
Ločitev, nezvestoba in ljubezenski nasveti
Odgovarjajo: Boštjan Topovšek, Core Energetics telesni psihoterapevt, Mojster Coach Nevrolingvističnega programiranja • Mirjana Frankovič, transkacijski analitik - psihoterapevtka, doktorandka SFU Dunaj • mag. Irma Hus, specializantka psihoanalitične terapije
Pogovori o ljubezni, reševanju težav in različnih preizkušenj, kot so nezvestoba, varanje ali celo ločitev. Vprašajte strokovnjake za nasvet na tem forumu.

Boštjan Topovšek , Core Energetics telesni psihoterapevt, Mojster Coach Nevrolingvističnega programiranja
Bostjan_Topovsek
Mirjana Frankovič , transkacijski analitik - psihoterapevtka, doktorandka SFU Dunaj
MirjanaFrankovic
mag. Irma Hus , specializantka psihoanalitične terapije
Irma HusMag. Irma Hus je specializantka psihoanalitične psihoterapije in magistrandka psihoterapevtskih znanosti. Psihoterapevtsko prakso izvaja v Ljubljani, v Ambulanti SFU ter v zasebni praksi na Pipanovi poti 30 v Ljubljani in je moderatorka na forumu Ločitev, nezvestoba in ljubezenski nasveti. Njena pot v psihoterapevtske vode je bila vijugasta – najprej je zaključila univerzitetni študij zgodovine in sociologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani in ker se je že takrat navdušila nad psihoanalizo, je študij nadaljevala na smeri antropologije vsakdanjega življenja ter ga zaključila z znanstvenim magisterijem. Tako znotraj študija zgodovine (mikrozgodovina) kot antropologije so jo zanimale človekove izbire, ki so, kakor je pokazala psihoanaliza, v precejšnjem delu nezavedno motivirane. Bolj praktično se je s psihoanalizo srečala, ko se je vključila v lastno večletno analizo pri psihoanalitiku IPA ter vpisala specialistični študij psihoanalitične psihoterapije in fakultetni študij psihoterapevtskih znanosti na SFU Ljubljana, kjer ima trenutno status specializantke in magistrandke. Psihoanalitično psihoterapijo izvaja pod supervizorstvom Mihe Štruklja in Urške Battelino. Področje delovanja Irme Hus Pomaga vam lahko pri raziskovanju globljih vzrokov in ozadja vaših težav, bodisi v primeru, da imate psihiatrično diagnozo oz. trpite zaradi tesnobe, depresije, OKM, paničnih napadov, težav v odnosih, motenj hranjenja, psihosomatskih ali vedenjskih težav, razpoloženjskih motenj oz. pretiranih čustvenih odzivov, izgorelosti, motenj osebnosti, težav s samopodobo in podobno, bodisi ocenjujete, da vaše življenje ni tako polno in izpolnjujoče, kot bi si morda želeli, a ne veste, zakaj je tako. Mnogi namreč menijo, da je psihoterapija namenjena le ljudem, ki so obupani in si ne zmorejo sami pomagati, a pogosto ni tako – sami pravih vzrokov naših težav mnogokrat ne vidimo, ker smo preveč ujeti vanje. S psihoanalitično psihoterapijo lahko povečate samozavedanje ter prostor notranje svobode, zaradi katerega se praviloma izboljša tudi kakovost življenja in medosebnih odnosov. Kaj na posvet k psihoterapevtu Za psihoterapijo se posamezniki pogosto odločijo, potem ko so si na različne načine že poskušali pomagati sami, bodisi preko posvetovanja s prijatelji in prijateljicami, z bralno terapijo, raznimi meditacijskimi oz. čuječnostnimi tehnikami in podobno, a to za odpravo težav, čeprav je bilo koristno, ni zadostovalo. Psihoterapija je posebna v tem, ker se težav, ki so čustvene, doživljajske in odnosne narave, loteva tam, kjer so nastale – v odnosu. Razumevanje je premalo – uvid, ki zdravi oz. nas resnično spreminja, mora temeljiti na novi odnosni izkušnji, ki ne vključuje le našega razmišljanja, ampak tudi čutenje in doživljanje. Takšna pot praviloma pomeni dolgotrajen proces, ki ni vedno enostaven in ne prinaša bližnjic in hitrih rešitev, a se, kakor so ji pokazale dosedanje izkušnje, ko gre za osebnostno rast in zorenje, vedno znova izkaže, da je najdaljša pot v resnici najkrajša. Blizu ji je misel, ki jo je o psihoanalizi (in s tem posredno o psihoanalitični psihoterapiji, kot njeni prilagojeni obliki) zapisal Igor Alexander Graf Caruso: „Lahko bi rekli, da je psihoanaliza umetnost krpanja raztrgane življenjske zgodbe. Vemo, da zakrpana obleka ni nikdar nova, toda, če jo je zakrpala skrbna in ljubeča roka, se nam v njej ni potrebno sramovati, greje pa nas lahko povsem enako kot nova. V psihoanalizi se naučimo dešifrirati govorico svojih simptomov, raziskovati džunglo svojega nezavednega in se zavedati svojih notranjih divjin in pošasti.“
Prava ljubezen nikoli ne umre...?


