multipla skleroza
Draga (bodoča) mamica.
Prosim, če lahko natančno napišete, katero zdravilo dobivate (ali boste dobivali)? Ime zdravila ali ime sestavin.
Vprašanje o MS je precej redko, zato vam bom več o MS napisala v naslednjih dneh, ker moram pregledati literaturo, ki jo imam na voljo in se posvetovati s profesionalno laktacijsko svetovalko.
Dojenje in multipla skleroza
Multipla skleroza (MS) je bolezen, ki prizadene dvakrat več žensk kot moških, najpogosteje v starostnem obdobju med 20. in 40. letom. Simptomi MS so lahko zelo nenapovedljivi, povzroči lahko oslabelost, trepetanje, otrplost, odrevenelost, krčevito trzanje, slabo mišično koordinacijo, izguba ali težave z vidom, probleme pri govoru, utrujenost. MS je bolezen, pri kateri zatečejo in se vnamejo tkiva v okolici živcev.
MS je lahko blažje oblike ali zelo resno obolenje. Pri blažji obliki MS si ženska lahko popolnoma funkcionalno opomore in ima daljša časovna obdobja brez težav. V resnih primerih ima lahko ženska več ponovitev napadov MS, ki puščajo stalne posledice in povzročajo progresivno invalidnost.
Nekatere mamice skrbi, da bi z dojenjem prenesle bolezen na dojenčka. Dojenček ne more zboleti za MS prek dojenja in bolezen se preko materinega mleka ne prenaša.
Znanstvene raziskave (Pisacane 1994) so pokazale, da imajo otroci, ki so dojeni prek 6. mesecev precej manjšo verjetnost, da zbolijo za MS kakor otroci, ki niso bili dojeni. Možni razlogi za to so naslednji:
– kravje mleko ima višje vrednosti nenasičenih maščobnih kislin kakor žensko mleko. Možgani otrok, ki so hranjeni z umetno hrano, narejeno na osnovi kravjega mleka imajo drugačno sestavo in so bolj dovzetni na MS. Prilagojene mlečne mešanice so večinoma narejene na osnovi kravjega mleka.
– žensko mleko dokazano ojača imunski sistem otroka in ga tako ščiti pred pojavom MS kasneje v življenju.
Znanstvene raziskave tudi kažejo, da število nosečnosti in rojstev niso povezani z pojavom MS pri ženskah (Poser in Poser, 1983). Za žensko, ki ima MS je značilno, da ima nekaj poslabšanj v času nosečnosti, še posebej pa so ti simptomi lahko izraziti v prvih treh mesecih po porodu (Worthington, 1994). Dve znanstveni raziskavi, narejeni pri nosečnicah z MS (Confavreux 1998 in Nelson 1988) sta dokazali, da dojenje nima nobenega vpliva na pojav materinih simptomov bolezni. Dokazali sta tudi, da imajo doječe matere celo manj simptomov bolezni v tem obdobju.
Mati, ki ima resno obliko MS bo lahko imela v prvih tednih težave z držanjem otroka. Za oporo pri dojenju naj uporablja veliko blazin ali naj poskuša dojiti dojenčka, ko je le ta v slingu.
Zdravila za zdravljenje MS niso odobrena za uporabo v času nosečnosti in dojenja. To so naslednja zdravila: Avonex®, Betaseron®, Copaxone®, Novantrone® ali Rebif®. To pa zato, ker njihov učinek na razvoj ploda in na dojenčka ni poznan. Če mati jemlje še druga zdravila, se mora temeljito pogovoriti z nevrologom, svojim zdravnikom in ginekologom porodničarjem, katera zdravila so varna za jemanje v nosečnosti.
Praksa je ponavadi naslednja: materam z MS se svetuje, da prenehajo z jemanjem zdravil PRED zanositvijo in da v času nosečnosti zdravil ne jemljejo. Po porodu se ženska lahko odloči, da bo dojila ali pa da bo otroka hranila z prilagojenim mlekom in čimprej začela s terapijo. Odločitev za dojenje ali za jemanje zdravil je vaša osebna. Seveda se tukaj pojavi vprašanje, kaj v primeru, da se mamica odloči za dojenje in kako bo zakasnitev pri jemanju zdravil vplivala na njeno zdravje? Ali se bo bolezen poslabšala? Na žalost vam teh odgovorov ne morem podati.
Priporočam vam, da se o tem temeljito posvetujete z zdravnikom. Pretehtajta pozitivne plati dojenja za vašega dojenčka (zaradi povečanega rizika za MS v kasnejšem življenju). Ženskam, katere so imele poslabšanja bolezni v nosečnosti, bo zdravnik vsekakor svetoval, da čimprej prične z jemanjem zdravil ali pa da doji vsaj prvih nekaj tednov in šele nato začne s terapijo z zdravili.
Če je bolezen ženske trenutno v stabilnem stanju, se bosta skupaj z zdravnikom posvetovala o morebitnih tveganjih in se morda odločila za dojenje. Pomembno je, da se zavedate svojih možnosti in se o njih s svojim zdravnikom temeljito pogovorite.
Pred letom 1950 so večini žensk z MS svetovali, da sploh ne zanosijo, ker so verjeli, da se bo MS v času nosečnosti in po porodu precej poslabšala. V zadnjih 40 letih so bile narejene številne študije na velikem vzorcu žensk z MS, ki so to mišljenje popolnoma ovrgle. Celo nasprotno – študije so dokazale, da ima nosečnost pozitiven vpliv na MS, še posebej v zadnjih dveh trimestrih. Pojavost napadov MS se je med nosečnostjo pri večini žensk precej razredčila, čas med napadi se je podaljšal.
Znanstveniki so opazili, da se prve tri do šest mesecev po porodu mesece po porodu, pri 20-40% žensk simptomi poslabšajo, vendar so bili napadi blažji. Dolgoletne študije, kjer so preučevali razliko med ženskami z MS ki niso nikoli rodile in ženskami, ki imajo otroke, so pokazale, da ni razlike med poslabšanji simptomov in končno stopnjo invalidnosti.
V času nosečnosti se močno poveča število krožečih beljakovin v telesu, kar deluje kot naravni imunosupresant (kako to prevesti?). V času nosečnosti je stopnja naravnih kortikosteroidov višja kot če ženska ni noseča. Morda je tukaj potrebno iskati razloge, zakaj ženske z MS nimajo toliko težav v nosečnosti?
Znanstvene raziskave so pokazale, da ženske v času nosečnosti nimajo bistvenega poslabšanja simptomov. Ženske z MS ne potrebujejo posebnega ginekološkega nadzora v času nosečnosti. Prav tako ni potrebno uvajati posebnih ukrepov glede poroda. Ženske z MS dobro prenašajo splošno in epiduralno anestezijo med porodom.
Uporaba steroidnih zdravil:
ženske z MS lahko z jemanjem steroidnih zdravil med nosečnostjo nadaljujejo kadar imajo akutne napade MS. Če mati doji in jemlje zdravilo z učinkovino »Prednisone«, je potrebno dojenčka in mater bolj skrbno opazovati.