Lep pozdrav!

Sem ze cisto obupana in z zivci na koncu. Ne zdrzim vec tega kar se dogaja. Skupaj sva vec kot pet let in ne prenesem vec tega dretja in ponizevanja. Ce mu recem kaj, kar mi ne pase se zacne dreti in govoriti da sem nora. Mislim da imam pravico do svojga mnenja. Ce pa mu kdo drug kaj rece , pa se tega drza kot pijanc plota. Tukaj je primer. Kupil je hiso in ker jo je bili treba renovirati sva se glede barv odlocila skupaj. Vecina sten sem sama prebarvala, ker to ni za njega. Meni ni bilo tezko. Ko pa je prisel kolega na obisk in je rekel da on bi pa imel taksne barve sten, je to bilo treba takoj spremeniti, ceprav je ves cas govoril, da nima denarja. Potem ga je pa naenkrat imel da se enkrat vse prebarvamo. Torej moj trud je bil zaman. Sedaj je hisa po okusu njagovega kolega. Meni niti najmanj ni vsec ker je tako kot bi bil v mrtvasnici, vse je mrtvo in temno. Ok sem prezivela tudi to, ceprav me je srce bolelo.Potem vecina njegovih frendov niti ne ve zame, kot da bi me skrival , vendar ne vem zakaj.On lahko gre ven kadar hoce in s kom hoce, zame pa je najbolj srecen ce sem doma in skrbim za njegovo rit, da ima cisto, oprana in skuhano. Moje kolegice so za njega vse pokvarjene in nore tako, da se redko vidim z njimi. Imam obcutek kot da me ne prizna za osebo s katero zivi. Zal imam vsega dovolj in ne vidim da bo kdaj bolje.
Ne vem zakaj je z drugimi tako prijazen in priliznjen da mi gre vcasih kar na bruhanje. Nimam obcutka da bi imel drugo, ampak mu nic vrc ne verjamem.Velikokrat pove komu po tel. kje je bil, jaz pa o tem nimam pojna, ceprav imam dober spomin. Potem pa rece da mi je pozabil povedati. Kaj pa ce bi jaz kdaj pozabila skuhati kosilo ali pa kaj drugega. Zdi se mi da me ima samo za hisno gospodinjo, ceprav mi ni tezko to narediti, samo spostuj ker je tudi to delo. Je pa strasno obseden z denarjem in to mu je najvec v zivljenju in kako cimlazje priti do njega. Ce pa sem si zelela da bi imela otroka par let nazaj pa nikoli ni bilo ne denarja. Sedaj mi je do tega minilo, ker vidim kaksno stanje je. Z njim nikoli. Samo obljublja naredi pa nic. Tako da sem izgubila zaupanje v njega. Skratka probleme imava povsod, tudi v sexu, ker skrbi samo za sebe.
Vem da je najbolje da spakiram in grem od njega, vendar po taksem casu je tezko narediti. Bojim se biti sama, ceprav imam 28 let. Upam da bom kdaj tudi jaz srecna.
Prosila bi vas za kaksen nasvet in tolazbo. Vem da je zmedeno napisano vse skupaj, tako se tudi jaz pocutim.

L.P Sara

Tolažba je, za vsakega kdaj posije sonce.
Nasvet pa je, pojdi stran od njega, pa bo posijalo sonce.

primož

Draga moja, mislim da si se počasi v svoji notranjosti že odločila. Še dobro da si bila tako pametna da nimaš otrok z takim človekom. Ko sem brala tvoje pisanje, se mi je film zavrtel nazaj, kajti tudi to (približno sem jaz doživljala več kot 23 let v zakonu) kolegi so bili vse, oni so imeli večinoma prav, jaz pa samo hoditi v službo in takoj domov delat doma vzgajat otroke hoditi v šolo na roditeljske sestanke, pri hiši dela tudi fizično, na vrtu, kompletno gospodinjsto pa da ne naštevam še naprej ker je brez veze, če pa je on kaj naredil – ja- to je bilo pa super – odlično, to so vsi vedeli kaj je naredil (da ne govorim zelo zelo površno, kar me zelo moti, pa sem bila tiho zaraljubega miru). Bil je izvrsten igralec pred drugimi, ampak brez diplome na AGRFT. In nekega dne (po 23 letih) sem se odločila in odšla pustila hišo in šla v podnajemniško stanovanje. Tako lepo kot mi je sedaj v življenju mi ni bilo še nikoli, otroci so že veliki (imam 2 hčei stari 26 in 23 let) in v bistvu sta me hčeri prepričali da sem odšla HVALA JIMA!) Zato te zelo dobro razumem in sočustvujem s teboj in ti svetujem, čeprav v podzavesti kot sem ti že napisala si se že odločila, da ga čimprej zapustiš. In ne boj se, ne boš sama, pa tudi če bi bila – bolje sama kot s takim diktatorjem kot ga imaš zdaj.