Treba se je odločiti.
Primož
www.mgc-bistrica.si
Nihče ni tako bogat, da ne bi koga potreboval in nihče tako reven, da ne bi bil nekomu potreben.
https://www.facebook.com/med.over.net


mony
LP

mojca ki
Opiši malo bolj podrobno, da ti lahko pomagamo.
Veliko sreče!

aaaaaaaaaaaaaaaaaaa
On je in ga ni... čustva pa ostajajo močna, premočna, da bi človek
verjel, da je to sploh mogoče... Rada bi se 'odljubila' a ne gre....
Joj, kako te razumem!

In kot rada rečem nimam več srca, čeprav mi prijatelji pravijo da sem nora. Kot ti tudi sama vem, da svoje srce lahko podariš samo enkrat v (enem) življenju. Je pa res, da mi je tudi on podaril svoje srce, pa ne vem če lahko ta veliki dar sploh sprejmem.
Ker ga tako kot ti tudi jaz nimam ob sebi. Vem pa nekaj; lahko ljubim, tega mi ne more preprečiti nihče. In ljubim njega. In še nekaj; imam upanje, čeprav me nihče ne razume, in tudi tega upanja mi ne more vzeti nihče.
Prav tako vem, da me nihče ne bo prislil v to da bom z nekom samo zato, da pač ne bom sama. Halo!!!! Tega res ne, preveč se imam rada.
In ne iščem dalje, ker vem da nima smisla. In prav briga me, če me ima okolica za noro; saj veš, ženska pri tridesetih, zdrava, simpatična, preskrbljena .... takšna že ne sme biti sama.
Je pa res, da so moji dnevi bolj žalostni kot veseli. Da boli, pa ne morem pokazati kako in kje. Da boli tako, da imam včasih občutek da me bo enostavno raztrgalo.
Ampak to vem in občutim samo jaz. Drugim kažem drugačen, skoraj srečen obraz. Ker nihče ne razume kaj pogrešam, nihče ne razume, da sem znotraj prazna, nihče ne razume, le nekdo, ki ga je usoda pahnila v podobno situacijo.
Vem da ti ne bo lažje, želim le da veš, da nisi sama. Da nas je kar nekaj v takšni ali podobni situaciji. Pa da ti nihče, kljub dobri volji in željam ne more pomagati. Pa mislim da tudi sama ne moreš kaj dosti narediti.
Enostavno se je treba prepustiti in upati; da bo, ko bo, če bo ... nekoč.

Ta trenutek, je lahko nekaj več kot do sedaj, če mi pošlješ mail, pa ti zrihtam zmenek, nič resnega ampak samo za skupno srečanje ob soku ali večerji. Tako bo takoj narejen še en korak več.
Naprej bosta že sama ugotovila, če sta za skupaj.
Zakaj pa ne bi poiskusila na tak način, izgubiti nimaš kaj, samo nova izkušnja. Mogoče pa bo to dovolj

Poiskusiti ni greh.
Primož
www.mgc-bistrica.si
Nihče ni tako bogat, da ne bi koga potreboval in nihče tako reven, da ne bi bil nekomu potreben.
https://www.facebook.com/med.over.net

mama Ana
To pot pa si pri obeh po malem (vsaj) zame udaril mimo. Nisem stara sicer 30 ampak še pol poleg, pa sem sama že dve leti, a izgleda moj "nahrbtnik" že od daleč tako težek, da bom še dolgo sama.
Vsem en lep dan, Ana

blablaa
ženske smo specialistke za taka sanjarjenja.samo, da se nekatere tega hitro zavedamo,ostale pa živijo tako do konca svojih dni. zbudi se,ne hrani svoje praznine s sanjami!

