odprtina v nosilni steni
Pozdravljeni,
da bi pridobila dodatni prostor oz.obstoječega bolje uporabila, razmišljam, da bi dala izdelati dodaten vhod oz.odprtino za vrata.
Stena je nosilna, tipično blokovska, dolga več kot 6 m, debela 16 cm in so v njej že ena vrata.
Se je kdo od vas že lotil česa podobnega?
Zanima me predvsem, na kaj vse je treba paziti; kako zagotoviti ohranjeno nosilnost, saj ne bi rada, da se mi zgornji sosed podre na glavo; poznate mogoče kakšnega izvajalca??
Nekaj informacij sem že dobila, tako bolj sproti, pa so številke tako zelo različne, da me je kar groza 🙂
Hvala za morebitno pomoč in lep pozdrav,
Posegi v nosilne stene ne bi smeli biti dovoljeni. Če bi si vsak v bloku zmišljeval po svoje, bi iz statične zasnove objekta na koncu nastal en zmazek. V urejenih državah z delujočo inšpekcijo in kjer predpisi niso le mrtva črka na papirju kaj takega ni mogoče.
Če poskusim pokomentirati še tvoj konkreten primer in se omejim na en sam preboj nosilne stene. Manjši (širine vrat) preboj ni problematičen pri vertikalni nosilnosti (še posebej, če ni preblizu kakšni obstoječi odprtini). Sploh ne če je stena armiranobetonska (kar domnevam glede na to da je njena debelina 16 cm) in ne opečna. Kasneje se sicer znajo pojaviti manjše razpoke, ki pa so bolj lokalnega značaja in ne vplivajo na globalno varnost (govorim samo o teh razpokah). Bolj so tovrstne oslabitve nosilnih sten problematične glede horizontalne nosilnosti – niti ne nosilnosti – pač pa nepravilnega odziva celotne konstrukcije pri potresu – kar ima lahko usodne posledice za celoten objekt. Situacija glede potresne varnosti se slabša proti nižjim etažam in obodnim stenam. Sicer pa, verjetnost potresa je majhna, predpisov ni potrebno spoštovati – torej: odločitev je tvoja. Še glede potresne ogroženosti v Sloveniji: ta je največja na osi Bovec – Ljubljana – Krško, če pa si iz MB al KP pa se ti ni treba preveč sekirati.
Hvala za odgovora.
Kar nekaj na to temo sem že sama preverila, tako da ne sodim med tiste, ki se bodo zadeve lotili na vrat na nos, ne glede na vpliv na druge oz.škodo, ki bi jo s tem povzročili.
Vem, kakšne so lahko posledice in tudi to, da se jim da izogniti, če je delo pravilno opravljeno, da ne spremeni nosilnosti.
Pravzaprav sem si želela odgovora koga, ki se je posega že lotil. Ker je ponavadi tako, da potem, ko je že vse za tabo, razmišljaš, na kaj bi bil lahko bolj pozoren, oz.kaj od opravljenega in jasno plačanega je bilo čisto nepotrebno.
Lep pozdrav,
Ko smo mi risali načrt mansarde smo hoteli spremeniti oziroma odstraniti tudi eno steno,ki je bila zelo luštna za odstranit.Pridobili bi si novo sobo in lažjo hojo mimo.Vendar je arhitekt takoj rekel,da se NIKOLI in NIKDAR nosilne stene ne podirajo cele.Lahko pa se naredijo nekakšni “podstropi”.Tako,da jaz mislim da je v tvojem primeru mogoče omenjeno stvar izvesti .Pokliči kakšno podjetje ,ki se s tem ukvarja.Npr.arhitekta.
Ko delaš odprtino v nosilno steno (odprtino, ne odstranitev cele stene!) moraš predvsem paziti, da takoj, ko odpreš, dobro podpreš. Potem pa na zgornji rob vzidate kakšno dobro armirano preklado in mislim, da ne bi smel biti problem. Dobre preklade so kakšni I – profili, če pa imaš kje možnost dobiti, pa je zelo dober tudi kakšen star železniški prag.
