Med.Over.Net

Obporodno obdobje

Odgovarjajo: Jasna Dolamič Gričar, družinska terapevtka, vzgojiteljica predšolskih otrok

Porod spremlja veliko sreče in tudi stisk. Izmenjajte izkušnje in se posvetujte s strokovnjaki o porodu, dojenju, skrbi za novorojenčka, čustveni izčrpanosti ...

Jasna Dolamič Gričar , družinska terapevtka, vzgojiteljica predšolskih otrok

Jasna Dolamič Gričar

tri vprašanja

Default avatar

mami78

Draga Karmen!
Za vas imam tri vprašanja.
Moja sestrična je pred dvema tednoma dobila drugega otročička. Pri nobenemu od prvih dveh ji ni uspelo z dojenjem (premalo mleka, prevelike in boleče bradavice…) zato si je še toliko bolj želela, da ji bi tokrat uspelo. Ko je bila še v porodnišnici mi je rekla, da ji gre super, danes, ko sem jo klicala, pa mi je potožila, da ima premalo mleka in še to je »prešvoh«. Ker sem tudi sama mamica in svojega sedemmesečnika skoraj še vedno samo dojim sem ji dajala veliko nasvetov. Zelo natančno sem prebrala knjigo Dojenje in materinstvo iz srca ter veliko vaših odgovorov tu na forumu zato sem bila prepričana, da bo gotovo lahko dojila, le vztrajna mora biti in hčerkico čimveč pristavljati. Pravi, da se je mala zadnji teden zredila le 50 g, kar ni dovolj. Pravi, da mora čakati več kot 1 dan, da se ji v dojki nabere 60ml mleka. Kaj naj ji še svetujem, poleg tega naj vztraja. Že tako mi je rekla, da jaz sem pač zmeraj »pametna« in da imam le srečo, ker sem taka mlekarica.
Že od začetka se mi v desno dojki dela občutno več mleka kot v levi zato sta tudi moji dve dojki kot Pipi in Melkijard J Zakaj?
Otroka bi rada (če bo le mogoče in obema v interesu) dojila tudi po dopolnjenem prvem letu. Ker se že sedaj nekateri čudijo, češ, kaj še vedno dojiš, bi vas rada vprašala kako naj se na razumen način branim potem. Predvsem na očitke, da to škoduje razvoju otroka, ker razvije nezdrav odnos do matere, nikoli ne odraste, skratka posledice bodo grozne…. Kako naj jim na kratko odgovorim in jih hkrati prepričam, da nimajo prav. Vem, da boste rekli, naj se zaradi drugih ne obremenjujem, vseeno pa nočem, da ljudje mislijo kako bom čustveno uničila svojega otroka.
Hvala za odgovor. Krasni ste! Če ne bi bilo vas in omenjene knjige, ne verjamem, da bi bilo tako lepo kot je! Hvala še enkrat za vse!
Katja
Default avatar

LLLKarmen

Draga mami,
vidim, da vam ni vseeno za vašo sestrično in vesela sem, da tako skrbite zanjo. Svetovalke za dojenje zelo nerade dajemo nasvete preko "tretje osebe", zato bi vam priporočila, da ponudite vaši sestrični telefonske številke svetovalk za dojenje in naj sama pokliče, če bo SAMA želela pomoč. Kadar je mamica v stiski, se rado zgodi, da lahko dobronamerne nasvete občuti kakor pritisk ali kritiziranje, zato je pomembno, da je ona sama tista, ki prosi za pomoč.

Vaša sestrična je prepričana, še posebej zaradi težav že pri prvem otroku, da ima premalo mleka in da njeno mleko ni dovolj kakovostno. Prilagam vam povezave na tematike, morda bi ji lahko članke natisnili in ji prijazno ponudili v branje, če bo ona to res želela. Če ne bo želela, ne bo prebrala in bo ona sama tista, ki bo odločila, ali bo nasvete sprejela ali ne (tako "pametovanje" najhitreje odpade).

Ne drži, da se mora mleko v prsih nabirati. Če mamica čaka, da se bo mleko v prsih nabaralo, bo dojenja vedno manj! Pri dojenju namčre velja_: več kot je dojenja in pravilno kto je dojenje - več mleka se bo tvorilo. Sposobnost dojenja materam ni dana kar tako, nekatere mamice se moramo res za uspešno dojenje bolj potruditi, a zelo pomembno je, da poznamo
dogajanje in da vemo, kako preiti čez težave.