Želim ti veliko sreče in ODLOČI SE, boš videla kako ti bo potem odleglo!

Res je tako, v tebi zori odločitev da odideš in prav je tako. Tudi jaz sem imela podobno usodo pred parimi leti. 10 let sem vztrajala v vezi, ki je zadnja 4 leta razpadala. (Počel je podobne stvari kot tvoj) Skupaj sva živela, skupaj sva imela hišo… razen otrok še nisva imela (po njegove je bila to moja krivda). No in po desetih letih “sranja” se je gospod odločil, da sem konec koncev jaz “še” najboljša in da bi bilo dobro če se poročiva. Takrat pa je pri meni padla zadnja odločitev, ki je dozorevala precej časa. ODHOD. In potem je še nekaj časa hodil okrog mene, potem pa se je prav nahitro poročil in imel dva otroka…. ampak sreča…. ja o sreči nima pojma niti ne ve ne kaj je to…. vedno je pri njem nezadovoljstvo ….. je bilo in je đe vedno…… Jaz pa sem se v začetku bala biti po desetih letih sama, potem pa sem videla, da bolje celo življenje sama kot pa v stari vezi. Ko sem odšla sem imela 27 let. In danes 7 let kasneje sem tri leta v vezi polni sreče in tudi z menoj ni bilo nič narobe, saj imava krasno punčko, ki ŽIVI v SREČNI družini.
Zato moj nasvet, pusti to življenje polno nezadovoljstva za seboj, saj te v prihodnosti sigurno čaka sreča ….. morda že za prvim vogalom!!!

Lija

Ojla, Sara!

Vem, kako težko je oditi, ampak v tem razmerju nimaš nič lepega in je zate najboljše, da čimprej odideš! Takšni odnosi te uničujejo kot človeka. Zbiraj energijo in naredi usodni korak. Zagotovo ti bo hudo, ampak čez leto ali dve boš lahko rekla: to je bila najboljša odločitev mojega življenja.
Morda bi poiskala pomoč (podporo) pri kakšni skupini ali pa pri kakšnem terapevtu ali pri prijateljicah.
Ker svojega načina življenja ne moreš spremeniti čez noč, za začetek začni bolj skrbeti sama zase – namesto, da doma delaš gospodinjske stvari, pojdi na telovadbo, v savno ali bazen, na sprehod, pohajat po trgovinah, vpiši se v kakšen tečaj, samo da ti je všeč in da greš nekam ven, sama, in da ti je tam lepo. Razišči, kaj ti je všeč in potem tisto delaj, vsaj uro ali dve na dan.
Pa počasi moraš razmišljati v smeri, da za takšne odnose ni kriv samo tvoj partner, ampak tudi ti, ker jih dopuščaš. Poskusi z naslednjim, ko te spet začne nadirati, ga naderi nazaj in to z najbolj grdimi psovkami, kar jih premoreš. Učinek bo zanimiv!
Lep pozdrav M.

Pozdravljena,

kar hudo mi je, ko pomislim, da se kljub vsem medijem in izobraževanju še vedno veliko moških, ki ne samo, da vidijo samo sebe, ampak se vedejo čisto nagonsko, kot živali, ponižno do tistih, ki se jih bojijo, arogantno da tistih, ki jih lahko tiranizirajo.
Če mene vprašaš, bi tebe tak moški začel spoštovati šele takrat, ko bi mu pokazala zobe. Se pravi dvignila svojo samozavest nad njegovo. Žal poznam veliko primerov, ko ženske z ustrežljivostjo in podrejanjem dosežejo ravno nasprotno od tistega kar si želijo. Hudo pa je, ker v mladih letih, še zlasti, če ima tipa rada, to težko naredi. Žal je pogosto tako, da do tega ženske pridejo z leti. Ugotovijo, da moških pravzaprav ne rabijo tako zelo, kot so prej mislile. Čustva nekako postanejo manj intenzivna. In ko si pridobiš samozavest, ga začneš malo ignorirati in si najdeš druge stvari ki te zanimajo; šele takrat tak moški ugotovi, kar je izgubil. Moški, karšen je tvoj, so v bistvu reve in zelo nesamozavestni in ker ima potrebo da bi tak občutek nekako kompenziral, ga na tistih bližnjih, na katerih lahko, to si ti, ker mu to pustiš.

