knjig, da bodo dobro stisnjeni. Zbirajmo lepe misli in želje na voščila našim najdražjim. Preizkušajmo svoje literarne sposobnosti. Ko napišemo pismo, priložimo ali prilepimo iz herbarija izbrano bilko, ki se najbolj podaja našemu notranjemu občutku in osebi, ki ji je vsebina namenjena.
