Zanima me sledeče: kakšno je vaše mnenje na to, da se imata dva v zakonu rada, vendar nimata intimnih odnosov že kar nekaj časa, ker je eden od njiju rekel, da mu sex ne pomeni nič. Drugi si je našel drugo žensko, katero pravi, da jo ima rad in ni z njo samo zaradi sexa. Je lahko ljubezen med možem in ženo še vedno ali je to le prijateljska ljubezen? Jaz trdim, da ljubezni tukaj ni več. Kakšna pa je potem ta ljubezen? Vem, da sex ni pogoj za ljubezen, pa vseeno, ko je med dvema prava ljubezen, je potreba pri obeh po intimnosti, po nežnosti,…..Ne bom rekla, da vsak dan enako, pa vendar se mi zdi mormalno, da je takrat, ko nekdo trdi, da je med njima ljubezen, tudi ta potreba pri obeh (ne govorim o tem, da bi bil kdo od njiju bolan ali bi bile prisotne kakšne druge motnje, kar bi imelo za posledico, da nekomu ni do spolnih odnosov). In ali ima mož pravico biti ljubosumen na ženo (če bi imela drugega), samo zato, ker sta poročena in bi mu morala biti zvesta, čeprav on njej ni? Morda niti nisem pravilno vprašal, zanima me, ali je tisti, ki vara resnično lahko ljubosumen na ženo? Če je, potem jo ima res rad, takrat pa ne more imeti rad ljubice, kateri prav tako zagotavlja, da jo ima rad. Če pa goji do žene le prijateljsko ljubezen, potem ne razumem, da bi bil ljubosumen. Saj prijateljem privoščimo najboljše. Če smo pravi prijatelji.
Prosim, razložite mi tole stvar, ker si sam razlagam po svoje, ne vem pa, če si jo prav. Če je napisano tako, da se da razbrati, kaj me zanima. SIcer pa lahko še kaj dodam.

Nekaj nestrinjanja ali zmot je v tvojem pisanju.

Recimo tale: Dva se lahko ljubita in kljub temu ne potrebujeta spolnih odnosov. Prava ljubezen lahko živi brez splolnih odnosov, je pa vse odvisno od tega, kako jemljemo spolne odnose.

Razen tukaj pa si prav razmišljal, če imaš nekoga rad, ne moreš imeti ljubice, še posebno, če veš, da ženi to ni všeč in pri tem trpi.

V glavnem vprašanj in razlag kolikor hočeš, ampak bistvo ljubezni je v tem, da pri tem čustvu nikoli nihče ne trpi.

Primož