Upam, da sem povedala dovolj, pa vso srečo, verjemi, tudi brez moških se da čisto krasno živeti in šele ko prideš do tega imaš vse pogoje, da najdeš koga normalnega, če pa ne, pa tudi nič hudega…

lp Romi

Sara,
tudi jaz ti svetujem,da se odločiš in to čimprej in greš od tega fanta. Dobesedno- NI TE VREDEN!ZASLUŽIŠ SI BOLJŠEGA. Takega, ki te bo spoštoval, te imel rad, ki ti bo to tudi pokazal…res!!!

Čeprav se ti zdi 5 let veliko, je zelo malo proti temu,da bi zdaj odlašala, leta bi se nabirala, ti bi bila nesrečna..in pol bi ti bilo še težje. Glej, že prejšnje so ti povedale, da npr.po 23 letih zakona naredijo konec. Jaz jim čestitam, za tako pogumno potezo. Poleg tega si mlada in imaš še veliko možnosti, da srečaš človeka, ki bo samo tvoj. In za katerega boš ti na prvem mestu, na drugem pa prijatelji!

Tudi moj prijatelj je bil s punco skupaj 8 let, in pri njima je bila že sama navada. Bila je njegova prva in on njej prvi…pri 17-ih sta se spoznala in bila skupaj do lani. Če mene vprašaš, sta bila premlada za resno zvezo. Pri takih letih sem jaz uživala po svetu, se družila s prijatelji :)…ok..saj vseeno.. potem sta končala za dva mesca..bila spet skupaj, spet končala..zdaj sta spet skupaj. Če mene vprašaš, to ni to!! Imata se rada kot prijatelja, ne kot partnerja!! Zelo slabo!!!

Sara, premisli, in se čimprej odloči!

LP-Nadine

Spakaj stvari! Ce zmores zdaj za 2 pa si skozi sama (kolikor lahko razberem s posta) potem zmores tudi zase pa ceprav spet sama! Le enkrat se zivi in NIHCE ni vreden da bi zivela le za njega, sploh ce tega ne zna cenit in vracat. Bos res celo zivljenje zapravla za egoista, ki zgleda razmislja po vsem tem casu se vedno o jaz in ne midva?

Vrjemi, vcasih je lazje oditi!

Nisem brala predhodnih odgovorov razen Primoževega, (ker je pač kratek priznam), ampak ne dvomim, da se verjetno strinjamo vsi.

Spokaj!!

Verjamem da je težko, ampak stvari se ti jasno kažejo kakšne so in to tudi vidiš. Ne misli, da boš ostala sama. Jaz še vedno govorim, da je bolje biti sam, kot pa biti z idijotom.
Pa saj nisi sužnja. pol pa naj živi z kolegi, če se na vse druge prej ozre, kot na tebe.

Resnično ti želim vso srečo v življenju in videla boš, da bo sonce res posijalo in to zelo kmalu le pojdi.

Lp,
srečno
m.,

Tolažbo v smislu, saj bo bolje ti ne more nobeden dati, ker ti tu ne potrebuješ tolažbo, ampak le, da doumeš vsa dejstva in da takoj ukrepaš.

Ja, dejansko si le njegova služkinja, on pa navaden egoist, ki te nima rad in se te celo sramuje.

Mislim, da je zadnje razmišljanje, da bi bila z njim le zato, da mogoče nebi ostala sama. Verjemi, da ne boš.

Ko je človek dlje časa v takšni vezi kar zgubi občutek, kakšen je realen svet. Že prvi teden, ko boš odšla, moš imela občutek, da si zadihala, se boš zavedala realnega sveta okoli sebe in verjemi, da ti ne bo problem s časom najti tudi človeka, s katerim si boš ustvarila srečno družino.

Pokliči prijateljice in se kaj dobi z njimi, da ti bodo v pomoč v prvih tednih. Si mogoče umisli kakšen hobi – fitnes, aerobika,..