Povezave, katere lahko natisnete in ponudite mamici v branje, če bo to ONA želela:

kako se tvori materino mleko:
boleče bradavice:
relaktacija in stimulacija materinega mleka:
odstavljanje od stekleničke:
ko dojenček joka:

Zdaj pa še na vaša vprašanja...

Opažate, da sta dojki različno veliki in da je ena dojka bolj "pridna" pri proizvodnji mleka. Brez skrbi, po končanem dojenju se bo razlika v velikosti prsi povrnila nazaj v prejšnji položaj. Veliko mater opaža, da si dojenčki tudi sami izberejo bolj priljubljeno stran prsi ali celo, da je ena stran bolj "pridna" pri proizvodnji mleka.

Pravite, da boste dojili otroka po dopolnjenem letu. Skrbijo pa vas odzivi okolice, ki so že sedaj, pri sedem-mesečniku negativni.

Draga Mami, z dojenjem zagotovo ne škodite razvoju svojega otroka! Po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije WHO in Unicef-a naj bi matere dojile najmanj dve leti ali dalj če obema tako ustreza. Pri LLL pravimo, da bi bilo idealno, da se otrok doji tako dolgo, dokler sam ne preraste potrebe po dojenju. Ker pa žal ne živimo v idealnem svetu, pravimo tudi, da naj dojenje traja tako dolgo, dokler OBEMA, materi in otroku tako ustreza. Zanimiv je tudi podatek, da je povprečna dolžina dojenja na svetu štiri leta.

Dolgo dojenje (2 - 4 leta) je nekaj povsem normalnega v večini svetovnih kultur že od samega začetka človeštva dalje (ponekod je še danes povprečje trajanja dojenja 4 leta). Šele v zadnjih 100 letih je postalo dolgo dojenje v t.i. razvitem svetu nesprejemljivo. Razlog je v spremenjenem načinu življenja. Toda otrokove potrebe se skozi stoletja niso toliko spremenile, spremenil se je naš odnos do materinstva. Znanstvene raziskave so pokazale, da se dolgo dojeni otroci (preko 2 let ali več) počutijo bolj varne in imajo manjše težave z odnosi do drugih ljudi, so bolj tolerantni, samozavestni in neodvisni. Proces dojenja naj se zaključi takrat, ko to obema (materi in otroku) ustreza. Otrok prej ali slej preraste potrebo po dojenju in se sam odstavi. Lahko pa glede na svoje želje in potrebe da pobudo za odstavitev tudi mati, vendar naj poteka odstavitev postopoma in z ljubeznijo, da jo otrok lažje sprejme.

Dojiti eno- ali dveletnika v našem kulturnem okolju, kjer dojenje otroka, starejšega kot eno leto nekako ni sprejemljivo je res težko. A naj vas potolažim, da zagotovo niste osamljeni. In da je tudi dojenje dveletnika popolnoma v redu, naravno in normalno.

Dojenje eno- ali dveletnika zagotovo ni škodljivo in ima prej pozitivne plati kot negativne, saj ima materino mleko še vedno nadvse pomembno tako prehrambeno in zaščitno funkcijo, kot tudi čustveno.

Veliko sem že iskala po strokovni literaturi in virih, a nisem našla niti ene same znanstvene raziskave, ki bi potrdila škodljivost dolgega dojenja. Resno! Našla pa sem ogromno nasprotnih, ki potrjujejo koristi. Obstaja sicer nekaj psiholoških smeri (a se tudi med seboj močno razlikujejo), ki dojenje otroka nad enim letom označujejo kot problematično, toda v nobeni od njih še nisem zasledila konkretnih argumentov in točno število patoloških primerov dojenih otrok v primerjavi z nedojenimi. Poleg tega pa si tudi te med seboj nasprotujejo.

Po mojem osebnem menju je lahko dojenje "škodljivo" le tedaj, kadar je starejši otrok sam tisti, ki izrazito pove in pokaže, da se ne želi več dojiti, mati pa želi iz različnih vzrokov z dojenjem nadaljevati in ga v to prisili s čustvenim izsiljevanjem. Tukaj pa smo že pri tem, da dojenje ne ustreza OBEMA, torej je potrebno z njim zaključiti.

Zanimivo je, da (pred)zadnje generacije, ki niso dolgo dojile jemljejo dogo dojenje kot nekakšno najnovejšo modno muho. Toda - takšno dojenje je bilo povsem normalno in naravno stotisoče let, dokler ni pred stoletjem ali dvema (odvisno od zemljepisne lege) začela "zmagovati" praksa predčasnega odstavljanja (pri povprečno 12 mesecih), ki ji je nazadnje sledilo še 50 let "kao najbolj zdravega" prehranjevanja z umetnimi mlečnimi mešanicami. Ne smemo pozabljati, da je imela odločilen vpliv na to dogajanje industrijska revolucija in agresivna prodaja industrije otroške hrane.

