Draga Karmen,
vem, da je bilo že 100x napisano o uvajanju goste hrane, a imam vseeno nekaj vprašanj za tebe, saj neizmerno cenim tvoje delo.
Naš sonček bo čez dober teden dopolnil 6m in počasi bomo začeli z žličko soka. Ima še kar prebavne težave, zato me zanima ali naj mu sadje prekuham, čeprav vem, da vsebuje surovo več vitaminov? Ali surovo jabolko res tako zapira? Dojim še polno, včasih imam občutek, da mi mleka zmanjkuje, saj sva več na zizi kot na začetku. Mislim pa, da dobro napreduje, tudi pleničke so polne, ne toliko kot mesec nazaj. Zakaj je potem tako zahteven?
Prebrala sem tvoje in druge nasvete glede uvajanja in mi kar ni jasno kaj je bolje, kuhano ali surovo!?
Res sem presrečna, da ste svetovalke tako predane nam, še neizkušenim mamicam. Rada bi se kar najbolje držala vaših nasvetov, saj menim, da so pričetki in striktnost pri tem ključni pri nadalnjem razvoju naših otrok.
Na žalost niso vsi tako osveščeni, (tašče in svakinje), ki mi poberejo kar nekaj živcev. Ubog naš otrok, ker mu ne dam še nič konkretnega v usta!!
Ne vem, kakšne svetovalke so v celjski porodnišnici, tam sem rodila, saj se sploh ne držijo novejših priporočil in celo priporočajo gosto hrano pred 6m?
Mogoče delajo uslugo samo nekaterim, ki so svoje otroke vzgajali leta nazaj- govorim o moževi “žlahti”, so skupni prijatelji. Verjetno se omenjena medic. sestra boji zamer. Žalostno.
Malce sem si olajšala dušo, ne mi zamerit. Želim samo najboljše svojemu otroku, me pa jezi obnašanje in pametovanje nekaterih.
Hvala za ves trud, ki ga vlagaš v svoje delo!
LP

Draga Maša,
hvala za zaupanje in pohvalo 🙂

Če ima tvoj dojenček še prebavne težave, potem je morda res bolje, da najprej začnete s prekuhanim sadjem in zelenjavo. Še prej pa se posvetujte z otrokovim zdravnikom, da bo morda poskusil odkriti vzroke za težave, ki trajajo tako dolgo.

Skrbi, da mleka zmanjkuje? Če dojite pogosto zagotovo ne. Verjetno pa ne navre tako hitro, ker vas skrbi (čustven vpliv je tudi zelo pomemeben). otroci se ne dojijo vedno po točno določenem urniku. Včasih je dovolj že malce zamašen nsoek, poskok v rasti, izrast novih zobkov ali burno dnevno dogajanje, da se dojenček doji pogosteje ali ponoči ne spi več.

Praviš, da dobro napreduje, je živahen, polni pleničke? Zahteve? Nekateri otroci so takšni, bolj občutljivi morda. Lažje je, če se sprijaznimo in prilagodimo, kot bijemo bitke z mlini na veter. Ali si tole že brala:
ko dojenček joka: in kolike: ?

Kuhano hrano priporočamo predvsem tistim otrokom, ki imajo znake alergij ali imajo starši zgodovino alergij v svoji družini. Za sadje in zelenjavo je najboljše, če ga kuhamo kratek čas in na sopari. Tako ne izgubi toliko vitaminov in mineralov.

Mame in tašče? Ah, skoraj večna vnaprej izgubljena bitka! Saj njihovi nasveti so dobronamerni,… Nekaj “orožij” za komunikacijo dobite lahko tukaj: glejte sestavek “Soočanje s kritiko”

Celjska porodnišnica nima svetovalk za dojenje LLLI. Lokalne svetovalke za dojenje niso šolane svetovalke (LLLLI svetovalke) ampak mamice z lastno izkušnjo dojenja. Kar je sicer lahko popolnoma v redu, toda lasta izkušnja dojenja ni vedno dovolj za dobro svetovanje. Je pa k sreči v tej porodnišnici čudovita zdravnica dr. Zlata Felc, ki je tudi strokovna svetovalka za dojenje IBCLC in vem, da se zelo trudi za izobraževanje kadra glede dojenja. Njen strokovni odgovor glede goste hrane je tukaj:

Mi smo prve 14 dni poskušali s prekuhanim sadjem, razen pri banani. Pa ne, ker surovo zapira. Kot jaz vem surovo jaboljko, pojedeno na tešče, čisti in odpira prebavila, postano in kuhano pa nasprotno, utrjuje, ne vedno nujno zapira – to boste kaj hitro ugotovili, ker je odvisno tudi od vsakega otročka posebej. Sicer je pa tudi to čisto normalno, da ob uvajanju goste hrane blato nenadoma začne postajati trše in otrok morda nekaj tednov teže odvaja, zato je po moje tako pomembna postopnost. Moja dva ste se oba nekaj tednov malce matrala, ne preveč, se je kmalu uredilo. Zdaj pri 9m kaka vsak dan ali dvakrat na dan, res pa se še precej tudi doji.

Glede tega kdaj začeti, se odloča vaša družina, ne sorodniki in ne patronažne ali sestre na zdravniškem pregledu. Tudi mene so vprašali, če že dodajam pri 4m, pa sem rekla “ne še”. In mi niti ni bilo do pojasnjevanja. Ko mi je svetovala, da lahko že začneva, sem prikimala. In sem imela mir. Zadnjič pri pregledu pri 9m so tudi želele na veliko debatirat, ker očitno imajo izkušnjo, da se jim mamice veliko zaupajo o tem, kake težave imajo. Na vprašanje, ali je mešano hrano, sem odgovorila “je”. In nič več. Sem imela eno lekcijo pri prvem, ko je pe pediater na vprašanje o dojenju začel prepričevati, da to pri 9m ni najbolje, da je mleko samo mal za zraven, da naj že vendar ubogemu otroku vzpostavim urnik in red. Jaz pa še vedno trmasto verjamem v to, da naj se doji, kadar se želi. Obroki so pa takrat na sporedu, kot za celo družino, torej petkrat na dan. Včasih po urniku, tu in tam pa tudi ne. Prepričana sem, da dobro jemo in da sami najbolje vemo, kako, kdaj in s čim bomo hranili otroke.

M