Eden izmed vzrokov o katerih sem govoril pri potresni varnosti – nepravilen odziv, zaradi velike ekscentričnosti masnega središča in središča togosti (na katerega bistveno vpliva razporeditev nosilnih sten v tlorisu – je po veliki verjetnosti prispeval k tej porušitvi in človeškim žrtvam danes ponoči. Mislim, da v takih primerih ne pomaga niti YTONG (če si lahko privoščim malo zlobe na “strokovne” nasvete) preklada v prebiti nosilni steni.
Sith, saj se strinjam, da sirove luknjice niso stabilne, ampak tale primerjava, ki jo prilagaš v linku, pa je malo huda. Saj verjamem, da si iz foha in ti priznam tudi zlobne pripombe na “strokovne” nasvete, kot sam temu praviš, vendar pa – še kdo drug je statik po poklicu. Priznam, da sem bratu, preden je šel prebijati prehod med dnevno in kuhinjo, preračunala potrebno velikost in armiranost preklade (če ne drugega, da ne bi mene na koncu preklinjal, ko bi se mu strop povesil ali plata razpokala), zato je moj komentar glede preklade premalo natančen. Dejstvo pa je, da se na 6 metrov dolgi steni odprtino za vrata, ki niti ne sega do stropa, da narediti tudi statično stabilno. Verjemi, da bi jo, pa ne samo jaz, znala izračunati. Druga stvar je legalnost takega dela v bloku brez projekta, soglasij, priglasitev,… ne poznam točno ta nove zakonodaje s tega področja.
Še enkrat sem prebral svoje poste, da bi preveril, če se mi je kje pomotoma zapisalo, da sem omenjal problematiko zmanjšanja vertikalne nosilnosti za statične obtežbe. Ugotovil sem, da jaz govorim o jabolkih, ostali pa o hruškah. Še enkrat – zadnjič – bom povedal, da govorim o ODZIVU konstrukcije kot celote na DINAMIČNO, HORIZONTALNO (potres) obtežbo, ki ima tako velike zahteve po (šele tukaj omenjam) NOSILNOSTI v horizontalni smeri. Ker govorim o odzivu konstrukcije kot celote, se zahteve po nosilnosti (“capcity demand” v novi generaciji predpisov o potresni varnosti, tudi EC8) lahko prekomerno povečajo zaradi nepravilnega odziva konstrukcije (ki je lahko, ni pa nujno) posledica oslabitve določenega konstrukcijskega elementa (kar preboj nosilne stene vsekakor je). Z drugimi besedami, če narediš preboj v eni nosilni steni, lahko pride pri potresu do takšnega povečanja obremenitev v neki drugi steni, da se tista (ni nujno, da oslabljena), prva poruši, kar vodi v globalno porušitev. Link sem podal zato, ker je tam slika objekta (v “gallery”) pred porušitvijo in se lepo vidi, da je imel v enem vogalu stolp (ekscentrična masa glede na središče togosti v tlorisu). Enak efekt pa dosežemo s porušitvijo nosilne stene (tukaj pač nismo premaknili mase, pač pa togost – rezultat je zelo podoben).
Kar pa se tiče preklade pri preboju (zdaj govorim o vertikalni nosilnosti za statične obtežbe). Če prebiješ AB steno, pride po mojem mnenju do hipne prerazporedite notranjih sil, zato je vsaka naknadna izvedba preklade zgolj kozmetični poseg in iz tega zornega kota je nasvet z YTONG (plinobeton z majhno togostjo in še manjšo tlačno trdnostjo) preklado čisto OK.
Pozdravček vsem,
vidim, da sem sprožila kar hudo temo. 🙂
Hvala vsem za odgovore.
Pa vseeno 🙂 si ne morem kaj, da ne bi še malo vrtala..
– ponujena mi je bila sicer tudi opcija, da na hitro nekdo pride, izreže odprtino in gre.. tale mi ni všeč :)) malce preveč neodgovorno
– druga ponudba: verjetno ravno zaradi čimboljšega približka trenutnemu stanju so mi svetovali, da takoj po izrezu odprtine le to z notranje strani (ne le preklada ampak kar okvir) ojačamo z jeklenimi profili,ki bi jih v pravo obliko zvarili kar tam. in jih potem skrili z vratnimi okvirji.