Zelo zanimivi so rezultati raziskav, ki so pokazali, da je bila dolgoročno pri ženskah, ki so dlje časa dojile, manjša verjetnost, da bodo zbolele za rakom dojke ali rodil. Dokazano je tudi, da daljše kot je dojenje, bolj se zmanjšuje tveganje, da bo ženska zbolela za osteoporozo, saj se po končanem dojenju izredno poveča absorpcija kalcija v telesu.

V Knjigi Dojenje in materinstvo iz srca, Ksenija piše takole:
Včasih ljudi podaljšano dojenje skrbi, ker menijo, da negativno vpliva na materino zdravje in otrokovo psiho. Zaradi nerazumevanja okolice, se matere velikokrat sprašujejo: Ali je podaljšano dojenje za otroka škodljivo? Ali je z mano res kaj narobe, da rada dojim starejšega otroka? Ali moj otrok res ne bo samostojen (še posebej če je deček), če ga ne bom dovolj zgodaj odstavila? Jasen odgovor na vsa tri vprašanja je NE. Tisočletja so matere dojile otroke krepko čez eno leto starosti in marsikje po svetu je še vedno tako. Otrokove želje in potrebe tekom stoletij se niso spremenile, spremenila se je le naša družba in naši pogledi na dojenje in vlogo dojk. Dojke so postale seksualni simbol, je njihova prava, osnovna funkcija (dojenje) kar potisnjena v ozadje. Z odtujitvijo ljudi od narave in drug drugega je postala sprejemljiva navezanost dojenčkov in otrok na nadomestne predmete, kot so odejice, medvedki, punčke, stekleničke in dude, medtem ko navezanost na mater ali materine prsi vzbuja v ljudeh pomisleke ali celo odpor. Materino mleko s časom ne izgubi kakovosti, še vedno je bogato s prehrambenimi snovmi, vitamini in minerali in še vedno je najbolj zdrava, idealna in najboljša hrana (z dopolnilno drugo hrano), ki se je ne more nadomestiti z ničemer drugim. Na področju čustvenega razvoja je dojenje prav tako izrednega pomena tudi za večjega otroka, saj mu dojenje nudi bližino in je njegova varnostna mreža, kadar življenje postane pretežko. Ob velikih razvojnih prelomnicah matere opažajo, da se otroci pogosteje vračajo k prsim. Mnogokrat ljudje namigujejo, da podaljšano dojenje lahko škodi po psihološki plati. Še posebej je to poudarjano, če je otrok deček. Raziskave so pokazale in potrdile, da podaljšano dojenje nima prav nobenega vpliva na otrokovo sprejemanje seksualnosti. Nobenih povezav ni bilo opaziti, saj bi drugače bilo človeštvo v velikih škripcih, saj so vsa stara ljudstva tako dečke kot deklice dojila globoko v otroštvo.

Kako opraviti s kritiko okolice?

KAKO SE MATERE LAHKO ODZOVEMO NA KRITIKO NAŠEGA DOJENJA?
Vir zgornjega prevoda:
Prevedla in priredila: K. Mlinar

Najprej je zelo pomembno naše vedenje in ton našega glasu, ko odgovarjamo na nam zoprna vprašanja o dojenju našega otroka. Spodaj je seznam fraz, ki nam lahko pomagajo v komunikaciji z tistimi, ki kažejo nestrpnost, do dojenja našega otroka. Med njimi boste zagotovo našli kakšno, ki vam bo v določeni situaciji najbolj ustrezala.