V glavnem, odidi brez kakršnegakoli prigovarjanja,.. saj boš s tem le še podaljševala čas do takrat ko boš res odšla. Spakiraj, mu napiši pismo z obrazložitvijo in pojdi.

In oglasi se še kaj.

LP

se ti zdi, da ti ta fant (moski bi mu tezko rekla zaradi njegove nezrelosti) kaže kakršnokoli spoštovanje?! ne muči se s premišljevanjem, ker ti jaz povem odgovor: NE. NE SPOŠTUJE TE. in posledica tega, je njegovo ravnanje:

“dretja in ponizevanja /…/ govoriti da sem nora /…/ vecina njegovih frendov niti ne ve zame, kot da bi me skrival /…/ on lahko gre ven kadar hoce in s kom hoce /…/ najbolj srecen ce sem doma in skrbim za njegovo rit /…/ moje kolegice so za njega vse pokvarjene in nore /…/ imam obcutek kot da me ne prizna za osebo s katero zivi /…/ da mi je pozabil /…/ zdi se mi da me ima samo za hisno gospodinjo /…/ strasno obseden z denarjem /…/ ce pa sem si zelela da bi imela otroka par let nazaj pa nikoli ni bilo ne denarja. Sedaj mi je do tega minilo, ker vidim kaksno stanje je. Z njim nikoli /…/ sem izgubila zaupanje v njega. Skratka probleme imava povsod, tudi v sexu, ker skrbi samo za sebe”

se ti resnicno zdi, da je to največ kar lahko dosežeš v nekem razmerju?
če je odgovor DA, potem si ti zelim obilo “uzitkov” v tem razmerju se naprej…. ce pa je NE, potem ves kaj moras narediti. in verjemi mi, da bos bolj srecna sama (pa cetudi do konca zivljenja) kot ce bos z nekom, ki te ne spostuje, ne uposteva tvojega mnenja, te zanicuje, ze izkorisca in te ima vprasljivo rad. in s katerim sama pravis (po petih letih) ne ves niti ali bi imela otroka (to je obicajno tisto TISTO, ki pove, da imas nekoga tako rad, da bi z njim rad nadaljeval zivljenje).

odloci se sama…

Hvala vam za vasa mnenja, ki so taksna kot sem pricakovala. Vem da je to moja odlocitev in da moram jaz to narediti. Vem da nima smisla vztrajati in unicevati sama sebe. Sedaj sem odlocena da grem in pika. Res bolje da sem sama celo zivljenje. Imam ljudi okrog sebe ki me spostujejo in me imajo radi. Tudi tega problema nimam da bi ostala na cesti, saj imam kam iti. Vem da bo en cas hudo, vendar se tolazim s tem da slabse ne more biti. Ce so se drugi pobrali se bom se jaz.
Hvala vam.

L.P Sara

Beba, kot bi brala o sebi, oglasi se na moj mail, bova kaj poklepetali

Boš čez 10 let naredila to lažje?

Draga Hamilton
Če si tako zelo odločna kot si napisala ti iz srca ČESTITAM, sedaj je samo še korak, da to tudi narediš. Če boš to tudi naredila boš videla kako lepo je življenje, imela boš še kakšno krizo – kar je normalno ampak naj te ne premami da bi šla nazaj. Poti nazaj ni – bodi močna in vso srečo ti želim in oglasi se ko boš na svojem!
SREČNO!

Draga moja, na vse to, kar si napisala, lahko samo rečem: SPOKAJ OD NJEGA, BOLJE DANES, KOT JUTRI! Če se že zdaj, ko še nista poročena, obnaša do tebe, kot, da si navadna smet, kaj bo šele potem, ko te bo imel “ujeto” s poročnim listom. Nikar ne pričakuj, da bo potem bolje! Kje pa! Samo še slabše bo! In pri njem nikoli ne boš prišla dlje od kuharice, snažilke. In če imata že zdaj probleme pri sexu, se bo ta problem samo še večal. Glede na to, da, kot praviš, tudi na tem področju skrbi samo zase, se ti bo počasi sex z njim zagnusil. In bog ne daj, da do tega pride. Tudi že samo njegov dotik te bo bolel.
Mlada si še in kakor lahko razberem iz tvojega pisma, tudi pridna, delovna in verjemi mi, da se bo našel kdo, ki bo znal ceniti tvoje vrline.

Samo pogumno naprej brez njega in srečno!

LP