– tretja opcija, svetovali tudi gradbeniki: najprej tik pod stropom izrežejo odprtino za preklado, približno 20 cm širšo od načrtovanega izreza za vrata, vgradijo jeklen profil širine stene, nato pa izrežejo odprtino za vrata.. ne da bi jo naknadno ojačali.
Kaj mislite o teh rešitvah? Prav rada bi imela tole že za sabo.. ker pa le ne gre za čisto enostaven in tudi ne poceni poseg, pa še vedno premišljujem… bi, ne bi…
Hvala za kak odgovor in lep pozdrav,
sori, prejle pozabila dodati še eno vprašanje..
kaj vse potrebuje statik za tisti res pravi izračun, na katerega se podpiše oz.poštemplja..
Pa pravzaprav sploh ne vem, kaj ti izračun pove? ti je že iz izračuna jasno, kako se zadeve lotiti (preklade, okvirji, kaj drugega..) ali moraš za to potem spet koga novega najemati?
na temle področju sem čisto bosa, iz izkušenj pa vem, da bo odnos morebitnih izvajalcev nekje v stilu “glupa baba pojma nima, dajmo ji čimveč zaračunat, tudi tisto, kar ni treba” :))
Hvala in pozdravček,
aja, pa lep božič in srečno novo leto tudi želim vsem vam, ki berete in sodelujete..
Kako kaj preboj, si ga že izvedla?
Če še ne, bi poskusil pokomentirati tvoja vprašanja. Poudarjam, da moji odgovori temeljijo na predpostavki, da je stena armiranobetonska (AB) debeline 16 cm. Jaz bi mogoče še najbolj zaupal prav prvemu, ki ti predlaga samo izrez. AB stene so zelo toge, kar pomeni, da so deformacije pri tovrstnih oslabitvah zelo majhne – prav gotovo manjše od rege med naknadno vgrajenimi jeklenimi profili ali naknadno dobetonirane preklade (preden bi se beton v novi prekladi strdil so deformacije v steni že izvršene, problematično je tudi kvalitetno vgrajevanje betona v tak konstrucijski element) – če obrnem besede še malo drugače: obstoječa stena se zelo verjetno sploh ne bo “naslonila” na te dodatno vgrajene ojačitve. Edini smisel, ki ga vidim je ustvarjanje okvirja okoli odprtine v primeru (že spet) potresa. V tem primeru je prav gotovo kvalitetnješa izdelava AB okvirja z dovolj gostimi stremeni in relativno močno vzdolžno armaturo.
Kaj pa statik?
Iz njegovega računa mora biti jasno razvidno za kakšno rešitev se je odločil. Moram pa ti zaupati, da še posebej za statične izračune velja pregovor: papir prenese vse. Predvidevam, da se bo odločil za eno od sledečih rešitev:
1. Skliceval se bo na predpise in predpisal t.i. konstruktivno armaturo (ne bo dokazoval nosilnosti pač pa bo uporabil takšno, ki je minimalna po predpisih), kar se mi zdi korektno.
2. Blefiral bo s statičnim računom, prvo si bo moral izmisliti s kakšno obtežbo bo obremenil preklado, kar je zelo groba in približna ocena (verjetno bo dokazoval varnost proti porušitvi za vertikalne statične obrežbe). Izračunana armatura bo verjetno manjša kot tista pod točko 1. in bo zaključil s točko 1. Mogoče bo zaradi “občutka” dodal še eno palico, za miren spanec pa bo povečal še premer palic. To je dober statik (brez heca).
3. Ker se ne zaveda kako malo ve, bo točko 2 naredil brez blefiranja in bo prepričan, da je odličen statik.
Če potegnem črto: karkoli boš naredila bo verjetno čisto v redu. Če boš betonirala (samo preklado ali celoten okvir) se bodo zelo verjetno pojavile razpoke, ki pa bodo posledica krčenja svežega betona in odstopanje od starejšega, ne blok se ne bo porušil zaradi teh razpok. Še vedno velja, da si ogrozila globalno potresno varnost celega bloka (ne glede na to kaj boš dala okoli odprtine). Še enkrat ponavljam: predpostavljal sem, da so stene v tvojem (ne prestarem, korektno zgrajenem po zadnjih JUS-ih) bloku armiranobetonske.
LP in srečno v 2004