1. Uporabljaj sporočilo "JAZ" namesto "VI". Namesto, da rečete taščici: Vi me vedno kritizirate", ji recite: "ni mi všeč, da me kritizirate".
2. " Rada bi se s teboj nekaj pogovorila. Ali utegneš zdaj?"
3. "Jezna / žalostna / prizadeta sem, ko…"
4. "Zelo sem vesela, da imam vašo podporo on pomoč…"
5. "Neverjetno, koliko znanstvenih raziskav je bilo narejenih v zadnjih letih. Verjetno ste zelo presenečeni, ko vidite, da še dojim svojega malčka. Upam, da bom tudi sama lahko svoji hčerki/snahi v pozitivno podporo in pomoč, ko bo imela svoje otroke…
6. "Vsak ima pravico, da se odloči tako, kakor je najbolje v njegovi situaciji."
7. "Vesela sem, da ste tako skrbni do našega Mihca. Veliko sem prebrala in se pogovarjala s strokovnjaki o tej temi in sem zelo zadovoljna s svojo odločitvijo. Z veseljem z vami podelim te informacije."
8. "Menim, da je odločitev o trajanju dojenja individualna, zato spoštujem vaše mnenje, ki ste ga podelili z menoj."
9. "Naš zdravnik / pediater pravi, da…."
10. "Svetovna zdravstvena organizacija /Unicef / LLLI svetujejo, da …."
11. "O vašem predlogu bom razmislila…. "
12. "Vesela sem, da vas skrbi za mojega otroka in da ga imate radi."
13. "To je vsekakor druga možnost."
14. "Vesela sem, da … je bilo vse v redu z vašim otrokom in da vam je vaša odločitev ustrezala…."
15. "V zvezi s tem nimamo enakega mnenja. Predlagam, da se ne strinjamo, a vseeno ostanemo prijatelji, OK?
16. "Mislim, da smo izgubili naš skupen, osnoven cilj - dobrobit otroka. Predlagam, da se o tem sedaj ne pogovarjamo."
17. "To je tema, zaradi katere se prepirajo in debatirajo generacije že stoletja. Predlagam, da se temu izognemo, velja?"
18. "Na obeh straneh imamo tehtne in utemeljene razloge."
19. "Možno je, da imate prav."
20. "Potrebujem nekaj časa, da dobro razmislim o tem, kar ste mi povedali."
21. "Prosim, ne pozabimo, da smo vsi na isti "strani" tukaj."
22. "Energijo lahko trosimo za kaj pomembnejšega kakor prepiranje."
23. "To je zelo osebna odločitev. Osebno ne vsiljujem svojega mišljenja komerkoli drugemu."
24. "Ta tema ni dober predmet za našo diskusijo."
25. "Zamenjajmo predmet pogovora."
26. "Predlagam kompromis. Vi ne omenjajte več dojenja, jaz pa ne bom kritizirala vaše pečenke."
27. "Midva z možem sva Mihčeva starša in to je NAJINA odločitev."
28. "Vidim, da si močno ženete k srcu to temo.
29. "Naša družina je srečna in zadovoljna. Kar deluje dobro v naši družini morda ne deluje v vaši in obratno."
30. Le nasmehnite se (pa ne posmehljivo ali cinično) in si mislite svoje.

Možnosti, kako se preventivno izognemo kritikam:
1. Bodite diskretni (ne v lastni hiši bežat v spalnico, a dojite diskretno).
2. Ne pustite se zapletati v pogovore, kateri ne bodo prinesli rezultatov.
3. Izogibajte se spornim vprašanjem, v katerih slutite neodobravanje. Osredotočite se na področja ali teme, kjer imate kaj skupnega.
4. Razložite zadevo, še preden vas o njej povprašajo. Bodite prijazni in jim dajte vedeti, da ste srečna in zadovoljna družina. Na tak način jim daste "dovoljenje", da so nekateri pač drugačni (glej št. 6 in 29 zgoraj).
5. Naredite vtis, da ste srečni, zadovoljni in samozavestni pri svojih odločitvah, četudi morda vedno niste. Nikar ne izražajte svojih dvomov in težav ljudem, ki se z vami ne strinjajo.

Končno:
1. Dvignite se nad kritiziranje koliko res zmorete brez farizejskega držanja. Pozitiven odgovor, ki kritizirajočega ne ogroža, ponavadi deluje najbolje.
2. Včasih je najbolje kritiziranje kar ignorirati in preceniti vir le tega. VELIKO LJUDI SE POČUTI MOČNO DEFENZIVNIH IN BESNO NAPADEJO, KADAR NEKDO POČNE NEKAJ DRUGAČE KAKOR ONI.
3. Če greste nekam, kjer že vnaprej veste, da bodo vašo situacijo kritizirali, se pripravite vnaprej, tako da vadite zgornje odgovore. Ustvarite si tudi svoje odgovore. Odgovore in situacijo vadite pred ogledalom (to se boste narežali) ali s prijateljico, ki vas podpira in razume. Tako se boste počutili bolj samozavestni.
4. Ko pridete v določeno situacijo se ustavite za trenutek, globoko vzdihnite in se poskusite sprostiti, preden odgovorite.
Prijazen pozdrav!

Karmen Mlinar,
svetovalka za dojenje pri La Leche League International
<http://www.dojenje.net>

Moderatorji

Jasna Dolamič Gričar , družinska terapevtka, vzgojiteljica predšolskih otrok
Jasna Dolamič Gričar