iskrica_v_očeh
Hvala vsem, ki me razumete, za vase poste. Pač, pri meni je bilo tako, da sta šli najini poti vsaka v svojo smer, čeprav si tega pravzaprav nisva želela. In da čas celi vse rane...ne vem, bojim se, da bom predolgo čakala na to ozdravitev, konec koncev nismo vedno mlajši. Tudi sama na tihem sanjam o vsem, kar se dogaja prijateljem okrog mene, dom v dvoje, otroci itd., a kaj, ko ni pogojev. Verjeti v to, da bi te nekdo kot partner vendarle znal razumeti, ni dovolj, vemo, da je treba takega človeka najti. In to ni lahko, lahko traja leta in leta. Opiram se stare bilke, pa ne zato, ker bi si tako želela, ampak ker je to globoko v meni, tako čutim. Lunica33, res je, težko je razumet drugim, zato se opravičujem vsem, če tega teksta sploh ne razumete, ampak jaz še vedno ne vem, kam me vse to pelje. Imeti ga ne more, nehat ljubit pa ne znam. Predstavljajte si ta čustva v sebi...vleče narazen, kajne? No ja, še malo boste drezali, pa bom na koncu še vso zgodbico razložila...



Vem, da si je ne želim in da me ni vredna. A vendar ne vem kaj je ta bolečina, rana, ki je ostala. Imam povsem enak občutek, da sem se zaprl in se bojim, da srca ne bom nikoli več tako odprl kot sem ga čeprav bi si to želel storit še enkrat in zadnjikrat v življenju.
Je sploh mogoče, da nekaj pusti tako globok odtis? Pa oprosti vnaprej, da sem ti nekako ukral temo vendar me je ob tem tako ganilo, da sem moral napisat, ker preprosto tišči a sploh ne vem zakaj.
LP, Dejc

Samo najdejo se ne in če lahko pomaga, zakaj ne, tako da ne razumem, kaj si želela s tem povedati.
Primož
www.mgc-bistrica.si
Nihče ni tako bogat, da ne bi koga potreboval in nihče tako reven, da ne bi bil nekomu potreben.
https://www.facebook.com/med.over.net

Glava, torej razum - razume vse, zato jo končno imamo, kajne?
Ampak čustva, to je pa čisto druga zgodba. Srce ti ne pove koga bo ljubilo, kdaj in koliko časa.
In po eni strani razumem tudi tebe Primož ... kot toliko drugih želiš le pomagati, ker tudi sama dobro vem da je veliko ljudi samih in iščočih. Vsi si želijo najti ljubezen. Tisto pravo, ki nikoli ne umre. In to doživeti je dano le redkim. Predvsem zato, ker se večina zadovolji z nečim mlačnim. Se poda v zakon, čez par let so pa drug drugemu v breme. In je ni večje žalosti od tega.
Prav zaradi tega se mi enostavno smilijo ljudje, ki na temo prave ljubezni vedno obešajo zgodbo "uboge, nič hudega sluteče zakonske žene in čarovnice ljubice". Vse te zgodbe se zgodijo prav zaradi zgoraj omenjene mlačne ljubezni na začetku in okolice, ki nas enostavno sili v to da pač imamo nekoga. Ker če nimamo nikogar je pa z nami nekaj narobe.
Draga "iskrica_v_očeh" ti povem da sem kljub svoji žalosti vesela za vse kar sem doživela in še doživljam. Ker za razliko od mnogih vem kaj pomeni ljubiti in biti ljubljen. Brezpogojno.

mama Ana
ko sem pisala svoj odgovor sem pozabila, da je večina dopisovalcev na forumu stara okoli 30 let, ne pa dobrih štirideset ali več, ko je vse skupaj drugače.
Lepe praznike, Ana

zakaj toliko strtih src?

Alicia


le pogumno naprej.
primož
www.mgc-bistrica.si
Nihče ni tako bogat, da ne bi koga potreboval in nihče tako reven, da ne bi bil nekomu potreben.
https://www.facebook.com/med.over.net

iskrica_v_očeh
Trenerka, je pa es, da ljubezen lahko gore premika, zaradi ljubezni so ljudje že odpotovali na drug konec sveta ipd., so pa tudi druge zgodbe...včasih ljubezen pač ne uspe preko vseh ovir. Kdo je kriv, pa se težko sodi.

............................
In razumem občutek, vendar je tudi res, da taki, ki predolgo objokujejo izgubljeno ljubezen živijo v sanjah in ne v resničnosti. Na nek način si je treba dopovedat, da je ni več in narediti prostor v glavi. Dokler pa v njej gojimo podobo o njem, se pa življenje ne premakne naprej.